Stev. 127
Posamezna številka 20 stotink
V trstu, v lorak 31. mala 1921
Posamezna stevinca 20 stotink
temne alvi
Ebaja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. frančt5ka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredil št vn. — Ne frank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jtdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta tdlnostl. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol eta L 32.— ln cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva ln uprave 5tev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.» osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi dena.nlh zavodov ' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsUkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
KDO JE KRIV?
V razgovoru, ki ga je imel nedavno ?den ministrov čehoslovaške republike z neldm rimskim novinarjem je rekel minister med drugim, da tržaška trgo? vina trpi veliko škodo vsled. neprestanih nemirov in izgredov, ki so v Trstu na dnevnem redu.
Ta izjava češkega ministra je dala tr? Saškim nacionalističnim listom dobrodo? SLo priliko, da so se vrgli na socialiste, Češ da take pogubne posledice za tržaš? fco luko donašajo večne stavke!
Vsakdo pa mora biti' uverjen, da češ* ki minister ni mislil samo na socialistične stavke, marveč na vse dogodke, ki se odigravajo tu v zadnjih časih, in gotovo ne v zadnji vrsti na nerede, izgrede in nasilja, ki se uprizarjajo proti sociali? stom in proti Slovanom in ki ne le da ne dopuščajo mirnega poslovanja trgo? vini, marveč jo naravnost duše. In vsakdo, ako ima le zrnce zdrave pameti v glavi, bo razumel, da taka neprestana nasilja, ki onemogočajo vsako mirno in redno gospodarsko življenje v velikem trgovskem mestu, ne morejo vzbujati v Vnanjem trgovskem svetu zaupanja! A zaupanje je glavni predpogoj za razvoj in procvit trgovine.
»Piccolocc je torej zopet zagrešil drzno zatemnevanje resnice s tem, da hoče vso krivdo na propadanju tržaške trgovine zvaliti na socialiste in na stavke. Če je tudi res, da stavke škodujejo, vendar ni V teh edini in tudii ne glavni vzrok tr? govskega propadanja. Tržaški list bi moral, če mu je res kaj na srcu blaginja Trsta in zboljšanje njegovega gospodar* Bkega položaja, nasloviti svoje obtožbe ln svarila na druge strani in sicer na ti* pte, ki v svoji politični strasti in v svo? jem podivjanem plemenskem sovraštvu he dopuščajo, da bi to trgovsko mesto, ki je vslcd vojnih dogodkov toliko pre^ trpelo, prišlo zopet do oddiha in do smotrenega delovanja.
Će si tržaški trgove' ~e niso na jasnem o škodi, ki jo prim tržaški trgovini tisto blazno divjanje proti Jugoslove? Jiom na tem ozemlju in proti sosednji jjugoslovenski državi, jim mora odpreti oči pismo nekega tržaškega trgovca, pri* občeno te dni v tukajšnjem »Lavo* ratoru«.
Naj podamo nekoliko posnetkov iz te*
ga pima!
Trgovec se je te dni povrnil iz Belgra? da in Zagreba, kamor se je bil podal, da dogotovi nekatere že dogovorjene
- L) ,°.!f?z.lva P"? IuK,i	Solnograškem, tudi če bi se glasova,
iz političnih TzrokoT za 20 maja. Določitev ^ vršilo popolnoma zasebno. Prve sla?
_ T pkol " 1 nA ?aov Do»' ^	8erŽll^e šl®^ vprašanja
pogodbe. Trebalo je le se podmsov. L) o? i poročilom ^ti	pojma o stanju I	Ogrske. Tudi mednarodno po?
živel pa je grenko presenečenje. V Bel* Y0jske. Ta je bila od začetka februarja vsled \f°yJf.v veliki nevarnosti. Priključitev
gradu so mu odgovorili: »Ne sklenemo popolnega pomanjkanja vsakega dovoza tabo k Nemčiji bi se lahko zvršila samo s pri«
nikakih pogodb z vami!« Zahteval je | izstradana, da so možje padali pri navadnih j voljenjem Zveze narodov. Takšno pri*
pojasnila. Odgovorih so mu: »V Trstu in v Julijski pokrajini se izvajajo ne? zaslišana nasilstva proti Slovanom. Zato bomo bojkotirali tržaško trgovino! Tu di gospodarska vojna ima svoj namen in pomen. Potrebni material, ki - dobi vamo iz Italije, bomo prejemali iz Ge nove, Benetk, Milan, a\, ali katerega = koli mesta v Italiji, samo ne iz Trsta. Če bi kdo postopal drugače, se njegovo ime priobči v vseh jugoslovenskih časopisih.
Enake odgovore je dobival mož tud v Zagrebu- V Ljubli*mi r>a niti ponuditi ni upal svojega blaga. Povsod je mora — pravi — poslušati ostre kritike radi delovanja fašistov, -^vsod izraze mrž nje in napovedi maščevanja! Vsled ta? ke"—Hožaja da A " ^n škodo 3,500.000 jvrtoslovenskih kron ali 420.000 lir.
Po tej zanj tako grenki v^ntovitvi me ni trgovec v svojem pismu, da je zadnj čas, da bi se izpregovorila poučna in resna beseda, ki naj bi pomirila duho? ve, da bi začeli računati z resničnostjo Mož vzklika: »Kdo ne vidi, kako škodo povzročajo tržaški trgovini — fašistov ski izgredi?!« Dopuštča sicer možnost da se stvari onkraj meje nekoliko pre tirava j o, ali resnica ostaja — tako na= glaša —, da bi izprememba postopanj napram Slovanom donesi a velike kori sti za oba naroda, posebno pa tudi tr žaškemu pristanišču. Za procvit Trsta treba sporazuma med obema plemenom m a, ki živita v tej pokrajini in v zaledju
Pismo zaključuje: »Trst potrebuje mi? ru in dela. Naj skrbe za njegovo bodoč* nost! Dogodki na Reki pomenijo za nas poraz. Reka bo naš močan tekmec. Nič ne koristi, da se varamo. Vrhu tega da? j a Čehoslovaška prednost hamburški luki, ker ji je bolj prikladna in cenejša. Tržačani, posebno pa tisti, ki so še le malo časa tu, naj ne posnemajo ptiča noja, ki skriva glavo v pesek, da ne vis di resnice. Pogledajo naj zastoj naše tr? govine v tem kratkem času, odkar je prepovedan uvoz v Jugoslavijo ter izvoz iz nje, in prepričali se bodo, da smo ho? dili po krivi poti.
Tako govori italijanski trgovec. G o? vori točno in resnično, da more videti vsakdo, kje so krivci neverjetnega pro? padanja tržaškega gospodarskega živ? ljenja.
Jugoslavija
DR. VESNIĆ UMRL
PARIZ, 29. Bivši ju-goslovenski mini? ^trski predsednik in dosedanji poslanik >- Parizu dr. Vesnič je nenadoma umrl-Ko je hotel v petek zvečer okoli 18 oditi iz kluba na Boulevard des Capucins, ka? mor je zahajal vjak dan, ga je nenadoma 'bšla slabost in je padel na tla. Zdrav? nik, ki je takoj prihitel, je mogel ugoto? viti le smrt. Imel je 62 let.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo
BELGRAD, 29. Včeraj se je vršila pr? »Ta seja italijansko ? jugoslovenske komi? sije za pogajanja o sklenitvi mirovne pogodbe. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje baroške lukc. Zastopniki italijanske vlade so predlagali, naj bi se obrazovala mešana komisija, v kateri bi bili zastopniki Jugoslavije, Italije in reške države in ki bi ji bila poverjena uprava reške luke, tako da bi se prista? 4išče ne moralo razdeliti. Usoda tega predloga bo odvisna od odgovora, ki ga da nanj jugoslovenska vlada.
Jugoslovenska vojska zasedla Kastav
VOLOSKO, 29. V petek jc jugoslo? venska vojska zasedla Kastav in okoli? co, ki pripade Jugoslaviji. Na novi meji, ki gre v splošnem od severa proti jugu do ceste Rupa ? Kastav, katero seče približno na polovici poti med Jušiči in Špinčiči, so prevzeli obmejno in carinar? sko službo na eni- strani, jugoslovenski, na drugi italijanski orožniki. Prebival? stvo jc povsod navdušeno pozdravljalo (jugeslovensko vojsko in oblasti.
Reka
Vest o priklopitvi Reke Italiji zanikana
RIM, 28. Vest o izpremenitvi rapall? ske pogodbe v zmislu, da bi se Reka priklopila Italiji, a luka Baroš Jugosla? viji, se v italijanskem ministrstvu za vnanje stvari zanika. Poudarja se, da ima mešana komisija za začrtanje meja med Jugoslavijo in Italijo samo nalogo, da se čim strožje ravna |>o u 'pal:;1:': pogodbi.
Tiskovni urad generalnega civilnega ikomisariata obajvlja: Kar je nekaj dni se sliši glas, da sta se Italija in Jugosla? vija sporazumeli za to, da se priključi Reka k Italiji, luka Baroš pa Jugoslaviji. 'Ministrstvo za vnanje posle je komisa? jiat pooblastilo, da take govorice abso? lutno zanika.
Čehoslovaška
Prebivalstvo Čehoslovaške
PRAGA, 29. Po podatkih o ljudskem Štetju, ki so bili ravnokar objavljeni,
znaša prebivalstvo Čehoslovaške repub? like 13, 595.730 duš.
Čehoslovaška trgovina PRAGA, 29. Minister za trgovino dr. Hotovec je javil občnemu zboru zveze industrialcev, da se odpravi nadzorovan nje zunanje trgovine. Dokler se ne do* ločijo nove carinske tarife, se bodo po? birale posebne pristojbine od blaga, 'ki pride iz inozemstva. Ta pristojbina bo odmerjena po vrednosti dotičnega bla^ ga. Trgovska pogajanja z Ogrsko se bo do začela v najkrajšem času. Občni zbor je nato razpravljal o izjavah mini? stra Hotovca ter je ugotovil, da se so? delovanje nemških industrialcev s češki? mi bolj in bolj razvija.
Razstava avtomobilov v Pragi PRAGA, 29. Tretja razstava avtomo^ bilov v Pragi je bila otvorjena v priso? stvu zastopnikov vlade in diplomatske? ga zbora*. Razstave se udeležujejo itali? janska avtomobilska industrija, francos? ka., belgijska, ameriška, nemška, avstrij? ska in čehoslovaška. Ta poslednja je zo? pet dokazala svojo industrijsko sposob? nost. Po mnenju strokovnjakov se da ta razstava primerjati z največjimi inozemskimi avtomobilskimi »grands salons«. Razstava bo odprta do 5. junija.
Čehoslovaška industrija PRAGA, 29. Občni* zbor tvornic »Škoda« v Plznu je ugotovil, da je ve? čina delavnic prešla od vojnega k mi? rovnemu proizvajanju. Društvo bo do* ločilo znatne svote za kritje prejšnjih zgub in za rezervni sklad, za gradnjo in za razne potrebe in bo razdelil dividen? do 5%. Istočasno se je vršil občni zbor združenih delavnic v Smichovu. Te de* lavnice so imele velik uspeh, ker so do* bile veliko naročb iz inozemstva.
vajah. Celo sam nadvojvoda Josef fe mora) poslušati od madžarskih vojakov tožbe za radi lakote. Konj! so bili okostnjaki, topništvo nesposobno za gibanje« Vse to je bilo nešteto-krat naznanjeno z zahtevo, da naj se takoj pošljejo nove pošiljatve in hrana za štiri tedne, da pridejo ljudje k sebi. Ravno take razmere so bile v Tirolih. Pošiljati pa se je začelo šele 8. junija, torej en teden pred ofenzivo.
2.)	Glavni sunek se je nameraval izvršiti iz Tirolov in ravno proti francoskim in angleškim divizijam. Ko sem jaz to izvedel, sem se temu uprl z vso silo. Rizkiral sem svoje mesto, ko sem pisal »saj ne boste vendar hoteli zgrabiti bika za rogove«. Vse zastonj. Pri šlo je končno do šepastega sporazuma, po ka terem je glavna sila ostala v Tirolih, in se je istočasno ukazal napad tudi na Piavi. Zače tek: 15. junija. Jaz sem predlagal tri dni od ložitve. Konrad je odgovoril, da ne more od lagati, vsled česar je ostalo pri 15. junija.
Značilno je, da se je vrhovno poveljništvo na dan 14. junija razcepilo na štiri dele: Ba den, Waldstetten v. Bellunn, Arz v dvornem vlaku v Tirolih, N. V. pri telefonu v dvornem vlaku. Še dne 14. ob 6 zvečer so me telefo nično vprašali: »Kako bo jutri?« Jaz seni od govoril: »Kakor je ukazalo vrhovno povelj ništvo, se bo izvršil napad«. »Dobro, delajte po lastni preudarnosti, toda na svojo odgovornost«.
Opoldne sem izvedel od enajste armade iz Tirolov, da gre vse dobro in da so prve vrste že podrte.
Ob 11 zvečer me je poklicalo Njegovo Veličanstvo k telefonu ter mi povedalo z očitno razburjenim glasom:
»Tiroli so poraženi, vojska je izgubila vse, kar je bila pridobila in je vržena v stare postojanke«. Bilo mi je, kakor bi me bila udarila strela. Rotili so me, naj se držim. Reke" sem, da bomo naredili vse mogoče
Istočasno sem brzojavil Vrhovnemu povelj-ništvu po točno poročilo. Nisem dobil nikakršnega odgovora. Šele naslednjega dne sem izvedel od enajste armade resnico. Istočasno so se pokazala pred menoj sovražnikova oja-čenja (ki so bila 14. še pred Verono). Pripeljali so jih z avtomobili. Sovražnik je bil močnejši od mene.
3.)	Sedaj je bilo treba ukreniti kaj drugega ker brez pomoči v Tirolih bi bil pomenil moj nadalnji pohod norost in bi bil gotovo prive-del do katastrofe.
Ukazal sem, ne da bi vprašal, da se morajo do tedaj osvojena predmostja za vsako ceno držati, ker sem upal, da se bo takoj, 17. t. m. opustil tirolski načrt in se mi poslale tam nepotrebne divizije, ali pa da se bo Donovil v Tirolih napad. To sem naznanil Vrhovnemu po-veljništvu, opozarjajoč, da bi se moralo ukreniti takoj in odgovoriti na moje brezštevilne predloge. Odgovora ni bilo, jaz sem se boril dalje.
Dne 18. sem se vrnil — v svrho lažjih zvez — v Videm, kjer sem dobil ukaz, da naj pridem k Njegovemu Veličanstvu v dvorni vlak v Spilimberg. Dne 19. sem bil tam in sem raz ložil natančno položaj v štiriurnem pogovoru med štirimi očmi. Govoril sem prosto o dotedanjih ukrepih in razvil operacijski načrt, ki je bil sprejet. Ko sem vprašal po živežu in mu ničiji, mi je rekel Arz, da mi bo o tem povt, dal popoldne neki polkovnik v Vidmu. Torej niso vedeli! Medtem je bil dal Diaz že prepeljati čete iz Tirolov, tako 3a sem stal s sedemnajstimi divizijami proti tridesetim. Silil sem k odločitvi, zastonj.
Polkovnik je javil, da bo padlo vsled pomanjkanja hrane proizvajanje municije v osmih dneh na 4'9 strelov za top na dan. Nada-"je je javil polkovnik Zeynek iz Badena, da se more vojska prehraniti le do 25. Torej brez orožja! Splošna konsternacija.
Jaz sem rekel Arzu, da se tako ne vojuje, in sem ga prosil, naj prepriča vrhovnega poveljnika, da odpotuje takoj na Dunaj, jaz da Dom brzojavno sklical tja ministre, in sedaj da se mora govoriti jasno in ukazovati. Njegovo Veličanstvo je ukazalo telefonski \Vin-dischgriitzu, da pride k meni v Videm. Win-dischgratz ni mogel priti pred 36 urami. Sklenilo se ni zopet nič.
V noči na 20. — štiri dragoceni dnevi so bili že minuli, sovražnik je narastel na 33 divizij, iaz sem imel težke izgube — sem razmišljal, taj naj naredim, in sem vprašal ob 7 zjutraj v dvornem vlaku, ali je Njegovo Veličanstvo še tam. Rekli so mi, da se nahaja v Vittorio. Vprašal sem v Vittorio, toda tam niso vedeli ničesar. Vprašal sem zopet v dvornem vlaku, nakar so mi javili: »Njegovo Veličanstvo je še tukaj.« Nato sem brzojavil:
»Dejstvo, da je enajsta armada odpovedala, in da je imela zaradi dolgega stradanja doslej opravičljivo malo uspehov, se zdi, da se more malo pričakovati od nadaljevanja ofenzive proti Trevisu. Ker postaja sovraž. vedno močnejši, a jaz vedno slabejši in imam še razen tega nevarno vodovje tik za bojno črto, more najmanjša nezgoda spraviti vojsko do kata-
voljenje pa bi se moglo dati samo za vso Avstrijo in ne tudi' njene posamez? ne pokrajine. Kljub temu opominu bodo stranke na Solnograškem priredile ljud sko glasovanje.
Prvi izidi ljudskega glasovanja na Solno graškem. — Ogromna večina za Nemčijo
SOLNOGRAD, 29. Ljudsko glasova* nje o priključitvi k Nemčiji se je vršilo brez incidentov. Častniki in uradniki se n»o udeležili glasovanja, katero je ime=> lo čisto zaseben značaj. Po podatkih, ki so bili znani do 7 zvečer iz 85 občin, je glasovalo 67.833 prebivalcev za priklju čitev in 677 proti priključitvi. V Solno« gradu samem je bilo 26.136 glasov priključitev in 225 proti njej.
za
bedaj pričakuje to podjetje, da--------- -
mnogo prodalo na Francosko in___„__________________________
kar je zelo dobro znamenje za bodoča * in izgubil svojo važnost, predlagam, naj se
T-t nef
T ic-:^ j.____i KI • I______j	i ».<_____i___i • i___. T->-	i
nost. Listi javljajo, da so se med Škodo* vo tovarno in omenjenimi delavnicami začela pogajanja o združitvi z livarnica* mi v PoJdini Huti (Poldi hutte).
Avstrija
Boroevićeva pisma
BUDIMPEŠTA, 29. V listu »Pester LIoyd« objavlja bivši državni tajnik Franz v. Bolgar pisma, ki mu jih je pisal pokojni feldmaršal Boroević tekom vojne. Eno teh pisem govori o ponesrečeni ofenzivi na Piavi. Pismo, in obenem obtožnica proti vrhovnemu poveljni-štvu vojske oziroma Karlu, iz katere je razvidno, kako strahovite razmere so že tedaj vladale v bivši avstrooogrski vojski, napisano v Vidmu dne 29. junija 1918 in se glasi: »Dragi prijatelj! — Pod svežim vtiskom dogodkov bi Ti hotel poveriti vso resnico, katera je znana tudi Windischgratzu, kateri je bil službeno pri meni.
armade preložijo na vzhodni breg Piave, da bi mogle pozneje, ako bo treba, zopet napasti.«
Na podlagi tega predloga je prišlo ob 7 zve čer, torej 12 ur pozneje, povelje, naj čete zapustijo zapadni breg Piave. Umik se je zvršil, ne da bi ga bil sovražnik opazil. Ni torej kriva Piava, da je prišlo do teh dogodkov, temveč lahkomiselnost in površnost vrhovnega poveljništva. Njegovo Veličanstvo nima v svoji okolici nobenega moža. Ker ga nihče ne podpira s svojim izkustvom, drvimo nasproti zelo žalostni bodočnosti. Windischgr5tz in Rakovs-zky vesta vse to. Jaz se v to stvar ne bora več mešal in sem je sit do vrh glave«.
Avstrijska vlada in ljudsko glasovanje na Salcburškem
DUNAJ, 28. Avstrijska vlada je dala liistom izjavo, v kateri opozarja na res« no nevarnost, ki grozi Avstriji vsled
aneksionističnega ljudskega glasovanja vani a.
Nemčija
Nemčija plačala zaveznikom prvo miljardo
BERLIN, 28. Danes je bilo poslano re paracijski komisiji nemških državnih nakaznic v znesku 840 miijonov mark v zlatu, Nemčija je s tem plačala prvo miljardo mark, ki' je zapadla 25 dni po ultimaumu. Nakaznice so za dobo treh mesecev in podpisale so jih Darmstad ter Bank, Deutsche Bank, Diskonto G o seUschaft in Dresdner Bank.
Nemški vohuni ob Renu pred franc vojaškim sodiščem
BERLIN, 29. Listom poročajo iz Main ca, da je francosko vojaško sodišče ob sodilo 4 Nemce, ki so bih obdolženi vo hunstva, na 6 mesecev do 3 let ječe.
VpraSanje Gornje Šlezije
Ravnateljstvo šlezijskih železnic proti vzpostavitvi reda
OPPELN, 29. Vožnja po železnici je še vedno neredna. Ravnateljstvo noče dovoliti, da bi vlaki vozili, ker — pravi — varnost osobja ni zajamčena. Nič ne opravičuje za sedaj tega zadržanja rav* nateljstva šlezijskih železnic, s katerim se le hoče gospodarsko življenje v de= želi še bolj zamotati. Do sedaj so šli črez mejo samo trije vlaki z živili.
Predlog Anglije in Italije za pomirjenje Gornje Šlezije. — Francozi nezadovoljni z njim
PARIZ, 29. Poslaniška konferenca jc razpravljala danes o sledečem predlogu angleškega in italijanskega zastopnika v Gornji Šleziji: Gornja Šlezija bi se raz delila v tri dele. En del bi se popolnoma prepustil poljski, en del nemški upra.vi (t. j. tisti kraji, ki so se jasno i'zjavili za eno ali drugo državo). Med tema dvema deloma bi se nahajalo sporno ozemlje in na njem se bo zbralo vojaštvo za vezni? kov ter bo skrbelo za red. S to razde? litvijo bi se doseglo, da bi medzavezni ške čete, ki jih je itak premalo, da bi mogle vzdrževati red na tako obširnem ozemlju, ne bile raztresene. Verjetno je, da se bo Francija temu predlogu odloč* no upirala in da bo predlog pobijala, češ da je na kvar končni rešitvi vprašanja. ?o mnenju Farncozov bi takšna razdeli? tev Gornje Slezije dovolila Nemcem in Poljakom, da se pojačaj o in pripravijo za nove boje, do katerih lahko pride ljub nadzorovanju s strani medzavez niške komisije. Obenem pa bi zavezni? škim četam grozila nevarnost, da bi znale biti obkoljene. Angleška in itali? janska vlada pa se o tem predlogu po* čolnoma strinjate.
Stališče francoske vlade
PARIZ, 30. Agencija Havas je ob j a? vila sledečo onto: Francoska vlada je Doslala včeraj zaveznikom noto, v ka? teri je obrazložila svoje stališče glede postopanja vrhovnega sveta, ki se ima sestati v Boulogne, da se bo posvetoval o vprašanju Gornje Šlezije. Nota nagla* ša, da je treba predvsem napraviti red in vzpostaviti oblast medzavezniške ko? misije. Dokler bodo nemške in poljske tolpe v deželi, ne bo moči nič skleniti. Poljaki so sedaj pripravljenil se podati. Upati je, da tudi Nemci položijo orožje. Ko pridejo nove angleške čete,, se bo po? lož-aj gotovo zboljšaL Vrhovni svet se ne bo mogel sestati, preden se ne vzpo* stavi red in izvedenci ne dogotoviljo svojih poročil.
Francija za odložitev rešitve PARIZ, 29. V nasprotju s tozadevni? mi vestmi ni še bil določen dan za se? stanek vrhovnega sveta, ki se ima vršiti v Boulogne sur Mer. Diplomatski« ured? nik agencije »Havas« smatra za gotovo, da je francoska vlada poslala danes v Foreign office noto, v kateri navaja vzroke, kateri govore proti takojšnji re? šitvi gornješlezijskega vprašanja. Med drugim pravi nota, da bi! moglo sedanje razpoloženje v obeh prizadetih državah onemogočiti izvršitev vsakega tozadev? nega sklepa. Briand predlaga torej, naj bi se poverilo proučevanje tega vpraša? nja najprej strokovnjaški komisiji Vr? hovni svet se bo moral izraziti, ko mu bo znan izid strokovnjaškega prouče*
Angleško svarilo Poljski in Franciji zaradi šlezijskega vprašanja
LONDON, 29. Neko oficiozno poro* čilo o gomješlezijsk^ "nrašanju pravi: Velika Britanija in	zavezniki so
obljubili, da se bo gornješlezijsko vpra* šanje rešilo po izidu plebiscita in po na? rodnostnih načelih. Čast zaveznikov no more dovoliti Poljski, da nasilno razve? ljavi to obljubo, in če kaka zavezniška država bo smatrala za •nrimerno slediti politiki vzpodbujanja Poljske v tem nje? nem namenu, tedaj je jasno, da bi se našla ententa v veliki nevarnosti. Izmu* čene Evrope ne more dvigniti dMoma* cija. katero vodi hipno razpoloženje in predvsem želja za maščevanje. Obnova Evrope je naloga, ki zahteva jasen in miren pogled ter pošten namen. Ne? dvomno dejstvo je, da bi. bila priklopi? tev Gornje Slezije Poljski nevarna na? paka, kakor je bila. napaka namen ger? manizacije Alzacije in Lotaringi'je 1. 1871.
Angleži za predložitev gornješlezijskega vprašanja vrhovnemu syetu. — Francija se ni še odločila
LONDON, 29. Rcuterjeva agencija javlja: Čeravno nT francoska vlada pred? ložila točnega predloga za sestanek vr? hovnega sveta, ki naj bi razpravljal o vprašanju vstaje v Gornji Šleziji, sima* trajo Agnleži; da je potrebno, da se ta konferenca čim prej obdrži. Naj bodo predlogi za ponovno proučevanie po? drobnosti s strani tehničnih strokovnja? kov še tako upravičeni, se smatra, da tako proučevanje ne more nadomestiti sestanka vrhovnega sveta, lc ta more odločevati o tako važnih politijčnih vprašanjih in vzpostaviti ugled zavez? niških držav prii vstaših. Angleški pred? log, naj bi se Gornja ŠleziJja razdelila v tri zone, je bil formalno predložen po* slaniški konferenci s strani! angleškega in italijanskega zastopnika v mcdz&vezniški plebiscitni komisiji. Čeravno se .general Lenond ni pridružil temu' predlogu, so upa, da ga bo francoska vlada sprejela z ozirom na to, da bi imela taka uredi* tev le začasen značaj in bi njen namen bil le ta, da olajša vzdrževanje reda v tako obsežni pokrajini. Smatra se, da. se Italijani strinjajo s tem načrtom, o k a? terem bo razpravljala poslaniška konfe? renca na današnji seji.
Francija
Odbor za nadzorovanje nemških financ se je ustanovil
PARIZ, 29. Reparacij ska komisija je obrazovala odbor za jamstva, važen oi? gan, katerega ustanovitev je bila skic? njena na londonski konferenci. Ta od? bor bo nadzoroval nemške finance, da zagotovi izvršitev obvez, ki jih jc Nem> čija prevzela s sprejemom ultimatuma glede vojne odškodnine. Odbor za jam* stva bo imel za sedatj svoj sedež v Pari? 2Tu, dočim bo v Berlinu otvorjen pose? ben obvestilni urad.
fingSija
Stavka angleških rudarjev. — Industrial? ci se ne morejo odločiti. — Delavci vztrajajo. — Vlada hoče konec stavke
LONDON, 30. Včerajšnja konferen? ca med vladnimi zastopniki, rudarj.i in industrialci nif imela prav nobenega uspeha. Na poziv ministrskega predsed? nika industrialcem, naj vendar bolj jas? no označijo svojo ponudbo, da bodo prepuščali delavstvu skozi tri ali štiri mesece dobiček v industriji, so indu? strialci izjavili, da je nemogoče točno določiti znesek dobička, ker mezde niso tolčno določene in ker je nemogoče ve? deti za vse eventualnosti. Llovd George je nato odločno izjavil, da namerava vlada narediti na vsak način konce temu sporu. Če se spor ne poravna v primer? nem roku, bo vlada predložila parlamen? tu svoje predloge, ki bodo obvezni za obe stranki. Da pa se po mogočnosti iz? oogne temu skrajnemu ukrepu, je Lloyd George predložil obema strankama vlad? ni načrt, po katerem bi se morala najti rešitev spora.
Kakor javljajo listi, so rudarji ponov? no izjavili, da vztrajajo pri svoji zahte? vi po »poolu«, to je da naj se boljše sto? ječa podjetja obvežejo na odstopitev dela svojega prebitka v prilog delavcem ori slabših podjetjih, tako da se prejem* ki delavcev pri različnih podjetjih iz? ravnajo,	^,
Toda z druge strani se zopet smatra, da boste obe stranki, ki ste sedaj v spo? ru, sprejeli predlog rnimistrskega pred? sednika. V nasprotnem slučaju bi bil Lloyd George prisiljen izvršiti grož* njo, da bi izposloval od zbornice prisil* no razsoditev. Javno mnenje, katerega potrpežljivost je bila na težki preizkuS* nji, se večinoma strinja z vlado. Zdi se končno, da bi se tudi parlament ne bra» nil uporabiti zakonodajne ukrepe ter prisiliti ministre, rudarje in las-tnike, da naredijo konec borbi, ki državi tolika škoduje.
K rudarski krizi se je pridružila se«? daj še druga, ki je ravno tako važna ka? kor prva in katere izbruh grozi vsak hip. Delavci predilnic so glasovali o tem, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti) gospodarjem, ki so sklenili znižati seda«? nje mezde za 30%. Izidi' tega glasovanja so bili sedaj priobčeni: Znižanje se je
odklonilo s 95% gksov. Odbor, sestav* Ijon od osmih gospodarjev in voditeljev ldefcmks »veze, se bo sestal prihodnji "torek in poizkušal, ali bi se ne dal spor poravnati mirnim potoni. Ce bi se to ne posrećilo, bi bila stavka proglašena v soboto zjutraj. Te stavke bi se udeležilo 1500.000 delavcev.
(Uspešni poskusi napada na vojno ladjo
z zrakoplova LONDON, 30. »Daily Mail« poroča o uspehih poskusov metanja bomb z zrakoplova na vojne Izdje. Ti poskusi so Be izvrstno posrečili. Neki zrakoplov je fV najhitrejšem letu vrgel na prej nem* §ko kričarko »Prinz Eugen«, ki je služila za tarčo, več bomb in jo je trikrat zadel. 'Bombe so ladjo strašno poškodovale.
Amerika
Gospodarska posvetovanja v Zedinjenih .	državah
: WASHINGTON, 29. Predsednik Har* I dinfi je otvoril posvetovanja s poglavito •nima finančniki Zedinjenih držav. Tred? met razprav je vprašanje ureditve upra^ ve ameriških posojil Evropi in vpraša* nje obnovitve industrije m izvozne trgovine Zedinjenih držav. Prvi sestanek se je vršil Včeraj v Beli hiši.. Povabljeni so bili sledeči bankirji: Morgan, Charles 'Habin, predsednik Guarantee Trust Companv, Paul Warburg, James AIexan* der i. dr. Prisotna sta bila tudi državna tajnika Mellon in Hoover. Vsi bankirji so priznali, da je najboljše sredstvo za ipovzdigo ameriške izvozne trgovine to, da se da Evropi gospodarska pomoč Glede posojal, za katera bi prosile druge države, je bilo sklenjeno, da se morajo dohodki od teh posojil porabiti izključi no za kritje tekočih stroškov.
Srednjeameriške republike naznanile £vezi narodov, da so se združile v novo neodvisno državo
ŽENEVA, 30. G. Juan Francisco Pa* ;redes, minister za zunanje zadeve salva? dorske republike, je sporočil glavnemu tajniku Zveze narodov zvezno pogodbo med državami srednje Amerike s pros* njo, da pogodbo vknjiži in jo objavi. Omenjeno pogodbo so sklenile dne 19. januarja 1921. republike Salva d-or. Gua* temala, Honduras in Costarica. Pogo-d? ba predvideva ustanovitev nove neoicU visne države, ki se bo imenovala »Sred* njeameriške Zedinjene države«. G. Juan Francisco Paredes dokazuje v pospremi nem pismu potrebo, da Zveza narodov to pogodbo vknjiži in ji. na ta način da mednarodno 'potrdilo. Ta. pogodba bo popolnoma spremenila politično življenje Srednje Amerike.
Iz tržaikega življonla
Zasledovanje o umora v ulici delle Ombrell* se nadaljujejo, V zadnjih dneh so prinesla neumorna policijska zasledvoanja več stvari na svetlo, iz katerih se sklepa, da se bliža drama iz ulice delle Ombrelle čimdalje bolj svojemu koncu.
Od najvažnejših oseb, ki so bile svoj čas intimni prijatelji s Karmelo Delconte in ki so na sumu, da so imeli tudi svoje prste pri umoru, se pričakuje dan za dnem, da bodo izpovedale resnico.
• * •
Par dni pred umorom je dobila Karmela neko pismo, katerega ima sedaj policija v rokah. To pismo je dobila od nekega Vincenca Bassija, njenega nekdanjega ljubimca. Policiji se zdi pismo skrivnostno; po vsebini pa upa priti na drugo sled. Nočemo opisovati prijateljstva, ki je obstajalo med Karmelo in Bassi-jem, sicer nastane iz tega kar cel življenski roman. Navedli bomo le na kratko vsebino pisma, ki je zelo važna!
V pismu je Bassi svaril Karmelo, naj se kc
no po notarja ter ga peljali, da jim gre odpret pisarno: pa to >o Jim orožniki odsvetovali! E-ni od čete so šli po vasi in grozili s požigom, če kdo pojde volit. Ko je bilo straha dovolj, šli so zopet proč in menda v Klano, kjer so bili proti vsem predpisom tepeni. Orožniki v Klani so menda pozabili na svojo prokleto dolžnost... Dan volitev Je potekel mirno v Podgradu in Hrušici, na Munah pa je občinski tajnik nekaj zmešal. Munci ga ne bodo pozabili in možic utegne še obžalovati svojo prebrisanost. Komisar Petrovich je pa slabe volje, kor Ciči in Brkini ne marajo za faši-stovsko kozo. V rejo so jo vzeli samo pristni Italijani, pa še ti imajo slovanska imena: Man-dič, Peršič - Kokič, Petrovič: kako lepa imena, ne? In zdaj imamo v Podgradu še Travna. To je staro rimsko ime!
Vesti iz Notranjske
Iz Idrije. Že v tretjič je gorelo pri posest-nici Likarjevi. Prvič ji je pogorel hlev in vsa živina, v drugič velik kozolec in ta ponedeljek svinjak. Ker ni bil nihče z lučjo v svinja-
.„ -	-	... .. . ...	u ku niti se ni kako drugače v poslopju oprala
mogoče ogiba svojih pnjatelpc; posebno ,jal kar w daJo kakršenkoli	d za ž
pa na, se ogiDa Gozzija. Nadalje ,e pisal, da . jasno da ima stnica sovražnika, ki ji on dobro ve, da se bo v kratkem spremenilo dela škodo in strj£ Kam ide človek y .. njeno življenje: »Bodi previdna« — ie svaril ___x:i	__	__u.	__i
veterinarji pripravljajo akcijo za osnovanje
tvornice in zavoda za animalni serum, ker je sedanja družba »Jugoslovenski serum« v rolc, h tujega kapitala.
Bonna poročila,
Tečaji:
V Trstu, dne 30. maja 1921.
Jadranska banka..............300
Cosulich..................365
Dalmatia..................272
Gerollmich................1420
Libera Triestina .................486
OBVEŠČAM cenj. osebno vse kraje se priporočam za Jerkič, fotograf.
sorojake, da posetinr kjer bo birmovanje te« obilen obisk. Anton 865
BRiNJEVEC jamčcuo naravno, v poljubn? množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
POZOR! Srebrne krone in zlato
cenah plačuje edini grosist Bclfeli Vita, Via Madonnina 10, I.	740
po najvišjih
Lloyd Lussino . . Martinolich Oceanla . Premuda .
• • • • •
• • • •
• « • • «

• • • •
1650 840 205 362 370
UBIRALEC in popravJjalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo I, V. nad.	553
.	_	— je
Bassi. kratkem času pridem v Trst, da se prepričam, ali gori še Tvoje srce za mene. Mislim tudi, da si med tem časom prihranila mnogo denarja« ...
S temi besedami je zaključil Bassi svoje pismo. Takoj, ko je izvedela policija za to o-sebnost, je brzojavila v Rim, kjer je nastanjen Bassi, da bi se prepričala, ali je bil Bassi v tisti noči, ko se je izvršil umor, v Rimu. V nedeljo popoldan je dobila orožniška postaja
strasti! — Zadnjič se je dopisnik iz Idrije pritožil, da so bili naši lepaki kolekovani, lepaki nasprotnikov pa ne. Kakor se je z višjega m&« sta pojasnilo, so sploh vsi volivni lepaki z a. časa volitev koleka prosti. Torej za prihodnjič vemo, da nam ni treba koleka lepiti na volilne oglase. — Tudi glede notarja Tavzesa se je pojasnilo, da je on prišel v Idrijo brez postavnega dovoljenja, tedaj bi ga bili lahko zaprli. Prišel je večer pred volitvijo z namenom, .. . ;	. , . , . n. - . ise drugi dan udeležiti volitve. Ker ima pa v
v ulici dellOroIogio brzojavko iz Rima, ki ,e ^ * kraijestvu svojo službo, tedaj zgubi
pričala o Bassijevi nedolžnosti. V	j po italijanskem pravu pravico, v Italiji voliti.
Tripcovich.................355
Ampelea..................5^5
Cement Dalmatia	325
Cement Spalato...............356
Taja v&inta na tržaifeem trguj
V Trstu, dne 30. maja 1921.
avstrijsko-nemške krone....... 3.25— 3.7^
češkoslovaške krone ........ 27.-- 27 7^
60.-- 62.50
30 50— 31 50 30.50— 31 50 18.25— 1850
158.--159.—
332.--337.—
73 50- 74.—
86.- 88.—
70.-- 73.—
Domafe vesli
' Radi mučenja aretirancev je naslovila zadnja »Emancipazione« »odprlo pismo« na eksce-Ienco generalnega civilnega komisarja Mo-sconija. Ves Trst govori — je rečeno v pismu —, kako orožniki pretepajo aretirance do krvi, da bi izsilili iz njih kako izpoved. To so — vsklika rečeni list — barbarstva, dostojna kakih kanibalskih plemen, ne pa Italijanov. »Vemo — pravi Emancipazione« na to —, da zakon jamči aretirancem nedotakljivost in spoštovanje, pa naj so zagrešili katerikoli zločin in naj bodo tega ali onega političnega mišljenja. Kako torej, da more kak funkcionar slačiti aretirance do nagega, jih postavljati pod mrzlo pršno kopel skozi več ur, potem jih pustiti pretepati do krvi, jih zlostavljati in mučiti?!« »Odprto pismo« zahteva, naj se ekscelenca Mosconi sam prepriča, naj odredi strogo preiskavo, naj o-sebno obišče zapore in naj sam zasliši aretirance! Preiskavo pa naj poveri sodnim funkcionarjem. Potem bo videl, kake stvari bodo prišle na dan. To je potrebno, da se vsaj nekoliko vzpostavi ugled italijanskih oblastev! »Zadnji čas je, da se preneha z metodami, ki gotovo ne večajo spoštovanja do italijanskih oblastev v prebivalstvu, ki je bilo sicer nasajeno na režim trde discipline, ki pa je bilo tudi navajeno, smatrati zakon za nekaj, kar fe vzvišeno nad strankarskimi strastmi, nad samoob lastnost jo posameznega človeka. Mi hočemo, da bodi ime Italije istovetno s pravičnostjo in svobodo, hočemo, da bi to ime vsi blagoslavljali. Sodimo, da dvomljivo služi služi Italiji tisti, ki zagreša, in tisti, ki dovoljuje take čine. Dostojanstvo človeka se mora spoštovati; nikdo ga ne sme poniževati, nihče gaziti!«
Tako zaključuje »Emancipazione« svoje pismo. Kdor tako govori in piše, je tisočkrat čistejši patriot, nego tisti hura - patriotje, ki imajo tukaj pri nas že tretje leto prvo besedo: v nesrečo teh krajev, v muko prebivalstva in na škodo države.
bilo rečeno, da se ni Bassi zganil tiste noči iz mesta. In ravno pri tej točki je stvar skrivnostna.
V nedeljo sta bile zaslišane dve vestafki, ki sta bile Karmeline prijateljici. Obe sta poročale o zelo važnih okoliščinah Bressana in Gozzija, ki sta zaprta v jezuitskem zaporu. Tudi neki delavec se je prijavil v nedeljo na policiji ter poročal o važnih okoliščinah obeh aretirancev, posebno pa o Gozziju. Policijski organi zbirajo marljivo podrobnosti, katere bodo v kratkem znane širši javnosti.
Predvčerajšnjim sta bila zaslišana oba are-tiranca, Bressan in Gozzi. Toda od obeh se ni moglo izvedeti, kje sta bila tiste usodne noči. Neumorna zasledovanja se nadaljujejo.
Nesrečna kokaina. Preteklo noč je bil pozvan zdravnik rešilne postaje v ulico della Sorgente št. 4, kjer je potrebovala zdravniške pomoči 24lelna Barbara Bauer. Ženska je zav-žila precejšnjo količino kokaine skupno s tremi mladeniči. Ker je pa začela kokaina močneje delovati pri Bauerjevi kakor pa pri mladeničih, se je hotela ženska v nezavesti vreči skozi okno. Srečo je imela, da so jo mladeniči zadržali, kajti drugače bi gotovo skočila z okna. Zdravnik jo je "dal nemudoma odpe'iati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v Vili. oddelek.
Zato se mu je namignilo, naj rajši mirnim potom zapusti Idrijo. Ker nočemo nobenemu delati krivice, in tudi g. dopisnik ni tega nameraval, radi v tem smislu popravimo.
Iz Idrije. 56letni posestnik Ivan Likar v Idriji je utonil v Idrijci. Bil je nekaj časa omra-čenega duha in ne ve se, ali je po nesreči padel v vodo ali se je v duševni zmedenosti to zgodilo.
Vesti iz GoriSke
Darovi za nesrečne žrtve v Istri
I. Ilirska Bistriška zbirka za preganjane Istrane 1796 L. Josip Slavec, Josip Novak in gdčna Franica Kraševec nabrali v Ospu na nab. poli št. 91 1431 L. Josip Tul nabral v Mačkovljah na nab. poli št. 93 689 L. Lazar Ivančič in Jakob Purger nabrala v Gabrovici na nab, poli št. 92 350 L. Viktorija Renar nabrala v Skorklji na nab. pol. št. 100 in 186 259 L. — F. V. v C. 100 L. Janko Žezlina nabral pri omizju g. Škrlja na Filipčen Brdu 41 L. Miroslav Grgič nabral v Padričah na nab. poli št. 88 94 L. Anton Tomažič 50 L. Kaluža Na-rin 20 L, J. K. 10 L, Urbančič 11 L, Andrej Uršič 5 L, Josipina Delak dodatek nab. poli št. 57 5 L. Nabrano v Barkovljah na Lojzkini svatbi 106 L, Marij Sosič dodal 5 L. Ambrož Kovačič 10 L, Anton Štenta, Opatija - Skr-biči 10 L, za uslugo N. N, 5 L, Bolček 25 L. Zadnji izkaz L 9303'40 in 5 frankov; skupaj L 14,30G'40 in 5 frankov.
dinarji.............
leji
marke ............ .
dolarji.............
Irancoski franki.........
švicarski franki.........
angleški funti papirnati......
angleški funti, zlati.......
napoleoni ............
Švicarski tečaji ŽENEVA, 28. Lira 30'023, marka 9'10, avstr. krona 136, angl. funt 2215, fr. frank 47'275, dolar 5'6725.
Antica Medizza Anton Mikolavčić
poročena Buzet-Roč, 30. maja 1921.
416
S potrtim srcem javljamo vsem teljem in znanccm tudi v imenu sorodnikov, da je naš
pnja* vseb
bo
v starosti 6 let, po dolgi in mučni lezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega sinka se vrši danes, 30. t. m., ob 5. uri iz hiše žalosti v Hcr* peljah.
HERPELJE, 30. maja 1921.
Žalujoči oče Ivan in ostali sorodniki. Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. šl. 47
dr&žl??.
MALI OGLASI
se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
Dne G. jjuttčia t. I. se oddajo v zahup [potom javne dražbe in pod viftiiSni CGFIO pri podpi anem komisarijalu tu doli imenovanih občin za osemletno debo : Dražba prične ob 9. uri. Varščino (20% vzklicne cene) je položiti najknsneje do 9 urepredpoldne.
Pliskovica.......Lir 6000
Štjak ........„1500
Tomaj......... 700
Ve!ikidoI........ 1000
SEŽANA, 28. maja 1921.
Civilni komisar GUGLIELMO
415
4 SOBE s krasnim pohištvom (tudi posamezni kosi) vzmeti, žimnice, perjenice itd. se prodajo zasebnikom. Pojasnila v via Geppa 2, zaloga vreč.	895
Zs tlsKounl sklad „Edinosti"
24. maj so praznovali tudi v Gorici. Društva so šla na pokopališča in se poklonila mrtvim vojakom. Mesto je bilo v zastavah.
Aretacija. Kot čujemo, so aretirali č. g. Tr-dana, kurata v Cevčah, zato ker je zagovarjal Ga. Tonca 2agar v počastitev pok. soproga par fantov, ki so napravili neko nerodnost; Franja Žagar-ja 3000 L, Anton Medvedič, Kla-— ne ravno zločin — radi katere se bodo mo-l na 200 L, Ivan Rus 80 L; po 50 L: Fran Do-rali zagovarjati pre-d sodiščem. Čudno se pač'. micelj, Šime Ribarič, Andrej Žuljan, Fran sliši, da se niti lahkomiselnega dejanja mlade-1 Premrov, A. Vilhar, E. Milostnik, Fran Me-ničev ne sme zagovarjati, dasi je to čisto na-! den, Al. Kraje, Fr. Homovc, A. Svet, Kastelic ravno in samo — dejali bi — nekako delo & Modic, Ant. Meden, J. Škerlj, F. Gnezda, usmiljenja in tirja olika od vsakega človeka, Fr. Šerko, E. Hieng, (800 L); Al. Gabrenja 43 da poizkusi spraviti sočloveka iz nesreče.! L, Mat. Kobe 40 L; po 30 L: Ant. Miklavec, Naša oblast še drugih stvari ne pozna in bi M. Domicelj (60 L); po 25 L: Jos. Terpin, Slav.
preveč zahtevali od nje, če bi hoteli, da upoštevajo to.
Gorelo \z v četrtek kolodvorom v Gorici moč je bila takoj na licu mesta in ogenj že v kali zadušen, da ni bilo hujšega.
Nesreča. Dne 24. maja je šel gostilničar Lu-dovik Uršič iz Sela pri Tolminu z vozom po drva in vzel s seboj tudi petletnega sinčka
PRODA se gostilna dekretom v najem di selitve. Naslov
z vsem inventarjem, — —f po jako nizki ceni rase izve pri upravništvu.
896
SLUŽBE išče pri kaki tvrdki bivši orožnik, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe
pod »Služba« na upravništvo.
897
blizu jugoslovenske meje, velika, zgrajena leta 1886, z gospodarskim poslopjem, koncesijo gostilne, pripravnim prostorom za trgovino ki je že uspevala dobro nad 30 let, zemljiščem, nekaj gozda, sadnim in sočivnatim vr* tom ter z vsem premičnim inventarjem — je vsled selitve takoj na prodaj. Več se po-izve pri gospe A. Kreč, pcscstnici in gostil-ničarki v Črnemvrhu nad Idrijo. (401)
DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo, vešč nekoliko nemškega jezika želi vstopiti kot učenec v boljšo trgovino z mešanim bla- [ gom v mestu ali na deželi. Ponudbe na Franc Batagelj, zidarski mojster v Trnovem pri II Bistrici. Istotam se dobi dalmatinski portland cement, znamka »Titan«.	894
m
iD ? mm
pri
8
Parna pilarna VcTgatter in parni : Betovaru, hiše, inventar 1250 m minut od kolodvora. Krasno pose t; o na Hrv tskem, 350 oralov, 32 glav živine, 18 konj, 80 svinj, velik inventar, 15 objektov.
nlov, "lek-
Fatur, Fr. Turk, Jos. Lipovac (100 L); po 20 L: E. Lutman, M. Senčar, A. Pire, Jos. Hlad zvečer med državnim i' nikf P. Repič, F. Pirjevec, A. Puntar, J. Les in med Solkanom. Po- njak, J. Šrajbos, J. Mlakar, J. Bučar, J. Ster-
žaj, A. Modic, F. Matičič, F. E^mbač, F. Pa-ternost, L. DemšaT, Al. Modic, J. Puntar in Iv. Urbas (400 L); M. Kopitar 16 L; po 15 L: T Ševar, A. Ivančič (30 L); po 10 L: A. Ziherl, J. Grmek, Ivana Janežič, Fr. Zore, Al. Do
Ludovika. Prišla sta dva vojaška komiona, micelj, M. Bombač, Jožica Kobal, J. Koščak, katerih eden je treščil v ono stran ceste, kjer F. Likavič (90 L); Marica Kopitar 8 L; po 5 je stal otrok, se prevrnil in zmečkal otroka.! L: M. Punlar, 1. Vivoda, Fr. Pire, A. Perko, Šofer je nato zbežal in pustil avto in žrtev na: Teropšič Fr., T. Schuller, J. Smerdu, Iv. Fa-mestu. Nesrečna družina je prišla na ta način tur, Ant. Modic, J. Gregorič, Al. Udovč in ob svojega otroka, ki ga ne povrne nihče več.
Lahkomišljenih voženj pa še ni konec.
Telovadno društvo »Sokol« v Prvačini vabi vse člane na redni občni zbor ,kateri se vrši dne 11. junija t. 1. v dvorani Sokolskega doma ob 8. uri zvečer, — Odbor,
Vesti iz Istre
Dogodivščine iz Podgrada. Tudi nas je ob-
sjalo solnce fašizma. Najprej smo jih videli ob reških volitvah tam za Jurjevo. V Podgradu so samo kričali in eno hišo pomazali z dvati-sočletno kulturo- V Račicah pa so se razvili v bojno fronto in postrelili več slovenskih kokoši. Da jih speko, vzeli so v gostilni dober kos špeha in zraven en prstan, vse za božji Ion. V petek pred volitvami pa so pridrli fašisti iz Voloskega naravnost v Podgrad z namenom, da ostrašijo volilce. Pod varstvom o-rožnikov so razdevali napise po hišah, nadlegovali pred cerkvijo kapelana, prišli v gostil-
Aut. Puntar (60 L); A. Harmel 4 L; Godeša Iv. 3 L, Janez Bajt 2 L in Bombač Andrej 1 L (10 L)f skupno L 4937*—.
Doseaaj izkazanih L 41.104'35; v današnjem izkazu L 4937 — Skupaj L 46.041'35.
DAROVI
Za otroški vrtec pri Sv- Jakobu: Vovk Humbert 8 L, Može Kari 10 L; skupaj 18 L.
Za Ciril-Metodcvo družbo se je nabralo na odhodnici, ki jo je priredilo pevsko društvo »Postojna« tovarišu Alojziju Simšiču, L 221'—. V veseli družbi v gostilni »Manfreda« v Vol-čah nabrali za škatlico užigalic 12 L.
Gospodarstvo
Nova podjetja ▼ Jugoslaviji. V Karlovcu se je osnovala delniška družba Ivan Jelene, tvornica za gradnjo štedilnikov. Glavnica znaša 1 miljon kron, po 1000 K delnica. Hrvatski
PODLISTEK
V. F. B.
li in glas si ji je tresel, ko je izpregovorila. | dober način. Roditelja pa, ki nista izgubljala
Pritom ca la nKrnllo n»T>t! n^ntti	mita«	__J _ 1______i	____- j.__1__;_
V malem svetu
(52)
In gotov je bil sklep v njeni duši: da se mu mora pomagati! Kako, tega ni vedela Še, vedela pa je, da ona mora naekaj storiti zanj! Obrnila se je od okna v sobo. Oče in mati sta hodila po sobi, postajala in se razgovarjala glasno in razburjeno. Ivanka je pristopila k očetu, ga prijela za desno roko in privila k njemu svoj vitki stas. Privzdignila je oči k njemu in rekla:
—	Oče, prosim te, pomagaj Rudolfu... Moj zaročenec je, moramo mu pomagati!
Razdražen od vse te stvari, jezen radi sramote, ki se je zvalila na njegovo hišo, se je Krivošič iztrgal od Ivanke ter je, pustivši jo sredi sobe, rekel trdo:
—	Pusti me na miru, to je moja stvar, kaj se razumeš ti v tem!
—	Oče, moj zaročenec je! je pnoovila Ivanka tiho.
—	Kak zaročenec! — je vskliknil naglo Krivošič in obraz mu je zažarel. — Ti že jaz dam zaročenca, pa še takega!
—	Takega sleparja! — je dodala najegova lena, v kateri se je začelo kuhati od jeze.
Ivanka je vsa zardela. Očesi ste ji zableste-
Potem se je obrnila proti očetu in materi in je rekla, stoječ sredi sobe:
—	Ne smeta sramotiti njega. Sprejela sta ga v svojo hišo, dovolila sta, da je skoro vsak dan prihajal k nam, videla sta ga, kak človek je — sedaj pa, ker se mu je pripetila ta nezgoda, sedaj ga sramotita. Jaz pa vama pravim in srce mi tako govori: pošten je, ni lopov in jaz ga ljubim.
—	Glej jo, smrkavko — je rekla Krivošička srdito. Kar začudena je bila, ko je poslušala, kar govori njena hči. Kako je to postopanje pred stariši?
Ali Ivanka ji je gledala brez strahu v oči. Kri se ji je spustila iz glave in sedaj je bila bleda. Ne da bi se ozirala na materine besede, se je obrnila zopet do očeta.
—	Oče, ali mu hočeš pomagati? Ti moreš, a vidiš, da ga ljubim, bila bi tako nesrečna.
—	Izbij si tega Kranjca iz glave — je za-grmel Krivošič — in niti besede več o temi
Spustila je glavo na prsa, umaknila se v kot in se spustila na divan. Krivošič in 2ena sta govorila dalje o dogodku in on ji je pripovedoval podrobnosti, ki jih je doznal na policiji Nista se ozirala na Ivanko, ki fe v svojem kota tiho jokala. 2aljive besede, ki jih je izrekel oče proti Klinarju, so jo posebno spekle. Morda bi se bila dala pomiriti in prepričati, če bi bili postopali žnjo na
časa, da bo spoznala narav svojega otroka in našla način, s katerim bi ga najboljše vodila — sta uporabila silo in psovko. To pa je zbudilo in podžgalo v Ivanki vso kljuboval-nos t. ki ji je bila v naravi.
Pred vsem ji je bil Klinar v resnici ljub, in to je spoznala v polni meri sedaj, ko je čula kaj se je dogodilo ž njim. Poprej je menila. da ga rada vidi, da bi rada postala njegova žena, ker ji je ugajal, kakor ji je sploh ugajalo: omožiti se, in pa ni občutila nobenega znaka, da je to čustvo za mladega moža pustilo globlji koren v njeni duši. Ali, od tre-notka, ko je čula, da je on v nevolji in da mu treba pomagati, je občutila, da je nje usoda navezana na usodo Rudolfovo, občutila je, da mu je dolžna pomagati, in čutila se je sposobno, vse storiti, vse poskusiti, kar je potrebno, da se on reši. Vzbudila se je v nji poleg ženske ljubezni samaritanska narav, ki gleda rane, neguje bolnike in dela, da matere, sestre, ljubimke in samostanke z močjo tega poklica ustvarjajo čudeže na bolniških postelqah. Taka narav je bila v Ivanki: tu je bil bolnik, ona mu je morala pomagati, ker je ljubila njega, ki je potreboval njene pomoči; občutila je, da bi bila to nesreča zanjo, ako bi Rudolfa izgubila. To je bilo prvo, ki ji je dajalo drznosti, da se je pred očetom odkrito in junaški zavzela zanj.
PRODAJA GOZDA na prostovoljni javni
dražbi. V Dol. Logatcu se bodo prodale v.	_ __
nedeljo 12. junija t. 1. v hiši št. 3 ob 11. uri Krasna posestva v Sloveniji 8-300 f dopoldne 4 parcele starega gozda, oddaljene lep grad, vodomoč, žaga Vollgatt r •/« ure od kolodvora. Na vsaki parceli je! trama, inventar, krasna trgovina 7 i približno 400 hoj ali smrek, večinoma od jn konfek. v Mariboru, n lini, trj^ovi*^ in 40 do 60 cm prsne mere.	893 gostilne, hiže, vile in kmetijska posestva, —
Naslov: Karol Breznik, Celje ul. Dolgo-384	polje št. 3, Slovenija.
VAJENCA 15 - 16 let, sprejme trgovina dvo-koles in šivalnih strojev na Opčinah. (892
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
IŠČE SE ena ali dve sobi, v sredini mesta, za urad in ambulanco bolniške blagajne »Del. podp. društva«.	890
MIZARSKE klopi, oblici, dleta, pile, vijaki, žage, žeblji, železna žica itd. Zaloga želez-nin, ulica Fabio Filzi 17.	861
8 VRAT 160 X 3 m, rabljena v dobrem stanju na prodaj. Barkovlje 340, krčma. (850
POSESTVO 5 km od Celja, 64 oralov gošt?, polja travnikov in sadonosnikov, arondi-rano, enonadstropna hiša s krasnim stolpom (gradič), vse gospodarsko poslopje in velik mrtev in živ inventar se takoj ugodno proda. Ponudbe poštni predal 44, Celje. (S82
KROJAČNICA Avgust štufar, uJ. S. Francesco D Assisi št. 34, III. nad. jc ediua dobroznans krojačnica v Trstu.	23
TRŽAŠKA harmonika dve vrsti, proda. Feriera 17, dvorišče.
12
basov se 887
POSTELJA s hrano se odda poštenemu mladeniču. S. Giacomo in Monte 5, I.	(888
POSTELJO s hrano oddam poštenemu mladeniču. Via Marco Pollo 3, III.	876
ALOJZIJ POVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (prei Barilsra)
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera;
Zalega dcmiaših vin:
belega upuca, istrsKesa refošKa In Kraškega terana na debelo in za družine.
Postrežba na dom. Cene zmerne,
UL Canicoli štev. 0. štrancar,
Kot nadomestek aH pa dodatek k vsaki kolonijalni kavi,
rabite vedno figovo kavo „levante"
ki je zdrava in okusna. To izborno kavo rabi tudi mestna bolnišnica in sirotiSnica, kar dokazuje, da nadkriljujc ta kava vse druge tovrstne Izdelke.
Prodaja se povsod, na debelo pri
Tržaikl tovarni figove kave „LEVA* TE" Loser & Lulta, Via Carpčson 10-12
390
Interesenti za korce in opeko naj se obrnejo na Prvo opekarno v Kosezah pri Ilirski Bistrici v s vrli o predložitve ponndb