teto II.* štev. 249 V Ljubljani, petek dne 31. oktobru (921 Posemezn* Itev. SO pff " 2 K t staj« * afntrat. Sune MtoletM , , 140 S aese&M....... 30 . « n*«- j samo škodovalo namenu, ki ga zasleduje vanega centralizma. V neposredni zve-, zakon. Dr. Gosar le vztrajal pri svoll si s tema dvema projektoma stoji tre-; zahtevi, da treba obrtnike, kl kršijo za-tji, činovniški zakon, ki naj v oseb-. kon glede delovnega časa, kaznovati z nem oziru omogoči, d«, bo v pravna r> j zaporom. forma naše države se mogla uspešno j pr| glasovanju so za Gosarjev predlog dovršiti : glasovali klerikalci in zemlioradnlkl, za Skoraj štirje meseci so potekli, od- j vladni predlog tudi socijalni demokrati, kar se — izvzomši kratko izredno za- Ker sta dobila oba predloga enako števi-sedanje po Draškovičevi smrti, name- lo glasov, zato se ie odločitev odložila 7.1 njeno razpravi zakona o zaščiti državo — ni sestal plenum narodne skupščine. Počitnice pa so bile le na videz tako dolge. Od avgusta sem že deluje naš »mali parlament*, zakonodajni odbor, zaposlen z revizijo onih stotin uredb, s katerimi smo v prvih letih skušali zadostiti najnujnejšim potrebam našega državnega življenja. Reči plenum zakonodajnega odbora. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) V zakonodajnem odboru so se izjavili klerikalci proti paritetnemu zastopstvu obrtnikov in delavcev v socijalnem zavarovanju. Dr. Oosar je vztrajal pri zahtevi, naj dobijo obrtniki, odnosno delodajalci pri upravi bolniških blagajn le tretjino zastopnikov. se mora, da je v tem oziru opravljeno mnogo koristnega dela. Vendar je go- KONGRES REPUBLIKANSKE STRANKE tovo, da so se v dobi parlamentarnih počitnic poostrili mnogi problemi, ki zahtevajo vso pažnjo parlamenta. Naša zunanjepolitična situacija je polna vznemirljivih momentov in v ospredje silijo z neodoljivo močjo problemi draginje, naraščajoče gospodarske krizo, ki preplavlja Evropo, in težko vprašanje naše valute. Brezdvomno je potrebno, da parlament osredotoči svojo posebno pozornost na ta vprašanja. Posebno tudi naša zunanja politika no *me več ostati »tajna umetnost* in neobhodno potrebno je, da. pridemo končno do direktnega sodelovanja, zastopnikov naroda pri velikih vprašanjih mednarodnih odnošajev našo države, Delazmožnost parlamenta je v pol- Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Prvi kongres republikanske stranke se vrši v nedeljo dne 27. oktobra v Beogradu. Kongres bo otvoril Ljuba Stojanovič, poslanec Gjonovič bo referiral o delu republikanskih poslancev r skupščini praznimi frazami in brezplodnim taktiziranjem krade narodu čas, mesto da bi s pozitivno kritiko sodelovala. Pri delu v zakonodajnem odboru se je opazilo, da vsaj nekatere opozicijonalne skupino skušajo kreniti na pametnejša pota. V interesu našega mladega parlamentarizma bi bil tak preokret vse hvale vreden. Pogajanja med demokrati in radi- nem obsegu zaaigurana. Opozicija, kijkalcfso glede delovnega programa v je po sprejetju ustave napovedovala,' glavnem zaključena, obe manjši grupi da pride na jesen pod vodstvom Sto-: muslimanska in samostojna sta trdni iana Protiča rušit sedanji režim in re-! pri vladi in čim bo vsled redukcije revidirat ustavo, je slabejša nego kedaj. sortov potrebna rekonstrukcija kabino-Najznačilnejšo v tem pogledu je pač ta izvršena, smemo upravičeno priča-dejstvo, da je designirani vojskovodja 1 kovati nemoteno dobo mirnega dela. prišel polagat prisego sam — general; Zunanji znak urejene situacije jc doj-brez armade. Naša opozicija jo prava jstvo, da bo pri novem konstituiranju ^vropejska sramota. Svoje mandate i parlamenta, jutri zopet izvoljan stari porablja v to, da sedi doma in v par- biro z dosedanjim predsednikom Ri-lament sploh ne prihaja, ali ra. da s banom ua čelu. z arnavtskim poglavarjem Kafavcem, jo smatrati napad pri Tajmištu kot pričetek arnavtske akcije proti našim obmejnim krajem. Naša vlada ima v rokah dokaze, da sedanjo akcije Arnavtov niso navadno plenjsnje, ampak imajo značaj organizirane akcije tehniško opremljenih tolp, ki jih vodijo Inozemski agentk Vlada bo radi tega poslala velevlastim natančno poročilo o položaju na albanski meji. Pariz, 20. oktobra. (Izv.) Antantna komisija, ki bi imela danes odpotovati v Albanijo, je preložda odhod, ker Italijani niso hoteli sprejeti mandata. Zatrjuje se, da bo komisija odpotovala prihodnji teden. KONFERENCA V PORTOROSE. Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Delegacija dunajske vlade, kl odpotuje v soboto v Portorose, Je tako-le sestavljena: iz zunanjega ministrstva sekcljska načelnika Schiller in Somaruga, iz prometnega ministrstva načelnika oddekov za promet ln izvoz Euder in Martin, Iz trgovskega svetnika Morek in Iz finančnega Blaha. Kot zastopnik madžarske vlade odpotuje v Portorose madžarski poslanik na Dunaju, dr. Oratz. — Konferenca v Portorose bo trajala najmanj kake štiri tedne. Sestanek med Benešem in Schoberjem, ki ie bil določen, da se vrši pred konferenco v Portorose, se vrši šele tekom konference, verjetno med 23. in 25. t. m. In to skoraj gotovo v Znojmo. Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Poslaniški svetnik francoskega poslaništva na Dunaju, Mangras, je odpotoval t Portorose, da se udeleži kot zastopnik francoske vlade in ekspert v avstrijskem vprašanju naslcdstvene konfercnce. POSL. ŽERJAV ZA ZBOLJŠANJE ZVEZE UUBLJANA-BEOGRAD. Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Posl. dr. mejo do točke, kjer dosega Ze določeno I mojo mod Nemčijo in Poljsko. Pariz, 20. oktobra. Nemška in poljska vlada imata v osmih dneh določiti po enega pooblaščenca za pogajanja o provi-zornem gospodarskem režimn in imenovati delegate r provizorno mešano upravno komisijo. Ofieielna notiflkncija se bo z vsemi t pogodbi predvidenimi konsek-vencami izvršila poznojo, in sicer Sele po dovršeni razmejitvi in potom, ko bosta Nemčijo in Poljska zagotovili ustanovitev provizornega gospodarskega rožima. V merodajnih krogih menijo, da Poljska in Nemčija ne bosta delali nobenih težkoč glede sprejema in izvedbe te pmviflne in praktične odločitve, Pariz, 20. oktobra. »Agcnce Havas* poroča iz Opel: Zadnje dni so na Industrijskem ozemliu oboroženi Nemci napadli francoske vojake: en lovec je mrtev in eden ranjen. ATENTAT PROTI AMERIŠKEMU POSLANIKU V PARIZU. Pariz, 19. oktobra. Davi je dospel v ameriško poslaništvo zavojček, v katerem je bila škatlica baje s parfumom. Zavojček so odnesli na stanovanje poslanika. Ko Je ob osemnajstih komornlk odpiral zavojček, je skrinjica eksplodirala in napravila veliko materijelne škode. Komornlk je poškodovan na obeh nogah. «Ncw York Herald* poroča z ozirom na poizkus atentata na ameriškega poslanika Harricka: Vemo, da Jo treba obdolžiti v prvi vrst Italijanske komuniste. Najbrže sta Izvršila atentat komunista Bamo in Vanzettl. MADŽARSKO - BOLGARSKO BRATSTVO. Beograd, 20. oktobra. Presbiro poroča iz Budimpešte: Med Madžarsko in Bolgarijo se stalno vzdržujejo in kropijo odnošaji dobrega prijateljstva. Društvo »Turenya» je pred nekaterimi dnevi priredilo velik koncert, katersga so se udeležili vsi odlični Bolgari, da bi se manifestirala solidarnost. Pri kon-Zerjav" je vložil na ministra saobračaja j certu so bili navzoči tudi dva ali trije upit zaradi izboljšanja zveze Ljubljana- j Japonci, ki sa nahajajo na Madžar-Beograd, na finančnega ministra pa upit skom. Nedavno se je ustanovila bol-ztirali krivične uporabo naredbo o strni ' garska trgovska in podjetniška družba devizni centrali, ki so nahaja v likvidaci- 1 pod predsedstvom Ivana Stojanoviča, ji, napram trgovcem-izvozulkom v šlo-j bivšega glavnica, agenta kralia Verdi* .veni ji. ' panda* izven vsakega dvoma, da Avstrija in Madžarska mnogo bolj potrebujeta protektorat kakor pa mi. NOVE MADŽARSKE INTRIGF PROTI CEHOM. Praga, 20. oktobra. (Izv.) »Slovensk.' Politika* Javlja iz Nove vasi v Splžu, ds se v zadnjem času pri Zakopanih zbirajo takozv. madžarslto-poijski legilonarji pod vodstvom madžarskih oficirjev. Legijo-narjl, ki so stalno v zvezi z madžarskim vojaštvom, izvršuje/o vsak dan vpade na slovaSko ozemlje. Pred par dnevi sta padla v boju dva češka gozdarja. Madžari obljubljajo legjonarjem, da postanejo, ako *osvobode» Slovaško, oficirji iu poveljniki v posamoznih slovaških mestih . . . STRAHOVLADA NA MADŽARSKEM. Praga, 20;oktobra. »Tribuna* poroča, 1 da prestopa dnevno 500 beguncev iz But -ške češkoslovaške meje, zlasti delavci iu Inteligenca, kl so pobegnili iz strahu pred zasledovanjem Horthyjevc vlade. Ker sc s prihodom teh emigrantov veča brezpo selnost, 'e bratislavska policija odredila strožje nadzorovanje meje in dovoljuj' prestop granice le delavcem, katerim se nudi možnost zaslužka. MRAK BOL.IŠEVIŠKIH BOHOV. Kodanj, 20. oktobra. *Bcrlingske Tldeu-de» javlja Iz Helsingforsa: Vsi listi poročajo o nadaljnjih resnih nemirih v ruskih gubernijah Markov, Orel in Kuban. Prebivalstvo je sovjetske uradnike prisililo, da so prenehali z zaplembami živil. Sibirija sc brani spreietl begunce iz pokrajin, kjer divja lakota. RAZNA POROČILA. Gradec, 20. oktobra. (Izv.) Pred tukajšnjim sodiščem so je danes zagovarjal zaradi poneverbe 801etni Beograjčan Vaso Radulič, ki je bil uradnik v finaučnem ministrstvu in poneveril 380.000 dinarjev. Potem je pobegnil na avtomobilu v Avstrijo, kjer je živel v Gradcu jako razkošno, dokler ga ni izsledila policija. Radulič je bil obsojen na 18 mesecev ječe in po prestani kazni na odgon iz Avstrije. Gradec, 20. oktobra. Tukajšnji podružnici osrednjo banke nemških hranilnic su jo s ponarejenimi pismi depotnega last-' nika izvabilo 2 in četrt milijona kron, Policijska preiskava je "vedena. (1 Luka BaroS. kakor na povelj« »o to dni vb! tako »vanl opozicijoualni listi objavili iz Rima — zdi se nam. da žo tretjič — fazburjajočo v op t, da se je beograiftka vlada »odrekla m o ni nič tebi nič [uke BaroS in da Je pristala na to, da pripade luka BaroS samostojni reriki dr-' fcavi.* TI listi so dobili to svoje poro-ftilo »ofieijozno iz Kima , dasi noben italijanski časopis ui pisal o ti stvari, ni torej tudi u v ms t opozicijskih listov in ne more biti italijanska ofioljoziiu,. pač pa je skuhana v oni kuhinji doma, odkoder s« dosledno ponavljajo taka poročila. Te »Italijanske* vesti najprej de-mentirajo vest o sestanku Psšiea z della Torretto, nasnanjujejo neko novo .orno®«, staiiise? aimm mogio t<>; zakonski nalrt o javni časopisje, ki s svouml ♦italijanskimi: •! oficijoznimi poročili* razburja Javno | POItlO'1) mnenje, pomagati vladi v njenem bo- [ jja w se Modificirali vsi zakonski ju, dajati našemu javnemu mnenju i pravoc, kl ga je zavzola naš* vlada v svojih odločnih Iwsedah: Ne ilamol Naši nasprotniki se vodno sklicujejo na, politično disorijentacijo, na na-sprotstva v življenjskih vprašanjih v Zinellino formulo o baroškem vpraša- j j ^ viiu1i polena" Fed noge! Ako nju, ki ns.i se začne razpravljati po-1 - predpisi, ki jih je dosudaj izdalo po svoji inicljativi minlst. " o socljalno politike o državul pomot i MalkijSIm slojem naSoga naroda, predložil jn minister za socljalno politiko dr. Vekoslav K u k o v a o zakonodajnemu odboru našem javnem življenju. Ali take «rini-, osnutek zakonskega načrta o »javni ske* vesli niso voda na mlin našim na-1 pomoči*, v katerem j« zapopadenih sprotnikom, ki bodo iz n jih izvajali 11)ravzaprav pet zakonskih načrtov, svoje zaključke iu dokazovali, da mul p^j <}ol zakonodajnega, načrta «o v tako važnem vpraSanju kot je baro-; ,javni pomoCi» naj regulira vprašanje Sko, ne vlada v naSi javnosti potrebno; prehtane. Pomaga naj prebivalstvu, ki soglasje. j j„ tronotno v takem položaju, da je Zato moramo najodloSnejšo obsojati| radi pnžaia, 1)OVOl!njj, suše in drugih 'ako pi-avo, kl nam neizmerno Skodu- ■ neltf0(j ,,roz llrane a]j pa ^ s| j„ raj; | jc na zunaj, ki ustvarja doma elabo kri vlgokih cen „„ nl„r,, v „.a(1oetnl m ,rj kupiti. Drugi in tretji dol zakonskoga ki se m razpravijau po- ,kj . fa fc , ^ 1)oliliFn.( in " ""V 7 g« reobui« na vsem itnovu. Vzemimo, da so te vesti ,„;',,„, .., .,,„., i: :„ .i,,*«:,, i Il,ll'ria 0 «>'avm pomoči* \senuje n.i tudi pobožna želja italijanskih in re- 'i nvi^ .Uo ^m micliozno roSn ^ "»»»vaujsk.** "kona, ter načr skih kropov. bila hi dolžnost jugoslo- Se Pdeni^ o hdfl BarS nan zimt Z!lk0na 0 B-P«*™^ ^"ja mali' .....— s...,-..:-:.. .1. --------i J- nje. To emika o Ium Haroa namzaino- iUmovan _ Cetrti in ,,.lti doI zakoiiske- , Ir Škodovati n k rasna bi bUa od- nafirta vgebuje ,lolo2ila 0 iaMili ovornoet onih, ki bi s svojim negati- § , n,iaJeži er o zaSčiti ubogih vanskega Časopisja, da ugotovi, da to ili stališč* niti reške niti italijanske vlad«. Sc v.<6ji greh tega časopisja pa je. ako te vesti servira ja vrniti kot ufieijozno poročilo iz Rima. kot jo .-toni to zagrebški »Jutarnji List*. a za njim seveda »Novi Cas», »Jugoslavija* j in »Slovenec«, ki pišejo ie o dejstvu.' da je luka Raroš za na« izgubljena, ikoravno so pred par dnovi z isto mir-; riostjo objavili vest, da je granica mrši lleko in Barošem potom razmejitvene komisije definitivno urejena! vizmom onemogočili vladi, da vztraja j jn ,ih na svoiem dosrxlanjem oulotnem sta-i r. ~ . ' ,. llSCu! Država naj nudi svojo pomofi potom j ministrstva za socijalno politiko preko 'državnih in samoupravnih teles, a tudi 1 s pripomočjo humanitarnih društev in i ustanov. 01 .razloženje k zakonu o javni po-; moči poudarja potrebo, da spadajo hu-; mane organizacijo in ustanove, v koli- KDelavska vpraSanja t;rec9 zaksnodajnim odborom. Beograd, 1!'. oktobra. Dane? popoldne j kor jim jj cilj pomaganje socljalno Stališče na£e vlade v tem vprašanju. I je bila wj;i sekcije zakonodajnega odbora ! slabejSJui slojem, pod nadzorstvo mi-i ssi ie vlada |K5novila npciovann iav-1/a sociulno politiko in narodno zdravje, iuistrstva za socljalno politiko. Po sve-io in uradno, je, da vprašanje lukej.Va tej seji se je najprej obravuavrdo ojtovni vojni eo je ustanovilo toliko ta-Ilaro? za nas splob n« mer" biti nobr- j uredbah zilravstvoncfra. ministrstva, kate- lrib korporacij iu se je narodna euer-no vprašanje, ker je refieno v rapall»ki re je zakonodajni odbor vmil odseku. Na- --ijn in enotna moč tako razi t no pogodbi: zanesljiva in . .. ....................razblinjala, da uvaževanja to je sekcija danes |»o predlogu odbom iz- je eno najbolj iiiijnih vpraSanj uiedi- ■ redni poročila iz Rima so odkrito pri-jpremenila nekatere naredbe, nekatere pa Itev. odnosno ujedinjenje dobrotvorne- v.navala v zjidnjem ča«u, da so v Rimu je mmovo stillzirala. nakar ' " " " so jo nadalje- i ii Rek; u'Moli. da je to stali:'če jugo-lvalo poročilo poslanca Pivca o delavskih Ibena dobrot,vorna organizacija ne mo- slovanske v laile_ nespremenljivo in dajlmrzidi iu o delavskih legitimacijah. Za-!ie obstajati, dokler ji ns odobri pravil je treba upošteva ti. Posamezni po-1 kon o delavskih borzah .ie bil sprejot z i ministrstvo za socijalno politiko, kusi. da -1 ■ to vprašanje zopnt sprav i j dopolnili in Izprvmcmbiuni, m -i katerimi i Za nabiranje dobrovoljnih prispev-V javnost, -o le trenotni in italijanska je glavna tist.n, naj m -la delavstvu, ki ! kov je treba dovoljenja ministrstva so-vlada se jiu v svojih ofieijalnih izjavah;nima delati tudi oh nodeljab, vsalco loto |cijalno politike, ker lo tako se je mo-i»dreka. _ i tolUio dni dopusta, kolikor nedelj jo de- L0rT Izogniti zloraham. Tako odobre- StaliMM: uam- kraljevine v barosUnn lalo v toku leta. Nato r»5 > o-l-brUo ple-|njl) ,.me da1i ?am0 stelnlm doliro-^■prasanjii kratko :n o-llocno: mi tu., tnnkam, v katerih je nočno delo prepo-; tvornira organizacijam ali njihovim .-.T.emo dopu-titi, da se izigravajo med-, vedano. da smejo pričeti delati že ob 1 nikakor pa no poedinim os> nanvine pogodi«. _ . rib zjutraj. Delavske zbornice so oprešče- lian, ali na 1(jilik() f«nflVa„im odbo- TVed nekaj dnevi ie gasilo re,.;di,ne vseh državnih taks pn opravljan,u j rora, .,„ (lniKa6e imenovanim organi-fivronomasev -Voce del Popolo. svoj,)?a posla. Člani ..prave delavskih ! MrijalI1 P!ra znaEaja-V vsakem vilo razge t svojega Rapallit zahtevni!, da luka Bajoš piipade nam. storili smo to zato. ker vemo. .la ta luka ni nikdar pripadala Reki. Trcroviiki in industrijski 1J,->1, H stanova:ij>kem zakonu smo v našem listu Ž3 razpravljali, o ostalih predpisih bomo še spregovorili. leni kdo je pristojen izdajati te legitimacije in aH je potrebno, dR mora imeti delavska zveza to legitimacijo, so je končno sprejela redakcija poročovalca Divoa, [to kateri naj bi izdajale te legitimacijo ! - Korošec, Protič it! Radič. Včeraj-razvo.i i: ' nikdar ni bil na občinsko oMa■■ | l. koliko časa delavce >lela pri do- jlladiievega programa, ker siccr ne bi mo iato. ker luko BaroS potrebujemo, j tičnem podjetniku in koliko zasluži. Pri ! mogel posmatratl tako od strani Prenovo turi! iz mednarodnih ozirov! To{določevanju mlnima in maksuna denarne ifičovo akcije, za katero so vsi hrvatski bo tudi naS odgovor gospodu Zanelli,i globe za prlrnor kršenja tega zakona se ; člani Korošč-vega kluba. Slovenec, ki ako pride v Beograredmeten. Zato obveščam predsedstvo, da sprejmem i lcruševski mandat in da na obstojajo več nobeno oviro pioti prisegi, ki jo polužhn takoj, kakor hitro določi za! to predsednik dan in uro. — Kdor se! spomni, kako so klerikalni in drugi I opozlcijonalni li.-ti napovedovali pri-! hod g. Protiča v nkupSčino na čolu •lnogičnega bloka*, mora priznati, da jo resnični introitus g. Stojana znatno i — skromnejši. -f- Protldev «Radi!:al». Iz Beograda poročajo: Stojan Protič s svojim glasilom »Radikalom* v samem Beogradu ni doživel uspeha, ki ga je pričakoval. Pni dan je dal svoje ;rlaMlr> tiskati v 20*10 izvodih. Beograjčani so ga kupovali iz radovednosti, toda že naslednje dni je padla v Beogradu razprodaja na minimum. To priznava tudi uredništvo samo, čeS, da noben raznaSalsc in kolportor noče prodajati »Radikala». Navaja seveda nepošteno konkurenco, dejstvo pa je, da nikdo noče kupovati lista, zato 'pa tudi kolporterji nočejo prodajali. last sam po sebi, kot svoji v sebini ni vzbudil prav noben 3 senzacije. Kar se je splošno pričakovalo. »Radikal* ne vsebuje prav nič pozitivnega temveč In osebne polemike, ki so so prej nahajale v »Balkanu*. + Račun brez krfmarla. Klerikalci obetaio železničarjem, da se bo ucclotnl jugoslovanski klub zavzemal za uresničenje vseh zahtev, kl se bodo stavile po koaliciji na merodaina mesta*. Želijo edino še to, da bi tudi Zveza jugoslovanskih železničarjev dobila pri Branducrju in Deržiču enako oporo in zaščito, kakor io Ima klerikalna Promtli" /veza v SLS. Ker ie parlamentarna moč Jujtoslovan-skesa kluba enaka ničli in ker tudi NSS nič ne Šteje, sledi iz tcaa, da so si železničarji izbrali presneto slabo .oporo In zaščito.. Morda pa računa SLS in NSS še ua Protiča. A tudi v tem slučaju hI se dve ničli šc za eno pomnožili. Zanimivo je gledati, kako potrpežljivo se puste železničarji voditi za nos In kako mirno gledalo, da delajo brezvestni politični agitatorji račune — brez krčmarja In to na njihov konto. Ako bodo hoteli vsemogočni parlamentarci SLS In NSS kal doseči, bodo morali preje še pokoro delati. 2c'czničar)l bi prav storili, če bi se obrnili naravnost na demokrate, če hočelo kal doseči. KlcrlkalcI In Peskovcl so sposobni le za konfuzne interp''-clje In kvečjemu razne govorance na s' •"'ili, kicr beseda nič ne star.e — za delo pa niso. — Nove priprave Albancev. Beograjska Politika poroča od albanske meje, da prihajajo skrivaj v arnavtska sela na našem ozemlju, emir-arji tiranske vlade, da bi pobunili našo Albanec. Tako sta so mudila te dni v pečkem okru-ft-u znana albanska agitatorja Bečir lledža in Miftar Dant. ki sta imela tajno sestanke. Albanska emisarja sta so sporazumela z nekaterimi albanskimi voditelji in začela pripravljati splošno pobuno. Policija je zvedela pravočasno za te sestanke in prijela v;2 znanih Albancev, ki so sodelovali na sestankih. Oba agitatorja sta še pravočasno pobegnila preko meje. — »Po-1'tlka* se ozira na novinske glasove italijanskih listov, ki hočejo demontirati vesti, da se nahajajo v alban. voj- UHSftKimo sSalus v r^sUtlrarsem ©seraslšu. j Ko so italijanske čete zasedle Goriško,' Trst I11 Istro ni bil zadan našemu narodu, j ki prebiva v teh krajih le hud političen, j ampak tudi kulturen udarec. Kar le bilo žcino naše besede, je čez noč ostalo odtrgano od knjig, od beletrističnih In znanstvenih revij, izhajajočih v Sloveniji. Narod. odrezan od svoje prave domovine s: je torej naenkrat znašel pred nalogo kulturne samopomoči. Podajamo par besed o tem, kako Je njegova kulturna sila prišla do izraza in razmahu. Najprej se je iz potrebe rodila c.Mladl-iia», le skromen poizkus delovanja kulturnih amaterjev, kl so vkliub Italijanskemu pritisku ostali na svoji rodni grudi. V drugem letu svojega obstoja pa se ie -»Mladika* izpopolnila. Urelevanje je prevzel goriški rojak, pesnik In pisatelj Trancc Bevk. Njegov polumesečnik je nekake vrste prehod iz družinskega lista v literarno glasilo. Na tci stopnji je publikacijo seveda težko držati, ker mora ustrezati vsem slojem, ki so naročeni na-: jo, inteligentom in preprostemu kmet-sitemu ljudstvu. Pa vkljub vsem tem tež-l.očam »Mladika* izhaja, uspeva, se izpopolnjuje ter nudi užitka in Informacij dovolj na vse strani. Kmalu po ustanovitvi < Mladike* sc Je pokazala nujna potreba lista za mladino. Topot je prevzela iniciativo -Zveza iusoslovansklb učiteljevi v Trstu, ki Jc začela izdalatl mesečnik »Novi rod*. «NovI rod* Je danes brez dvoma najboljši slovenski mladinski mesečnik; izdajateljem In uredništvu se je s pomočjo resnih slovenskih leposhvccv in slikarja Bu-rtka, prati ugodno posrečila uaro.ere. I ustvariti z »Novim vodom ■ mesečnik za! Srečko Kumar ic lani In letes priredil 1 vee koncertov v raznih krajih Julijske Benečije ter dosegel prav lepe moralne i uspehe. Gledališča, žal, Tržačani in Go- J rieani »Imajo. Zato pa se tem Intcnzjv- \ nc-Je goji dramatika na deželi, ki se p'>- i Ia:.';iina einancipira od vprizorltev oder- j ♦kil: neslanosti ter scr.a po boljših doma-; č ili delili, predvsem po Finžgarju. Na de- j •di delnjajo uspešno tudi mnogo pevska | mladi svet z vredno vsebino, vsled c.sar ga tudi odraslo občin stvo rado bere. • Mo-vi rod:, ureja pesnik Janko Samec v Trstu. Slovenskemu mladinskemu listu nekoliko sličen je hrvatski mesečnik .-Nova tiadat, ki sa izdaja ista <-Zvcza-. in ki jc namenjen hrvatski deci v Istri. Poleg »Mladike* iu »Novega roda* imajo bratje v auektiranem ozemlju dve Matici. V Oorici obstoji »Goriška Mati- • društva, ki krepijo narodno zavest in do-cai, Institucija za izdajanje knjig poliud-! kazujejo, da bo naša pesem 111 naša belic vsebine. Po svojem ustroju je 'Gori-, seda tudi med podjarmljeni Jugoslovani ška Matica* podobna Mohorjevi družbi, | ostal,, liesvobodnim bratom v razvedrilo toda s prijetno razliko, da je sodobne!- j in uteho, ša, modernejša in torej boljša. cGoriška : Matica* izda letos troje kujii:: zvezek j povesti pod naslovom: »Naši ljudje*, spi- j k E »# h sal Alojzij Remec; knjigo pesniških pre-. * " V povesti »Gorsko pravljice , spesnil Joža i /•>. Milihiski; Drobi:".. Založila Tiskov-1 Lavrenčič in koledar. Teh troje publika-; na zadruga v Ljubljani, 1921. 8„. 131 str., cij bo Imelo zaradi visoke naklade z mer- [ Cena bro:. 30 K, po pošti 2 K GO v več. i .... c 1:.. t/-.,::.,„ + : , , ,. -iif. t............. 1..... no ceno 5 lir. Knjige »Goriške Matlccr, sc med ljudstvom pričakujejo z velikim zanimanjem in bodo nedvomno dosegle uspeh, ki llm gre. Društvo »Ljudski oder* v Trstu pa Je osnovalo »Socljalno Matico*. Jedro te trinajst lahkokrillli humoresk vseimje najnovejša knjiga Milčinskega. Ko je »nova žival s svojo kuharsko umetnostjo »v znamenju slane luže* pomagala preleviti srečnega samca v še srečnejšega zakonca, tedaj sc zpčne zanj intimno Matice tvorijo izveSinc bivši člani Višje- i rodbinsko življenje, o katerem nam ve ga kulturnega sveta v Trstu, ki je prc-J ; pripovedovati toliko zanimivega. Najprej dvema leloma izdajal kulturni vestnlk; jc kupil ženi za druščino prjnzucgn, »Njivo*. V založbi »Sooijalne Matice* izide letos troje knjig, in sicer: kultu historičen socijalni roman izza let vojne ! lentc. Komaj jo bila zvrhano poltretje leto ........ | J^ ,-^1.1 Ul . J. . J.>..,>„£,,., ... itiee* vega otročička, mlado Bredo, ki že peti urno- dan svojega življenja razvija bogate ta- In okupacije, »Medvladie*. Dtlo ic napisa! znani primorski novelist J. Pahor. Poleg tega izda »Socijalna Matica* eno knjigo LJenlnovih govorov ter koledar s primernimi spisi socijalno vsebine. Cena tem publikacijam ho 10 lir, Za Širjenje tlasbe med tržaškimi SiO-vencl skrbita Kumarjcva slasbona šola ln 1 siara, ic imel njen bratec rc poldrugo leto. in sredi bojnih operacij so si omislili sc enega malčka in potem Šo enega, Imenovanega »morski strah*. Toraj cdrobi-ža» dovolj v slabih časih, o katerih nam avtor tako drastično pripoveduje v črticah: »Naši in volna*, sAprovizaciJar in Tcnda La!a», posebno zadnja, je pikra šola iCdasbine Maticc* v Trstu, Pianist' satira ua medvojno vohunstvo in bujtip c ctočc špicelistvo. Razen teh so mu priljubljen predmet razni pravdni strokovnjaki, le neznatno karikirani po živih tipih, pisatelji, gostilniški dobrovoljčki itd. Ko knjigo odložiš, pa bodisi prijatelj neprisiljenega humorja ali čmeren filister, si avtorju iz srca hvaležen za kopo dobre volje, ki si Jc bil v teh slabih časih deležen tako poccni. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ulica, nasproti Glavne pošte. Propadanja umetnosti. V mouakov-skem ■ Glaspalastu* palači, v kateri so leto ;:.i letom razstavljali prvi umetniki vsega sveta svoja najboljša dela, so bo odprla v kratkem razstava — futuristov. Vlada »umetnostnih* rcvolucijonarcev pridobiva torej očlvldno na terenu. Kdor ve, du so futurlstl samo po imenu umetniki v resnici pa čisto navadni špekulanti, ki zlorabljajo kolikor se tiče presoje umotvorov nesamostojnost in bojazljivost občinstva, sc takih pojavov ue bo mogel razveseliti in mora priznati, da pomenijo pojavi kakor zgoraj imenovani zares — propadanje umetnosti. Ne dvomimo pa, da bo na razstavi — kakor doslej šc na vsaki futuristlčki razstavi — tudi mnogo zdravega zrnja vmes, hočemo reči pravih umotvorov. To je namreč znani trik futuristov, ki ga zmiraj bljajo. V razstavi obesijo par dobrih impresionističnih slik ali dobro risanih skle In kažejo jih gledalcu, kateri maje glavo: vidiš kako znajo risati ti moderni. Seveda te slike s iuturlzmom nimajo drugega stika, nego da vise v Isti razstavi. To torej ne dokazuje nič drugega nego da so futuristi bolj prefrigan! nego bi človek mislil. Dobro vedo, da kot sinovi majke zemlje ne morajo letati po zraku in d.i Ic študij narave edino kar jc stalno ali kar bi vsaj motalo biti f tal- ski ttafljaaaH oflofrjl poeobno v W ništvu. »Politika* potrjuje v rtZ.. svoje informacije glede Italijanskih ofi cirjev in trdi, da poveljujejo ilban<]; artileriji na naši meji izključno itn]: janoki oficirji in da jo tudi večina m,,, fitva italijanska. Tudi so dospeli te rini iz Valone oddelki saperjov, ki so si.r.-jeni z albansko vojsko, V borbi i.-i Arazu kjer je bila albanska artileriiii jako aktivna. Je dognano. da je pr,..;'. Ijeval artiljeriji italijanski kapotan Uh;. sardi. Glavni Štab albanske vojsko , nahaja sedaj v južni Albaniji v oknlic Argirokastra v vaui LeSniea, kjor ? nahajajo trije Italijanski generalJtai-ni polkovniki. Politika zatrjuje, da -Albanci nervozno pripravljajo na nm.i vznemirjenja na naši meji. + Grozovitoctl Arnavtov. Minkr-stvo za notranje zadevo je dobilo poročilo o napadu Arnavtov na va« Tajm.i ši pri Tetovu, kjer so zažgali 69 hiS in jo gorela cela vas. Za prvo pomoč jr bila dovoljena prebivalstvu podpora v znesku 500.000 D., obonem pa je s<> stavljena komisija, ki bo zadevo na tančno preiskala. -)- Ostavka albanske vlade. Italijan ski listi poročajo iz Tirane, da je tak-, imenovana tiranska vlada pod pre.l sodstvom Dlje Vrionija podala SVOJI ostavko. Kot razlog ostavko navaja) italijanski 1.6ti dejstvo, da se je poj!, vil proti vladi med vsemi plemeni bi, izjeme jak odpor in da so glavarji p jedinih plemen odrekali vladi posli: uost, ker ni znala varovati albanski interesov, ampak celo nastopala p:* ti istim. Vladi Vrionija zlafli očitajo Uv da se ni znala sporazumeti z Miril;! ampak jc iste vsled nerazumevanja pu. ložoja gnala v odkrit odpor in obnps ženo ekspedlcljo proli sobi. V dana;, njih razmerah bo težko sestaviti no,, albansko vlado, kor nobeno pleme i„ bo holslo prevzeti odgovornosti za ur • ho odstoptvSe vlade. — Vesti o cUt.i-pu albanske vlade smo že pred 1H dnevi zabeležili. Takrat so se Izkaza; za neresnično. Tudi tokrat jih jo ti ha sprejeti z rezervo. -{- Affaira Cunnlngham. Iz Pr;:. i:;tin pišejo: Dunajsko, madžarsko praško nemško časopisje jn udarilo 11. sira T. Cunninghama. angleškega m '■ nega atašeja zji Avstrijo, Madžarsko : 1 Češkoslovaško. Očila 11111 špekulacijo avstrijsko valuto in ga primerja s s' • parjem Duimom. Tudi »Jutru* jo objavilo vest, da se je naenkrat Cunnii :: ham izgubil iz Dunaja, da je pobegiv! v Anglijo pred velikanskim krahoiu. Resnica je da se nahaja Cunnlngliai v Pragi in da je takoj odločno demc. tira vse te vesti o svojem begu. Pokazalo so je. da je naval na Anglež, hudobno izmišljen in angažiran. Izgl<-da sicer, da je Cunningham z valu; Špekuliral, toda zgodilo se mu ni ni — dokler jc bil prijatelj Madžarov h Nemcev ter nasprotnik Čehov in Jugi -slovanov. Polkovnik Cunningham pa je v zadnjem času svoje nazore tem ■ ljito revidiral. Postal je oster nasprm riik svojih prejSnjih prijateljev. Pokazalo so ie. da je Cunningham referirai v London v tem smislu, da so dogodkov v Bitreenlandu krivi Madžari, k r niso v smislu trianonske pogodbe ra otožIH, ker nabavljajo in Izgotavljaio slej kot prej orožje ter onemogočaj" oboroženim bandamupor proti trlanon-ski pogodbi. Na temelju takšnih referatov so Angleška in druge velike države se odmaknile od Madžarske. Madžari ter njihovi pomočniki davajo sodaj Cunninghama primerno svarilo 1 o otii azijatski metodi, po kateri so desedaj bili navajeni Širiti klevete o Slovanih. Gotovo ne bo sir T. Cunningham tako trpcžljivo poslušal, kakor srn« poslušali mi in kakor je on sam nam svetova1, da madžarsko - nemško pesem poslušamo. no v umetnosti. Ker pa sami vsled svojega neznanja ne morejo dokazati potrebnega poznavanja narave, sl pomagajo ua omenjeni način. To nai torej nikogar ne moti. Kar je pa takozvanlh fu-turistisov umotvorov (seni spadajo vi različni med — In povojni — isti), to sa vsi antipodi prave umetnosti in vsled tega sovražniki umetnosti. Želeti bi bi.'.', da bi bila vsaj v naši državi borba proti luturistom nepotrebno, t. J., da se pri nasploh ne pojavijo. In če smo tudi za slogo In skupno delo med umetniki vseli struj -- te izrodke bomo vkliub temu, ako se pojavijo, pobijali tudi pri nas kajti prepričani smo, da kdor Je futurht 11I umetnik. —nt— NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA: Petek, 21. okt.: »Ljubezen*. E. Sobota, 22. okt.: »Kozarec vode*. D. Nedelja, 23. okt.: »Oče*. Izven. Ponedeljek, 24. okt.: »Kozarec vode s. A Torek, 25. okt.: Zaprto. Sreda, 26. okt: »Požar strasti*. C. Četrtek, 27. okt.: »Ljubezen*. Izven. Petek, 28. okt.: »Oče*. B. OPERA: Petek, 21. okt.: »Carmen*. A. Sobota, 22. okt.: »Vaška šola*. »Šeherezada«. B. Nedelja, 23.okt.: »Rigoletto*. Izve«. Ponedeljek, 24. okt: Zaprto. Torek, 25. okt.: »Dallbor*. D. Sreda, 26. okt.: »Evangelnlk*. E. Četrtek, 27. okt.: »Rigoletto*. C. Petek, 28. okt.: Proslava 28. oktobra, dne va osvobojenia češkoslovaškega nam da. Izvem Domače vesti * Odlikovanja. Povodom slavnostna otvoritve splitskega gledališča, so bili odlikovani: načelnik dr. Tartaglia •j redom sv. Save tretjega razreda; člani gledališke uprave Bartulovid, Koro-lija in Markovič z istim redom četrtega razreda. * Krajevna organizacija JDS za Šentjakobski okraj v Ljubljani ima občni zbor v aredo, dne 20. oktobra ob 8. zvečer v šentjakobski napredni knjižnici. Vabijo se nanj člani in Slanice, da se ga zanesljivo udeleže. * Anketa o sekvestrib v Prekmurju. Kakor doznava »Riječ*, bodo nekateri poslanci zahtevali parlamentarno anketo v svrho. da so preišče poslovanje sekvestrov in komisarjev na posestvih v Prekmurju kakor tudi nezadostno kontrolo agrarne direkcije v Ljubljani. * Zanimiva razsodba ljubljanskega stanovanjskega urada. Stanovanjski »osvet v Ljubljani se je pečal v eni zadnjih soj z v išino stanarine za najem žandannerijske vojašnice, ki je nastanjena v Korslkovi hiši na Bleiwe!sovi cesti, Žandarmerijska komanda je vzeli leta 1916. obe Korsikovi hiši. v katerih je kakih 19 stanovanj s 6S sobami in pritiklinami, v najem za pet let firoti letni najemščini 23.000 K. Letos je pogodba potekla in hišni lastnik je na podlagi stanovanjske uredbe zahteval od žundarmerlje za naprej letne najemščine 100.000 kron. Ta mu je pa ponudila le trikratni znesek najemščine leta 1911. v znesku 92.000 K. Na podlagi sklepa sosveta je sedaj izdal stanovanjski urad razsodbo, e katero se določa letna najemščlna za žandar-merijsko vojašnico na 278.000 kron. Stanovanjska oblast 1. stopnje smatra najemne prostore v Korsikovih hišah za poslovne prostor«, katerim je odmeriti najemnino po členu 9. stanovanjske uredbe. Erarju kot na]cmniku ne gre po tej razsodbi nikaka posebna olajšava, ker prsdstavlja celokupno gospodarstvo za neke skunne namene v.-eii državljanov, torei tudi za najpro-možnejše. Krivica da bi bila, če bi ce stroSkl tega skupnega gospodarstva gledo potrebnih prostorov za žandar-merijo prevalili na lastnika najetih hiš s tem, da se poedincu zmanjšuje normalno rento od hiše. Ekonomsko šibkejši je v danem slučaju hišni gospodar in no erar. Po mnenju stanovanjske oblasti I. stopnje 60 izjeme olajšava pri poslovnih prostorih v smislu člena 10. stanovanjsko uredbo dopustno le pri humanitarnih in kulturnih organizacijah. Proti razsodbi stanovanjskega urada so namerava erar pritožiti ra stanovanjski senat kot stanovanjsko oblast IT. stopnje. * Poselsko zanoro je proglasila nad Ljubljano klerikalna »Pesniška zveza». ki v posebnem oklicu svari starše in dekleta, naj ne silijo v mesto. Peš, da so razmero neugodne in da bodo dekleta »razočarana*. Stipniki na debeli se poživljalo, da zadržujejo dekleta doma. Ta poziv je v zvezi z novimi mezdnimi zahtevami, ki jih i" pn-tavila iPoselska zveza*. Prepreči sa naj, da H gospodinjo ne poiskale drugih služkinj, če ne morejo plačati po novi tarifi, ki znaša 350 do 550 K. V »Novem Času* jo objavila »Poselska zveza odgovor na proteste, ki prihajajo iz vseh krosov naših gospodinj proti njeni agitaciji. V tem odgovoru »Poselska zveza* priznava, da gospodinje novih plač za posl? ne zmorejo, poživlja na jih. naj skrbijo, da bodo same imele višje prejemke — pa bo šlo. V odgovor na hujskarije »Poselske zvezo* se pripravlja, kakor čuiemo, organizacija gospodinj. ki se bodo obvezale, da ne trpijo v svoji domačiii neben« služkinje, ki je organizirana v «PoseL-ki zvezi*. — Ta konflikt je bil prav po nepotrebnem izzvan od klerikalcev, ki niso srečni, če ne dela jo povsodi razdora. * Javni shod proti draginji vseh javnih nameščencev in vpokojencev so ba vršil v petek, dne 21. oktobra ob 19. uri 30 minut v veliki dvorani hotela »Union*. S'Ia je priklpela do vrhunca. Povejmo vladi, da je skrajni čas za revizijo gospodarsko politike, ki v najhujši meri ogroža stalne nastavljenee. Sklicatelji: »Zveza jugoslovanskih železničarjev*, nameščencev in * Trgovska in obrtaiika »botnlea v L Ju bljani naznanja, da bodo njeni uradni pro stori dne 24., 25. |n 26. oktobra 1921 za radi snažonja za stranke zaprti * Startna kosa. V Krgkem «o pokopati dne 18. oktobra učiteljico Jakobino Artafi, staro komaj 20 let. * Krompir za Ljubljano. Stranko, kl te niso dobile krompirja, naj poftljojo takoj ! [ifiiij v skladišče »Samopomoči*, ker se bo v kratkem prenehala oddaja na debelo * Vyzva k oeskoslovenskjm pfialiibmkftm. j in se bo samo na trgu razprodajo!« dnev-Konsuldt Československ« Rcpubliky v Ljub-1 no primerna množina krompirja. Gospodarstvo Ijani upoiorftujo vSechnjr československč pfisluSnfky v obvodu tohoto konsubiiu sidlfci, ie dlo cirkulife Mlnisterst»a jalira-ničnlch veci Kraljeviny Srbi, Hivatfl a Slovincfl v Beogradu, kafd^ cizinec musi nejdčle do tfi mčsleft opatfiti si fidnf vydanf cestovnl pas, kterym ae bude moči v pfipadi potfeby vyk*zati. I vyzyvi kon-suldt Československč Republiky všechnv československč pf(s'.ušnfky, aby si bei o(l-kladu na konsuldtu dali vystaviti cestovni pasy, pfipadni, aby ai dali prošid pasy ihned prodloutitl, jimiž eo budou mocl v pfipadt potfeby vykazati a tlm vyhnou ae pflpadnjm ncpfijcmnostcm. * Ostre strelske vaje so vrže v najbližji ljubljanski okolici v dneh 22., 23., 24. iu 25. oktobra na prostoru med vasjo Kleče in Stražnim hribom (položaj strelcev približno 400—500 korakov scvero • vzhodno od vasi Kloče: smer streljanja Stražni hrib kota 328, oziroma 398). Streljanje se bo vršilo v označenih dnsh v času od 9. ure dopol-due do 4. ure popoldne. Osiguranjo terena se bo vršilo po vojaških patruljah. Savski most ostane za vsak promet zaprt. Zaprta, je cesta od savskega mosta na zapadnem pobočju Stražnega hriba do Spodnjih Gaineljnov. * Zborovanje državnih nameščencev v Slovenski Bistrici. Poročajo nam: V torok dne 18. oktobra se je vrfilo tukaj zborovanje javnih nameščencev. Polno število udeležencev jo pokazalo solidarnost tukajšnjih državnih uslužbencev vseh strok. Predsedoval je zborovanju predsednik n.v bavljalne zadruge davčni upravitelj g. F. Pirkmaler. V jako Btvarnem obširnem govoru je predsednik orisal sedanji težki položaj državnih nameščencev. Poročal je o zliorovanju delegatov v Beogradu gledo službene pragmatike, o draginji, nadalje kako težko stališče ima nabavljalna zadruga, ker ne dobi od Saveza kredita. Predsednikovo poročilo so vsi navzoči b sploSnem odobravanjem vzeli na znanje. Soglasno so bile sprejete resolucije, slič-ne kot v Celju in Mariboru. Posebno ee je zahtevalo, da se mesto Slovenska Bistrica uvreti v II. plačilni razred draginj-skih doklad, ker je v obče znano, da so vse življenske potrebščine veliko dražje kot v Mariboru. Vloga s resolucijo in s seznamom tržnih cen se jo poslala predsedstvu pokrajinske uprave v LJubljano. Istotako se jo zaprosilo ministra g. dr. Kukovca in predsednika »Osrodnje zvo-ze» poslanca g. prof. Reisnerja, da storita potrebne korake za izpolnitev upravičenih zahtev. Za zastopnika državnih uslužbencev v občinsko sodISČo za pobijanje draginje je bil izvoljen cestni nadzornik g. Maks Rovšek. Zborovanje je poteklo jako dostojno. * Topla jesen. Stari Ljubljančani pravijo, da take jeseni kakor letos ni bilo že dvajset let. Lepi sjolnčni dnevi vabijo svet v našo lepo daljno in bližnjo okolico. Solnee greje kakor da gremo poletju nasproti. Neki meteorologi trdijo, da gre za kozmične pojave, ki so v zvezi z velikim porastom energije solnca in Mariott prorokuje, da bo poletna vročina, ki je bila že letos precej neznosna, v naslednjih letih Se znatno naraščala. * Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. se je ponesrečil rudniški inženjer Ludo-vik B o n č a. Med postajami Kresnice in Litija ga je povozil iz Ljubljano prihajajoči večerni osebni vlak. Bil je takoj mrtev. Mladi inžanjer, rodom Idrij-čan, je bil nadarjen in marljiv uradnik in obče priljubljen tovariš. Bodi mu blag spomin! * Tajiustvena avtomobilna nesreča. Od kompetentne strani se nam poroča, da ponesrečeni avtomobil ni bil last mariborskega okrajnega glavarstva, temveč okrajne gradbene sekcije. Nesreča sama šo vedno ni pojasnjena. * Lep državljan. Pod tem naslovom smo priobčili dno 23. prošlega meseca notico, v kateri se očita nekemu uslužbencu restavracije na glavnem kolodvoru Seli., da je fašist, da je povodom nabora govoril, da pobegne preko meje. Danes se jo imenovani Seli. oglasil v naši redakciji in izjavil, da ni bil član Mala kronika. 8tanko Jeraa, 81etnl po-sestnikov sin iz Smartna pri Kamniku, je šol po cesti. Na ccsti je Btal voz, naložen s hlodi. Ravno v trenutku, ko J« Sel mimo voza, so bo hlodi sprožili; eden je pa del Jerosu na desno nogo in mu jo stri. — Ana Godina, uslužbenka v hotelu Slon v LJubljani, je bila zaposlena pri delu na dvorišču. V tem trenutku pa je zagnala neka stranka skozi okono n. nadstropja steklenico, kl je s tako Bilo priletela Go-dlnl na levo roko, da je rnzpočila In jo močno ranila. — Frančiška Gorše, posest-nikova hči iz Brež, občina Jurjevica, jo šla po hosti. Pri tom pa jo j« zadela neka veja na desno oko m ga nevarno ranila. — Aloks Blaževlč, mizarski vajenec, stanujoč v Kamniški ul. 186, je šel na delo. Pri hoji pa mu je Bpodletelo, da je padel in si pri padcu zvil levo nogo v členku. — Albin GajSelt, mesarski vajenec v Bu-dini pri Ptuju, je naSel neke vrste patro-ne. Ko jo je pobral jo je hotel stisniti, v tem pa je patrona eksplodirala In mu raztrgala dlan desne roke. — Franc Zon-ta, delavec pri Gospodarski zvozi je Ja-gal drva na cirkulaml žagi. Podajalka polen pa ga je nehote sunila v komole in v tem trenutku ga je zgrabila žaga za desno roko ter mu jo razmesaiila. * «ITO» pasta krasno čisti zobe ln odstranja zeleni rob na zobeh. Dobi se povsod. TROŠARINA NA. VINO. Po pravilniku o trošarini iz leta 1920 je oproščeno trošarino vse vino in ves vinski mošt lastnega pridelka, ki ga vinogradnik (producent) porabi zaso iu za «< Zborovanje gremija mariborskih trgovcev ne je vršilo prejšnji četrtek v Gainbrinovi dvorani. Tudi mariborski tr govci so protestirali proti zvišanju davku na poslovili promet. Ta točka je izzvala svoje gospodarBtvo. Ta svoboščina je ne *«lo živahno debato. Med dragim »o j« samo slejkoprej v polni veljavi, uiarvoč se je a pravilnikom iz lota 1920 bistveno razširila tudi na vinogradnike, ki se pečajo z goBtilniarako obrtjo ali obrtomu s prodajo vina na debelo in ki doslej niso uživali nobene prostosti; razlika jo le ta, da je pri tistih, ki so samo produceutje, tro&arine prost ves v lastnem gospodarstvu porabljeni lastni produkt, pri vino protestiralo tudi proti uvedbi davka ua reklamno napis«. 0. Elbinger je izvajal, da naj bi se vse države s slabo valuto gospodarsko združile, ker da bi s tem odpadel tudi za nas nezdravi vpliv antante. G. Tavčar pa je bil mnenja, da taka izvajanja ne spadajo na trgovska zborovar-nja, ker trgovci niso poklicani za rešitev takih problemov. V debato je večkrat gradnikih, ki so tudi gostilničarji ali vin- | posegel tudi dr. Itn pot in več slovenskih ski trgovci na debelo, pa lo množina, kl jo obrtnikov. Seveda se je udeležil tudi za določi finančna uprava. Vse po nekaterih krajih razširjeno vesti, kakor da je troSarinaka svoboščina producentov ukinjena, so torej popolnoma neosnovane in imajo svoj izvor najbrž sar mo v tem, da se trošarinska obveznost (to jo obveznost, plačila) zamotija a tro-šarinsko kontrolo, kl je te po prvotnih določbah pravilnika zadevala tudi vinogradnika, kl je samo producent, ln ga zadeva Se danes. Tej kontroli pa je Že zadoščeno, čo vinogradniki svoj pridelek takoj prijavijo pristojnomu oddelku finančne kontrole ln da prav tako prijavijo vsako odprodajo ali sploh oddajo vina ali vinskega mošta. stopnik slovenjebistriških trgovoov spod Pintar. =■• «Orlent», mednarodna, trgovsko-špe-dlcljska ln skladiščna d. d. v Mariboru dajo v javno subskripoljo 1,000.000 dinai jev. Ustanovitev to družbe je bila odobrena od ministra za trgovino in InduBtrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. štev. 8905. — Ker je družba ustanovljena od domačiii trgovcev in industrijcev na iniciativo Trgovskega gremija v Mariboru in sporazumno z ostalimi stanovskimi tov« riši iz vseh trgovskih centrov, priporočil mo nakup tega za trgovski stan važnega podjetja, obonem pa opozarjamo na orla* na zadnji strani. S tem 83 nI združena nikaka novamost, ! ~ Za spremembo načina plnčunja ilavkn da bi sc pritegnili tudi k plačilu trošarine na poslovni promet. V obrtniški, trgovski za vino, kolikor je po gori obrazloženih ;L" industrijski komori v Beograda, se je določbah davka prosto, ker prodanih urno- j vrJ"'° tB dui (»svetovanje interesentov <> ž in niso zavezani zatrošarinlti prodajalci, nai5lnu plačnnja prometnega davka. Skle marveč projemniki. Vinogradnik, ki sc ne j nUo 60 j«> Be I)rl finančnem ministru za poštnih orgi Dtfevno posojilo. Iz Radeč nam pijejo: j n} notlei navedenb. Besedo ima sedaj L intenzivno agitacijo so se doseg. nton Tolanc 12.000 K hm. |a<"° P0^111' fimončič 2000, Ant. Pogačnik 80fl, Fr. Knkec 12.000, Jak. Rižnar 2000. Miha Triiovo 2000, Kr. šolski svet 400, Zdrav. / istop 400, Savino Fr. 4000, Kolar Fr. 800, Jeglič Avg. 4000, Okraj, posojilnica 00.000, Narodna posojil. 4000, Stmad Ferdinand 800, veleposestnik Starec 20.000, Bratje Piatnik 20.000, polog prejšnjih 100.000, Aleks Podvlnec 20.000 polog prejšnjih 50.000, Moser Albert 8000, Si-mončič Anton 4000, Slapšak Terezija 1000. Plazar Marija 1200, Nik. Gutmans-t-hal 20.000, dr. Al. Iloman 20.000, Burger Pr. 4000. Sodni uradniki 14.000, učiteljstvo 10.400, poštni nslužbenci 1200 K, "kupno 402.000 K. Javnosti pa nočemo zamolijati da hnajo nekateri tukajšnji premožni ljudje sicer vodno polna usta jngoslovanstva, kadar pa jo treba to v dejanju pokazati, tlšče polne mošnje v frpu. Največja tn na;lu|»etejša firma Cer-' ima votep i.il'*'?nje veletrgovine "lljalko f ZMae.ro mostu, ne more lj>dpi». Roman. Laka je bila majhen poiokrogel za-thr, stisnjen v obalo, nad njo se je pa gnetlo trideset ali štirideset ogromnih tn prav nič lepib stavb, ki so kazale, 9a so najbrže velika skladišča. Z leve strani so temno pozdravljale trdnjave iz rezanega kamenja, in ogenj štirih njihovih zelenohronastih topov se je moral prav tako križati z ognjem iz močnega trdnjavskega stolpa na desni strani. Dasi je lulta Tor-tuge proti morju odprta, vendar izgleda, da se Jej ni treba bati sovražnih napadov, ki bi se jim izlahka ubranila. «Tu bomo prav dobro shranjeni«, pravi Tomaž- ko sl je vse to ogledal. «Louls, pripravi vse potrebno, da se zasidramo, in kar prični s povijanjem jader. Jaz odidem zopet na inostovž.» »iudnolč se nakloni: »Kakor zapoveduješ.* Častnika se zopet vrneta na zadnji konec ladje, kapitan odide v svojo veliko kabino, poročnik se pa vspne na stražni nadkrov, da poveljuje z njega sledečemu manevru, saj more le s tega mesta z enim pogledom opazovati vseh deset rajn na štirih jamborih. * * » Tomaž Trublet sedi v svoji veliki kabini pred kapitansko skrinjo. Težki pokrov z dvojno ključavnico je orivzdignjen, kapitan pa išče med ladijskimi listinami najvažnejše, ono, ki jo bo predložil kraljevemu namestniku na tem otoku, gospodu de Oge-ronu. Po zadnjih vesteh, ki jih je vitez Danycan prejel iz Versaillcsa rik pred Tomaževim odhodom, je bil to gotovo še tisti gospod de Ogeron, B3 opravlja v Kraljevem nnenu lor-tugo in obalo nad San Domingoin že od leta 1666. ali morda 2e celo od leta 1664. »Takole, če se ne motim, ta bo prava*, končno zamrmra Tomaž ln razprostre pisanje. To je bil obširen pergament, na obeh straneh popeča-ten z zelenim voskom, na katerega je bil udarjen veliki državni grb. Pisanje je sicer bilo Tomažu zelo težavno, brati je pa znal dovolj dobro, i Počasi je črkoval: Korzarsko pismo: Mi, Louis de Burbon, Comte de Vermandois, admiral Francije, pozdravljamo vsakogar, kdor bo čltal te vrste. Kralj nam je ukazal, da skrbimo za pravično varstvo vseh njegovih podanikov ln za obrambo trgovine na morju... Tomaž preskoči mnogo vrst in na-idaljuje: Iz teli razlogov smo podelili in podeljujemo dovoljenje, soglasje in pol-i no moč gospodu Tomažu Trubletu, 'kapitanu lahke fregate, imenovane "Lepa podlasica*, ki ima okrog sto-I šestdeset ton ladijskega prostora in 'toliko in toliko mož posadke, topov, nabojev, krogel, svinca, smodnika in druge zaloge živeža, da se odpravi tia morje in da napada vse pirate, korzarje in drugo sodrgo, ravno tako tudi vse podanike lz Združenih provinc Nizozemskih ter sploh vse sovražnike kraljestva, da jih zarobi in j zapleni z vsemi ladjami, vsem njihovim orodjem, blagom in premoženjem, povsod in vsekdar, kjerkoli in kadarkoli jih sreča ali najde, i Tomaž se prekine in zopet presko-. či večji oddelek pisanja, nato pa zo-Ipet nadaljuje: Omenjeni kapitan Tomaž Trublet i ima dolžnost, da razvije v boju zastavo, ki mu tiče, namreč maloneško, moaro, pretcnzario z oenm Križem, sredi njega pa vidiš srebrn hermelin v teku po škrblatnordečem polju. Omejeni kapitan Ima tudi dolžnost, da izpolnuje s svojim moštvom vred ukaze in pravilnik, kl ga je izdalo njegovo kraljevsko Veličanstvo francoski marini v letu gospodovem 1666. Pergament je šumel, ko ga je Tomaž zopet zlagal z okorno roko. •Toliko Je gotovo«, si ie pri tein zadovoljno rekel, «korzarji smo po pravu in pravici.* Z nadkrovja pa ie ta-čas poveljeval Louls Guenol6 v bližini krmila: ^Sprednje jadro zvijl Stražar v koš!« Njegov bretonski glas je zvenel istočasno suhoparno in poječe, zvenel je daleko in razločno do zadnjega konca najvišje rajne. «Sidro sprem'!« Krovni mornar je pričel odvijati vrvi pri sidru, krovna straža pa je zdirjala k lestvam na zdolnje rajne. ♦Gore! Nategni! Pazil* Na »Lepi podlasici* so vsako povelje izvrševali z ono točnostjo in naglico, kakor jo občudujemo na ladjah kraljevske marine. •Jadra povij!* Marsgastl so se požurlli pO vrveh. Sprednja jadra so že povita. Topniški narednik pristopi pod poveljniški mostovž, sname klobuk in poroča: »Vse nared zasidro!* Poročnik prikima. Zapovedovalno stoji njegova junaška postava ob desni strani nadkrovja. Oučnolč sicer ni izredno velik niti izredno širok, lica so bela in gladka, oko pa črno, tako da je njegov obraz skoraj dekliški. Toda ostri prodirni pogled teh plamtečih oči jemlje obrazu vso mehkobo. • * * Ko jc kmalu na to »Lepa podlasica« zaobrnila okrog zapadnega po-j mola v veliko luko, stopi Tomaž I Trublet zopet k svojemu poročniku. KO sra raso siaia SKupaj, se je zdeio, da je eden njiju kakor uežen deček, drugi pa kakor robat širokopleč voj-ščak. V resnici pa manjši ni bil nič manj strahopeten, in moštvo prednjega kastela se ga je balo, ko živega ognja. »No torej*, pravi Trublet, »prav gladko bomo pristali Naj merijo!* Mornar spusti svinec na dvajset sežnjev in zapoje: »Nema dna!* — »Nič ne de*, pravd Trublet. »Ono stran, ne daleč od tod, se je usidral drug korzar. Louls, obrni!* Takoj se oglasi povelje: »Nategni povodec! i Pol^hko! Spusti pinado!* Fregata se' pokorno obrne k obali. Jadra zapla-polajo. Podkrmar, ki je ves čas meril globino, se pa oglasi: «Hooj, dno imam! Deset sežnjev, leva stran!* •Obe sidri sprem'!* zapove Tomaž Trublet in se obrne k poročniku: »Idi v sprednji kastel, ml se usidramo!* Predpis je namreč, da se drugi častnik med zasidranjera nahaja v sprednjem ladijskem kastelu. Ta trenutek je sedaj prišel. Trublet Je sedaj sam in pogleda v takelažo. Samo prednje jadro je še vozilo in bezan nad njim, naglica je pa že popustila. Trublet se odloči in ukaže: »Sprem' za povoj!* Mornarji posluhnejo hipoma. Po hrastovem krovu zatoko-tajo urni koraki- »Pazi! Povij!* Kakor bi trenil, se zlože vsa tri sprednja Jadra, kakor troje peroti. »Nategni povodec! Drži! Zložil* Tajne padajo vzdolž z drogov, vrvi ln povita jadra se zlože ob jamborih. Povodci in vprege se povijejo. Svitki se razporede na svoja mesta. Zadovoljno ogleduje Tomaž svoje jdrogovje ter zaklleč mornarjem nad vreteni: »Desna plat, sidro sprem'! Desna plat, sidro dol!* sidro sirounsne z vrmrtm prjusftom v vodo. Trenutek pozneje zakliče krmilaj kapitanu: »Hoj, kapitan! Ona brigautin« tam nam pošilja čoln!* »Halo! Čoln, halo!* Stražnik je po predpisih poklical bližajoči se čoln. Iz njega pa ni bilo odgovora, da sl se je videlo, da ga gonijo štirje veslači in da je v njem še nekdo. Namesto odgovora se dvig. ne v čolnu možakar in zamahne več-krat s klobukom v znak miroljubnih namenov. Čoln sedaj doseže fregato ter pristane ob njej, isti možakar pa jame klicati: »Halo, spustite ml vrv!> Olas je zvenel hrapavo in nekam tuje. Moštvo, Id je stalo še na svojih mestih, pogleda kapitana, ki samo prikima. Mornar spusti vrv, da jo poda došlecu, ta pa spleza gibonu kako ropica po njej na krov. Isto-časno pristopi k njemu Tomaž, d;i ga sprejme s primerno vljudnosti, toda ne da bi bil spustil levice z ro čaja svoje pištole za pasom. Previdnost je vselej na mestu! Tujec pozdravi z glasnim: »Hura!. Tudi on ima za pasom dve pištoli in Jih izvadl, toda v dokaz svoje mi roljubnosti jih ne drži za ročaj, ampak za cev, ter ju moli kapitanu. Na to prične razgovor. Eduard Bonny, to je bil novodošle:, je med svojimi bolj znan pod im. nom Rdečebradca, zaradi svoje do ge brade, kl si jo na divjaški nao i barva živordeče, kakor kakšen Ind janec. Mož je za lasten račun kar -tan majhne brigantine, baš one, ki ;•<: ej usidrala v soseski ln ki nosi itr.o »FIying Klng*, čeprav nosi sann osem manjših topičev, (Dali« prihodnji!?.! Po nizki ceni: 1692j nova dvokclesa, otročki vozički, šivalni stroji, tndi milo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana, Stari tri it. 8. Karlovika cesta št. 4- Izurjene Obvestilo. Obveščam slav. občinstvo, da knpnjem stare obleko, čevlja ln pohlitvo. Drame Martin, 1753! Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Nndim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice sprejme Mca konzerv m mesnih na Vrhniki. 1' IMPERIJU, SIR lucat K 68— ili Din. 17—, pošt. 4 tucata najmanje t" LIPTAVSKI SIR1 kg K 34'— ili Din. 8'5O postom bu-rence 12 kg netto razašalje MLJEKARNA SUNJA (Hrvatska). 1743 Krojači samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraša ee: Emon-ska osata 8, LJubljana. 166» Vabilo na snbskripcijo delnic. Ponovno se je r trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vzkladišfienjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo iu špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in caiiuskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalego, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev 99 s vilsalloa m • prid drulbl •«■ Ciril« Id M»toiJ« "TI Cena povsom konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik. 1621 ■ J. Perdan, Ljubljana. ------j 1663 Prazne ln rabljen« vreče (diakova) v vsaki množini po najnižji coni pri FK. SHfcC, Ki?»sraj. Kupuje syit@ fižol, brinievo @Sie. Telefon int. št. 9, Kranj. mednarodne, trgovsko-spedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1,000.000 —, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921., VI. §t 3905, konr. listina z dne 3. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis O) O 08 &SI cd B Največja zaloga finih platnenih robcev. Graumann - cefirji. 1635 C Mestni trg 8. Cenjenemu obžmst?®! Dolgo smo bili v kozmetiki odvisni od uvoza tujih kozmetičnih sredstev, ki niso bili uiti po kakovosti niti po cenah naši javnosti priporočljivi. Skrajni čas je že, da se osvobodimo v vsakem oziru tuje pomoči in da nehamo podpirati tujce v obrti, ki je pri nas dovolj razvita in nudi občinstvu najboljše proizvode. Po odstranitvi težkih in mnogoštevilnih ovir. se je posrečilo domačim podjetnikom ustanoviti delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100"— za komad, glasefih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100 — in pa stroški po Din. 15-— se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 192!. do 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 16. novembra 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921. vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe „Orient". Kot subakripcijska, mesta fangirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka in ujeue podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afiiijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadrugo. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko dražbo, katera nas-bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošn, Solunu in Konstantinoplu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše „ORIENT", mednarodne, trgovsko-spedtoijake in skladiščne delniške družbe v Maribora. •rs I feozmetiiSns lataatorij in partaorija, kjer se izdeljujejo po najnižjih cenah dobra, solidna kozmetična sredstva ter vsakovrstni parfumi neprnkosljive kakovosti. Podpisana tvrdka se tem potem cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča: kozmetični laboratorij In parfumerlja, Ljubljana, Gradišče 7. 1752 m i ! O 1 N Maribor, dne 14-. oktobra 1921. }lratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Ilinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Maribora. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., import in eksport v Mariboru. Alojz Žniderič, trgovec v Maribora. Eksportno društvo Matbeis, Snppanu in drug v Maribora. Jos. Serec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuja. 1721 ,Drava", lesna industrijska d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Linjnger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar. trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc. Starčic, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Haber, trgovee v Maribora. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adoli, eksportor v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. Kari Pertinač, industrijalec, v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. AntonBrenčiS, trgovec v Ptuju. M. E. Šepec, trgov«: v Mariboru. j{X£iijijL*s i*. (ti tju&ii. . £ '* iJfliiiSHiS