Za poduk in kratek čas. Valentin Orožen, slovenski pesnik. ,,Kje je fantič zdaj, vesel, Ki je to prepeval ? Da bi enkrat Se zapcl, Kralek čas tiam delal !* Odahnil si jo zopet nedavno truden potnik od zemeljskih težav, odabnil si je milosrSen pevec, nekdaj nevtrudljivo žvrgolaje v domačem logu — in zares! BHitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas!" Valentiu Orožen je umrl 4. maja tekočega leta kot župnik v pokoji na Okonini v gorenjesaviuski dolini, gotovo z najboljšo zavestjo, da je v teku svojega življenja, kot duboven, oče in skrben pastir vdanih mu vernih, vse dobro 5inil. — Bil je pa zraven pobožnega pastirovanja se tudi preblag podpiratelj slovstva, boritelj za pravice inilega nam naroda, s katerim je prenašal grenkosti, obilne tuge — a malo veselih dni. — Poznal je brabrost slovenske krvi — a slavjal je Slovenca doni milo prepevaje, veselivsi se vsega stvarjenja na domači zemlji; veselivši se kratkib, pa veselih dni mladosti — na koje se je starček pozneje uiilotožuo spominjal: nKje so moje rožice, Pisane in bele, Moj'ga srca Ijubice Žlahtno so cvetelo? — Alj spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima, mraz." Blagi pesnik je bil pri sv. Jurji pod Rifnikom 31. januarja 1808 rojcu in za mesnika 4. avgusta 1835 posvečen. — Služboval je za kaplana na slov. Koroškem in Štajerskern. — Neumrljivi A. M. Slomšek sr> ga osobno kot zel6 bistroumnega, iskrenega narodnjaka poznali — ter mu pri neki priložnosti naravnost rekli: nMesto, na kojem sem jaz, se vsled Vaših zmožnosti tudi Vam spodobi". Ta izraz knezo-škofa ni dal Orožnu grebenorasti; le hvaležno občutljivo je bilo nježao srce do višjega pastirja. Z vsem zadovoljen, ponižnost in le tiboto ljubeči pesnik si je izvolil med mnogo drugimi župnijami: Sjele (Siele), župuijo pod bribom sv. Ursule. Tukaj se je v njem ves pesnijški duh razvil; tukaj je narodua 5utila v mnogib prelepih pesnih načrtal — na koje se je pozneje kot starček z veseljem spominjal: rKje so moje tičice, Kam so zdaj zletele? Oh nedolžne pevčice, Kak so žvrgolelo¦!• Zanjke ble nastavljene Ptičice so se vjele vse." Živ, vesel, skoz in skoz resuičen in odkritosr5en, šegav, tudi nekoliko zabavljiv, pa nikoli hudoben — tak je bil ta pesnik začenši krožiti tnile slovenske pesni — in tak je ostal do zadnjega zdibljeja. Od tod si je izvolil prekrasno gorenje savinsko d'oliao — ter je nevtrudljivo pastiroval pri sv. Martinu na Dreti. — Ljubljen, 5asten in občespoštovan je bil od svojih farmauov — in to tudi po pravici; vsaj jim je bil skrbeu oče in vsakemu blaga duša — a njegov spomin ostane neizbrisljiv na Dreti in Savinji. Kajti tukaj so bili dnevi srečni — mirni — tukaj je peval, kar peti naši zanamci nikdar pozabili ne bodo ; tukaj je bila zanimivo8t iu radost poštena doraa — 8tar5ek pozneje saru zdihnje: nKje je hladni potok moj, Kjer sem se sprehajal, Kjer 8kušnjav nevarni boj, Mene je obdajal? — Ve'lka vel'ka suša bla, Zemlja je popila ga." — (Konec prihodnjič.) Novocelje. (Konec). Na zahodni strani grajšine se razprostira velik od vseh strani z drevoredi obdan vrt, ki je od severne strani z zidom, od drugih strani pa z gostim lesenim plotom ograjen. Grajšini najbližnji del vrta je odločcu gredam za raznovrstne cvetlice; za gredami je majben lipov log s priličnimi sedeži. mizicami in zibalkami, in za k» gom stoji po najnovejših iznajdbab postavljen vrtnarsk hram, v kterem se po zimi sobe za cvetlice z gorkim zrakom grejejo. Kin5 prostornega vrta moramo ttidi imenovati na nekoliko vzvišenem pro8toru.po8tavJjenglori.jet ali vrfno utico, imenovano Apolonov tenipelj. To je naiureč stavba v novogrškem slogu na deveterih kamnenih stebrih z okroglo strebo iu obokanim stropom. Ker je t» Razne stvari. (Polit. gospodarsko druŠtvo pri sv. Lovrenci) v Slov. goricah napiavi 13., 20. in27.junija, t. j. vselej v ne*deljo popoludne ob 3. nri v g. Koserjevem hramu razgovore v gospodarskih re5eh in vabi uljudno ude in slovenske gospodarje. Odbor. (Slavjanska beseda) na Dunaji je 30. maja sijajno obbajala lOletnico svojega obstauka pod pied8eduištvom grofa Harrah-a. Vsi slavjanski narodi bili so zastopani. V imenu Slovencev je govoril dr. Srnec. (Blitk je užgal) neko vinicarijo v Crešnovcih pri Radgoni. Pogoiela je hisa, vini5arju Mer5niku pa hranilnicne knjižice, 200 fl. — Tisti den je udarilo tudi v hlev Jož. Hrašovica v Bu5kovcih, ter mu kravo ubilo. Hlev je pogorel. (Ubil se je) Valentin Kolar, ov5ar v Soboti. Padel je raz visoke pečine v potok, kder so ga črez 4 dni mrtvega našli. (Svoje novorojeno dete zadavila) je dekla posestnika Balg-a na Muti. (Učiteljske novosti) g. L. Trafenik je postal ud okrajnega šolskega svetovalstva v Rogatci, g. Fr. Hernaus pa v Sostanji in g. Fel. Pirc v G. Gradu. Ljudska žola v Ptuji in pri sv. Kungoti pri Celji dobi po 1 razred ve5. (Ljutomerska posojilnica) je za zidanje nove šole v Ljutomeru darovala 1000 fl. (KoroŠki zbor) je deželi naložil 48% dacne naklade, da pokiije 438.788 fl. primanjkljeja. (Peter TohtovrŠnik) sin posestnika v Gornj. Gradu je pri plavljenji drv nesre5no v vodo padel, kder ga je potegnilo pod lesen plot črez vodo in U8mrtilo. (Ptnjčani) ne5ejo zaostati za Celjani, ter snnjejo izdaranje nemškega lističa, ki bo vsak teden 1 izbajal. (Izstopila iz kat. Cerkve) je neka žena, v Slatini, da bi se umožila z nekim luhovcem, ki je sicer že oženjen pa svoje žene pri oebi ne trpi. (Po CelovŠkem jezeru) se bode 15. junija za5ela vožja s parobrodom, kateremu je ime: Carinthia. — (Velika starost.) Čeh Matej Suhi je te dni umrl 116 let star. Bil jo nekedaj posestnik, jetnik na Francoskem, krčmar, učitelj in naposled nfioštaru. Pijan ali bolan ni bil nikdar. Fajfa in tobak, bilo mu je najljubše. (Mariborski vinogradni posestniki) Perko, Kriehuber in Auchman bodo štajerska vina poslali na svetovno razstavo v Filadelfiji v Ameriki. (Šnopsar.) K. Počenik v Skokah blizo Maribora je 14 dni iuarljivo šnopsal in se naposled u.trelil, 60 let star. (G. Joz. Wokaun), zveden gospodar in posestnik fabrike v Celji, se je oglasil za potnega učitelja kmetovalstva in gospodarstva v slovenski besedi. To je lepo. (Samoumori prl otrocih). Nek 151etni u.enec dunajake realke se je ustrelil, ueka lGletna deklica in lOletni fantič pa sta skočila v Donavo. (V Slatinskih toplicah) je 120 gO8tov, v Krapinskil^ pa 367, med njimi tudi minister Stremayer. (Stajersko umetnijsko druŠtvo) da 15. junija t. 1. izžrebati 62 dobitk, obstoječib iz razuib podob, slik, risanj, bakrotisov, fotograiij itd. (BreŠki del Cott) ponuja po Novicah 600 veder bizeljskega viua na prodajo. (Preminol je) 30. maja zvečer Jakob Cirar, rojen v Moravčah na Kranjskeni, brat Ane Hut, posestnice pri sv. Ožbaltu pri Dravi. Imel je kakib 60 il. pri sebi. Zato se niisli, da so ga tolovaji na poti iz krčme na dom napadli, in v Dravo vrgli. Do sedaj ga niso našli. V soboto 5. junija so blizo Maribora ob Dravi pobrali nepoznanega mrliča, ki je bil po glavi budo stolčen in že jako zasinrajen. Zanesli so ga v mariborsko mrtvašuico. (Dražbe). 11. junija Franc Klaužar v Vetrniku. — 17. junija Jož. Ostrub v Slakovi, 1800 fl. — 21. junija Jan. Krožel v Stoprcah,, 3673 fl. — 26. junija Anton Razpotnik pri Celji, 90 fl. in Franc Lipovsek, 3490 fl. — 15. junija Karl Magerl v Oplotnici, 1846 fl. — Martin Vehovar v Omerečjigori, 230 fl. — 16. junija Franc Leserer pri sv. Lenartu, 12.225 fl. — Jož. Gregoiec v Rakovcib, 925 fl. — 26. junija Martin Peslak v Žalci 302 fl. -