prav za prav še oirok, se sicer otroško neprisiljeno kreta, vendar pa je izraz njegovega obraza zgoščen in koncentriran ter da sklepati na nenavadno' duševno zrelost in samo- stojnost. Občudovanja vredna je njegova fizična moč in tehnična spretnost; kljub temu, da na normalni igralnikovi klopi ne more, niti prav sedeti, ampak komaj sloni, obvlada manuale in pedal z absolutno sigurnostjo in dobro registrira. Na tem koncertu je sviral točko 4. (karakter, melodija od Guilmanta) in točko 7. (Bachovo Tokato v D-molu). Zadnji komad, ki zahteva popolnega orglavca, je odigral mladi Čedo z bravuro in teh- nično dovršenostjo orgelskega virtuoza. Zanimivo bo zasledovati nadaljnji razvoj tega talenta, ki se je po komaj parletnem študiju povzpel že tako- visoko. P. Kamilo Kolb, čigar glas postaja mehkejši in prožnejši pri vsej svoji moči im zmagovitem sijaju v forte, je zapel odlomke iz oratorijev Mesia in Elias. Z največjim užitkom ga vselej poslušam, saj spada med glasovno najbolj oblagodarjene pevce, ki jih imamo. < j m Slovensko pevsko društvo v Ptuju (pevovodja g. Fr. Fras) je prištevati med boljše zbore; z vztrajnim študijem bi moglo priti med zbore prve vrste. Brez posebno sijajnih glasov nudi zbor zaokrožen, poln ton in preseneča z izvrstnim piano. Proizvajana dela so bila solidno naštudirana in cel nastop prav simpatičen. Glede izbire proizvajanih del bi pa imel pomisleke. Na koncertne prireditve spadajo globokeje zamišljena in občutena dela, medtem ko tukaj izvajana razen Premrlovega »Sv. Frančišek« niso nudila nič nadpovprečnega. Še celo od Sattnerja so pri obilici njegovih krasnih in netežkih stvari izvajali čisto povprečno skladbo, kar je na vsak način obžalovati. Nove minoritske orgle — delo družbe »Cecilia« v Salzburgu — so bale od strokov- njakov pohvaljene. Mislim pa, da bi naša domača orglarska industrija postavila lahko delo istih kvalitet, saj so bila Milavčeva zadnja dela že visoko nad povprečnostjo neka- terih inozemskih firm in ravnokar čitamo, da so orgle na konservatoriju v Zagrebu kljub konkurenci raznih inozemskih podjetij poverjene firmi Brandl v Mariboru. Brane Kramar: KAKO IN KJE SEM NABIRAL SLOVENSKE NARODNE PESMI. IX. (Konec.) Meseca januarja in februarja 1914 sem nabiral pravljice in drugo narodno blago za »Slovensko Matico«, in nisem zapisoval narodnih pesmi. Pač pa sem se meseca marca že zopet peljal na Dolenjsko nabirat narodne pesmi. Topot sem se pa ustavil v veliki šentviški župniji, in sicer v teh-le vaseh: Selo, Zaboršt. Ziibina, Menguš, Mišji dol, Petrušna Vas, Sv. Rok, Veliki Gaber itd. Po vseh teh vaseh sem zapisal čez 50 narodnih pesmi. Prišel sem potem na strmo P r i m s k o v o in se oglasil pri organistu Drakslerju. Vprašal sem ga, če bi se pri njem morda dobilo kaj starih cerkvenih pesmi. In res, dal mi je zapuščino svojega pokojnega očeta Matevža Draklerja, ki je bil organist vsega skup 40 let, pet let na Sv. Planini, 35 let pa na Primskovem. Ta zapuščina je bila dokaj obširna in zanimiva, in je bila od dveh primskovških organistov: Drakslerja in Zadražnika. Ker je bil M. Draksler tudi pesnik po starem kopitu, je med to zapuščino tudi več njegovih izvirnih z napevi vred. Evo tu eno njegovo velikonočno! Velknočna pejsem. hP-Afr. ra h-is- H——r J i J ta -fr-Mn pr-^ J * • » ' r \ »r 0' * , v — 't—®—- 0 4 m 1. Ko-mej dvej-set tej-dnu je me - ni - lu, Kar smo tu-kaj skupej zbrani bli, Ia je nas še grozno ve-se - li - lo, Deb do-nanšni dan še gor per-šli. 2. Kolko tavžent lejt pa bo preteklu, Ker vas inu mene tu ne bo! Naše ime se ne bo več izreklu, Glih kob nas nikol na svejt ne 3. Žalostno je rejs naše živlejne, Kob človek večkrat premislu tu, Naj bo mlad, al ima premožejne, Vender more enkrat uzet slovu. 4. Zato nam je cajt spremišluvati Smert, terplejnje našga Jezusa, Našo vejst čez grejhe izprašvati, Kolkokrat smo razžalil Boga. 5. Jezus je za nas na olski gori Žalostnu kervavi pot potiv, Najt teko solze, o grešnik, doli, Boš ven enkrat grejhe zapostiv. 6. Jezus je za nas težko križ nosu, De bi grešnik pogublen ne biv, Za sovražnike na križu prosu, Ti bpa rat le vsacga potopiv. 7. Jezus gleda milo doli zkriža, Kje vstran zanas prehoden biv; Kolkokrat pa ti na tako vižo ! Svojmo bližnim rane si deliv! 8. Jezus že na križu slavu jemle, Se za nas še enkrat ozre v nebu; Ti pa grešnik, čeru revne zemle. Malo kdej si spovniš le natu. 9. Jezusa so u grob položili, De svet pismu dopolnenu blu; Kdaj si bomo grejšniki spovnili, Deb von enkrat grejham dal slavu. 10. Jezus je vstov častit iz groba, Alelujo poj vsak kristjan! Naj le zgine proč vsa trohnoba, Deb tud mi vstal gor na sodni dan. 11. ,Kaj pa čem za perhe vam vtalati? Jezusa terplenje in pet ran! In deb mogu vsak svoj greh spoznati, Deb peršu v nebu na desno stran! Ker je Primskovo božja pot, je Draksler zlagal tudi romarske pesmi in odpevke pri litanijah, da jih je pel romarjem. Odpevkov je več med njegovo zapuščino. Vseh njegovih in Zadražnikovih pesmi z napevi je okoli 50, tako, da sem to »rajžo« spet zapisal in dobil okoli 100 pesmi na Dolenjskem. Umrl je ta Matevž Draksler pred 29. leti. Zdaj orgla na Primskovem najbrž še njegov sin. Meseca aprila sem se podal na Gorenjsko v znano Podbrezje. Tam sem dobil spet neko pesemsko zapuščino, in sicer za pokojnim podbreškim učiteljem Fr. Černalcem, ki je bil tudi organist in poštar, vse obenem. Med to zapuščino je več pesmi pisanih tudi od Janeza- Rojca in od M. Moharja, torej od treh organistov, ki so službovali v Podbrezjah. Napevov je prav za prav največ Riharjevih in Dolinarjevih, toda ker je napevov zelo veliko, sem zbral izmed teh kakih 50, ki najbrž niso še nikjer tiskani, in se smejo šteti med stare in narodne cerkvene napeve. Med to zapuščino je tudi mnogo starih latinskih maš, Requiemov, plesov itd. Zapisal sem takrat v Dolenji vasi pri Podbrezjah še nekaj drugih narodnih. Mesec maj 1914. je bil posebno srečen mesec zame, kar se tiče nabiranja starih pesmi. Zvedel sem nekje v kamniški okolici, da je na visoki šenturški gori umrl neki stari organist Janez Podgoršek, ki je bil organist po starem kopitu, in je tudi sam pesmi zlagal. Takoj sem vedel, da bo to nekaj zame, ker ako je bolj v hribih, bolj znajo in pojo stare pesmi. Neko nedeljo se vsedem na kolo, se pripeljem do Cerkelj pri Kranju, ga tam v neki hiši spravim, in se podam peš proti strmi šenturški gori. Ko prisopem gori, sem bil potem še tam pri krščanskem nauku, potem pa takoj k Mežnarjevim poskusit srečo. Dali so mi radi vso očetovo zapuščino, katere »šare« je bilo toliko, da nisem kaj takega pričakoval. Zahvalivši se jim najlepše, sem jo vesel odkuril s šenturške gore, vesel dobrega uspeha. Bil sem še isti večer s kolesom doma. Doma sem vse te pesmi in napeve pregledal, in potem prepisal, in ko sem zadnjo prepisal, je bila — sto petnajsta! Ali ni to lepo število, in to vse v enem dnevu dobiti?! Še kaj takih zapuščin, in potem se bo kaj poznalo! Toda nisem dobil nobene več. Ta je bila zadnja. Pesmi iz Podgoršekove zapuščine so bile večinoma stare cerkvene pesmi, le nekaj jih je novejših, in še od teh je menda tiste napeve, ki so od njega pisani, sam zložil, ker se ne spominjam, da bi jih kje videl tiskane. Kar je pa on zložil obojno, t j. napev in besede, je pa vse po starem kopitu. Evo Vam eno njegovo za Cvetno nedeljo! Na Cvetno Nedelo. t i 4- Svet Ma - teuš nam pod - pi - su - je V sve-tem Je - zus po - slou po O - sli co U to E - van - ge - lju- vas Be - ta - ni- ) v r 1 FjV" | „Če va - ma kdo kej po - re - če, Re - ci ta vi-dva ta- t^mmmMmm^rn ko: Gospod jo zdej po-ter - bu-je, Zdaicjo va-ma pu-stu bo." 2. Ta jogra sta tako strila, Koker Jezus sporoči, To oslico perpelala Iz Betanije vasi, Na Oslico posadili, De jezdi v Jerusalem, Oastitlivo ga spremili, Vsi veseli šli za njim. 3. Pel so: Hozana! Hozana! Hvalen bodi kral leta, Kater pride semkej k nama V imen tega Gospoda! Še otročiči nedoužni, Kniso govoril poprej, So takrat peti začeli, Je ta čudeš se godiu. Med Podgorškovo zapuščino je še mnogo pesmi njegovega izvora, ki so tej podobne, n. pr. »V zahvaleno Nedeljo«: Nekdaj v starmu testamentu * Je že ta navada tla, * De v enmu gvišnimu cajtu * Posebno so hvalil Boga itd. Tudi svetniških pesmi je nekaj prav starih, n. pr. od sv. Ane: Kristjan sem perteci *Iz ajfram ta dan, itd. Tako tudi ne manjka božičnih, velikonočnih, binkoštnlh, za Vnebohod, adventnih, novoletnih, mašnih, postnih, obhajilnih, Marijinih, odjlpvkov pri litamijah itd. itd. Tudi pesmi za posebne prilike ne manjka, kot n. pr. »Per vpelvanju nouga Faimoštra«, in »Vošilo za god Gospod Faimoštru« itd. Vsekakor je bil ta ,Johan' Podgoršek — kakor se je sam podpisoval — za tiste čase, ko je on služboval, zanimiva oseba, ki gotovo zasluži, da mu s temi vrsticami ohranimo na njega trajen spomin kot dolgoletnemu organistu in ljudskemu pesniku. Kdaj se je rodil in kdaj je umrL ta zanimivi mož, mi ni znano. Če bi mogoče to katerega zanimalo, lahko , izve pri župnem uradu na šenturški gori. Meseca junija sem se spet peljal v kamniško okolico nabirat narodne pesmi. V mestu Kamniku samem sem dobil pri pokojnem nadučitelju Jerneju Cenčiču neko staro pisano pesmarico, ki je bila pa žal brez napevov. Bil sem potem še v Komendi, Gmajnici, Mengšu in Trzinu. Največ pesmi izmed vseh teh naštetih krajev sem dobil v Trzinu, pri neki 72 letni ženici Elizabeti Perne, ki mi je zapela okoli 30 starih pesmi, cerkvenih in necerkvenih. Zanimivi ste bili božični: a) »Pastirčki, vstajajte gori« itd. (Ambrožič, št. 1. sp. 1. 1775.); b) »Koko ga b' prsmuknu, * Kaj zmirej smrči? *Upije ket sova * Že cele noči« itd. Pripovedne: a) »V deveto deželo omožena«; b) »Od Križanskega Jož'ka«; c) »Od kralja Matjaža«; d) »Zormanova hči«; e) »Živa pokopana rodi dete« itd. Ravno isti mesec sem se peljal še na Notranjsko nabirat narodne pesmi, in sicer v vrhniško okolico. Bil sem v sledečih vaseh: Rovte, Zaplana, Vrh, Št. Jošt nad Vrhniko in v Podlipi. Po vseh teh vaseh sem zapisal okoli sto pesem. V Podlipi sem še dobil pri takratnem organistu Antonu Železniku neko obširno cerkveno pesmarico, katero je spisal nekdanji podlipški župnik Peter Hicinger, znani pesnik in pisatelj slovenski. (Njegov životopis se nahaja v »Domu in Svetu« 1. 1898.) Hranim jo, kot lep spomin na tega zaslužnega moža. Zal, da je bilo to moje nabiranje zadnje! Prišel je nesrečni mesec julij, ki je mene, kot tisoče drugih, pozval k vojakom, kamor sem šel že tretjič. Pisal sem prav do dneva mobilizacije moje ljube narodne pesmi, za katere sem se vedno zanimal in se ž njimi trudil. Nesel sem vse spisane še osebno g. Milčinskemu, se od njega poslovil, — kakor tudi od g. ravnatelja Hubada — in se podal med bojni grom. Bil sem pri vojakih potem do 7. junija 1919, torej skoraj pet dolgih let! In ker sem bil še pred vojsko tudi skoraj eno leto, sem bil do malega tam šest let. Bil sem tudi v italijanskem ujetništvu sedem mesecev, kjer sem užil več slabega ko dobrega. To dobro vem, da ko bi ne bil vojak, bi še veliko več narodnega blaga zapisal, kot sem ga tako, bodisi pesmi, pravljic in drugega gradiva. Dal Bog, da bi vsaj to še dočakal, da bi na merodajnem mestu priznali moj veliki petletni trud, katerega sem imel s slovenskimi narodnimi pesmimi in njih napevi, in iz hvaležnosti vse te pesmi tudi obelodanili. S tem bi bil moj dolgi in veliki trud najbolje poplačan. Naj še dodam, koliko vsakovrstnih pesmi sem zapisal. Cerkvenih in drugih pobožnih. Adventnih 20 Božičnih 280 Novoletnih (s kolednicami) . . 52 O sv. treh kraljih (s kolednicami) 53 Svečniških (s kolednicami) . . 22 Postnih, o Kristusovem trpljenju 60 Sv. križevih potov 7 Velikonočnih 60 Za Kristusov vnebohod, binkošti, za praznik sv. Trojice itd., vseh 35 V čast sv. R. T. in obhajilnih . 105 Blagoslovnih 18 Marijinih 177 Svetniških 144 Romarskih 110 Mašnih 23 Odpevov pri litanijah 305 Odnos 1471 Prenos 1471 O štirih poslednjih rečeh in za duše v vicah 23 Obsmrtnic (mrliških) 400 Rožnih vencev 52 Raznih pobožnih 200 Skupaj nabožnih 2146 Posvetnih. Pripovednih 218 Zdravic 290 Svatbenih (ženitovanjskih) ... 72 Koledniških (brez že zgoraj na- štetih) . . . . ' 13 Stanovskih 355 Šaljivih, zabavljivih, otroških . 376 Ratznih . . . . 1000 Skupaj nabožnih in posvetnih 4470