SINDIKALNO KULT. UMETNIŠKO DRUŠTVO tudi Levstikov Tugomer ni umorjen, temveč junaško pade kot navaden vojščak v boju s Franki in tako opere.svojo krivdo s smrtjo. Zato je bilo nujno, da je Levstik temeljiteje pristopil k idejni, poglobitvi obeh taborov in dodal novih- oseb. Na frankovski strani je nastala figura škofa Hildeberta, predstavnika srednjeveške cerkvene politike, ki je širila krščanstvo in oblast z mečem in krvjo. Prav tako je bila nujna izdajalska figura Gripa, nemškega naseljenca, ob Tugomeru pa Mestislav, ki uvidi nesmisel pogajanj s Franki in sam pravi: „Jaz z tujci samo j eden znam dogovor: na ime otcev naših, bojni govor“. Ženske vloge, ki so pri Jurčičevem Tugomeru zavzemale,osrednje mesto, se pri Levstiku pomaknejo V. ozadje političnega boja med Slovani in Franki in med Slovani Samimi. Le ljubezen Bojana in Grozdane stoj v sredini dogajanja in je z vso' svdjo usodnostjo do tega dogajanja odvisna. Levstik je v Tugomeru upodobil vso slovensko narodno problematiko in tragedijo slovenske' .politi svojega čas.a, obenem pa vpletel; tudi svoje trpljenje. Čeprav se je Levstik naslanjal pri pisanju Tugomera na klasicistične vzore svetovne literature, je vendar sleherni njegov verz slovensko pristen in dokazuje1 vso voljo do plemenitega domačega realizma, S Tugomerom je Levstik globoko posegel v problematiko slovenske narodne politike tedanjega časa, podčrtal nezaupanje do tujih nemških vsiljevalcev, ki se je za njihovimi kakr-šnokolimi idejami ali poslanstvi skrival le nevarni sovražnik, podčrtal brezkompromisni boj proti nemštvu, razkril; pogubonosno posledice razdvojenosti slovenskih' narodnih voditeljev (Staroslovonct in Mladoslovenci) in z besedami Nemce preklinjajoče Verze pro-rožko napovedal slovanski dan maščevanja. Besede umirajočega Tugomera so veljale njegovim sodobnikom, obenem pa so sveta oporoka vsem pokolenjem in tudi nam: „Tvrd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar-braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu.“ Idejo slovanstva in odločnega odpora proti nemškemu političnemu in kulturnemu zasužnjevanju je občutila tudi avstrijska cenzura, ki/ je uprizoritev Tugomera odločno prepovedala, Prvič-je bilo uprizorjeno po naključju peto dejanjeni914. leta v Mariboru ob proslavi 500 letnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Pripravljeno uprizoritev srbskega narodnega gledališča v Beogradu je. preprečila vojna. Prva predstava celotnega Tugomera je bila 6. II. 1919 v Ljubljani in istega leta - tudi v Mariboru. Do druge svetovne vojne je bil Tugomer 'uprizorjen .nekajkrat na manjših odrih, kakor na' primer na Viču pri Ljubljani itd. Takoj po osv“0~ boditvi pa je Levstikovega Tugomera vprizorilo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani. 2e prva uprizoritev Tugomera je dokazala, da ’ klasicistična tehnika in zasnova ne moreta zadovoljiti sodobnega gledališča. Te nedostatke si je zastavil odpraviti dramatik in odrski strokovnjak Bratko Kreft. Ne bomo se natančneje poglabljali v njegovo dopolnjevanje in preoblikovanje Levstikovega Tugomera. Kreft je raztegnjena mesta krajšal,iz celote razvil nove do-godke, premaknil prizore in jim dal večjega poudarka in ostrejših dramatičnih zapletov z novimi prizori. Levstikova zgodba ima 7 prizorišč, Kreftova pa 25 prizorišč. Z vsemi razširjenimi prizorišči je tudi razširil in poglobil posamezne like, marsikje tudi s tem, da je posegel k prvotni zamisli Jurčiča; kar zlasti velja za, tragično usodo Zpvolja in Spitigneva. S še intenzivnejšo pritegnitvijo množice na oder je še močneje podčrtal kolektivnost Levstikovega Tugomera. Natančna primerjava bi pokazala vse podrobnosti obsežnega in Odgovornega Kreftovega dela pri prepesnitvi Levstikovega Tugomera; Vsekakor pa je treba poudariti Kreftovo pesniško stvaritev, ki zasluži pozornost. Starinski prizvok jezika pri Levstiku je ,Kreft skušal ohraniti kar se da dosledno in s svojimi originalnimi in izvirnimi dostavki to, tudi dosegel. Za zaključek naj sledi odstavek dr. Franceta Koblarja, po katerega uvodu v knjižni izdajiTugomera (Slov. knjiž. zavod. 1946, str. 1—46) je prirejen tudi pričujoči izvleček: „S to' preureditvijo je Levstikovo delo po 70. letih doživelo' svoje gledališko prerojenje; skoraj lahko rečemo; da v njem leži prav toliko let našega gledališkega napredka, saj še je v Levstikovo, klasično tragedijo poslušno in vdano njenemu osnovnemu zakonu podredila današnja dramatika in ji vlila novega življenja. Tako tudi ta nova -prepesnitev izpolnjuje naročilo svojega začetnika, kakšno , bodi pevčevo delo. Zraslo je iz domačih tal in sega v območje~švetovnih vzgledov.“ Nobeno mladinsko gledališče v Sloveniji po osvbboditvi nima take tradicije kakor prav mladinsko gledališče nk Jesenicah. Zatp je bilo jasno in nujno, da nastopi tudi na republiškem mladinskem festivalu v Ljubljani, kjer naj bi predstavljal mam-feStacij o: kulturnega življenj a mladine, tie samo kot mladinsko gledališče, ki je že doseglo uspehe, temveč tudi kot mladinsko gledališče največjega delavskega centra v Jugoslaviji. Zakaj smo se odločiti za Tugomera? Tugomer predstavlja ne samo prvo slovensko izvirno dramo in s tem našo klasiko, temveč prav po svoji zgodovinski in politično aktualni temi in končno po svoji umetniški višini’ biser slovenske dramatike. Veliko število igralcev in statistov nam je prišlo prav, da smc> lahko pritegnili cimveČ mladme in tako podčrtali množično kulturno udejstvovanje. Tugomer je po igralski in tehnični strani zelo zahtev'an komad. Že od vseh začetkov smo se zavedali, da kot mladinsko gledališče ne bomo mogli doseči tiste umetniške višine, ki je komad: zahteva in je po vsej nujnosti vreden; toda sklenili smo zastaviti vse sile, da sc; po -vseh svojih zmožnostih resnični -iimetniški višini čimbolj približamo. Delom priprave -so se začele v začetku julija. Tugomer Zahteva 30 igralcev in po režiserjevi zamisli najmanj 40 statistov. Kje do-biti toliko mladine, ki bo pripravljena sodelovati in se z ljubeznijo posvetiti odrskemu delu in ustvarjanju, ki zahteva celega moža z vso dušo? Kje dobiti toliko- mladine,: ki se bo zavedala pomembnosti kulturnega dela in bo pripravljena žrtvovati vse za čast, dostojno se pripraviti Za tekmovanje-v Ljubljani? Mladine je na Jesenicah dovolj: Železarna, podjetja, pisarne,, gimnazija,- šola. Vsak; začetek je težak; tudi pri. Tugomer ju je bil.- Končno- se bile vse težave pre-mostene, med njimi tudi upravičeni in neupravičeni dvomi in pomisleki o uspehu Tugomera. Razdeljene sp bile vloge mladim igralcem sindikalnega gledališča in ostalim mladincem. Pričelo se je s študijem. Bilo- je poletje, sonce, .kopanje,; hribi, počitnice, mi. pa' mladi. Nova težava, da dobesedno borba za pcedinco, ki se niso v polni meri zavedali dolžnosti, ki so jih' prevzeli. Nove": težave in tudi'zmage. Študirali in vadili smo popoldneve, večere, pozno v noč. Velika večina še nikdar ni nastopala na odru. Jezik Tugomera ne zahteva samo radi verza, temveč tudi radi svojega starinskega prizvoka prav posebne skrbi in nege. Kdo od mladih'začeinikok je, vedel kaj o tehniki govora? Kdo je vedel o jambih in o tisočih stvareh, ki so potrebne za predstavo Tugomera? Morda smo vedeli, morda nismo, morda samo nekaj.. Toda vsi smo si, bili’ edini v enem: zmagati moramo! Dokazati moramo, • česa smo zmožni, da tudi delavska mladina zna vrednotiti važnost nove ljudske umetnosti in da le v kolektivnem hotenju in naporih to umetnost tudi doseže. Tekmovaije v Ljubljani: Opera, naše največje slovensko gledališče! Kdo bi znal prisluhniti, vsem čuvstvom mladih igralcev do zadnjega statista. Po kakor v sanjah čudni generalki predstava. Devet slik Tugomera. Vsi smo imeli tremo, marsikatera nepotrebna nerodnost je bila še vidna, toda v celoti.-., dobili smo prvo nagrado. Nikdar ne bom pozabil teh osemdeset, mladih ljudi, ko smo se po predstavi zbirali pred opero in že zvedeli za prve vtise našega Tugomera. Pozabljeni so bili vsi napori vaj, vse žrtve in grenke ure v več kakor dveh mesecih študiranja. Zmagali smo! Ponos/ sreča, veselje in pripravljenost: naprej k uspehom! Čaka nas tekmovanje na zveznem festivalu v Beogradu. Tja ne gremo, da-predstavljamo samo Jesenice, tja gremo zastopati Slovenijo. V Beograd gremo s celotnim Tugomerom. Vi, dragi gledalci Jesenic, nas sodite'prvi!'In,: ko nas bodete gledali, ne glejte samo nas, igralcev in statistov, ne opajajte se nad staroslavno zvenečimi verzi in. mogočno sceno! Dajte, .• poglejte nam tudi v naša-'mlada srca in duše in odkrijte in upoštevajte v njih to, kar čutimo ml: ljubezen do naše mlade domovine, do našega materinega jezika, vero v veliko zmago socializma, pripravljenost, zastaviti vse svoje mlade sile za dosego plana in procvita domovine, željo zà mir in srečo na svetu za lčpšo bodočnost človeka. ' Ko nas boste gledali v tej ali oni vlogi in maski, se spomnite, da je ,ta délavée, oni ključavničar, tretji dijak, četrta administratorka, da smo vsi mladi borci za plan,- da nismo pred vami na odru slučajno. Ne, igramo z zavestjd,. ob kateri čutimo vso odgovornost pred našo kulturo ih delavnim ljudstvom, da je prav ljudska umetnost in s tem posebno gledališče eden'najvažnejših faktorjev za prevzgojo človeka v socialistični družbi. S tem stopa Sindikalno mladinsko gledaišče, pred vas! HHShHHHEhhhHI c. b. Prizor iz mladinske igre „Princeska in pastirček“ O ZGODOVINI JESENIŠKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA Ko sem. prišel na Jesenice pred tremi leti, so nudile kaj žalostno .Sliko-. Vsepovsod ruševine in posledice' divjanja okupatorja. Tudi' náse gledališče ni nudilo nič drugačne slike. A nisem se prevaral o Jeseničanih. Kakor so hile udarniško odstranjene ruševine stavb po mestu, tako ie bilo obnovljeno tudi naše gledališče. 'Danes imamo že precej opremljen oder, ki ga pa še vedno- izpopolnjujemo. Obenem s tehnično izpopolnjenostjo pa raste tudi umetniška zrelost našega kadra, tako starejših in pa mlajših igralcev, ki jih je vzgojilo-, naš e mladinsko gledališče: Uspeli smo, ker smo-se kot en mož zagrizli v delo. Naloge; ki smo- si jih-pa zadali, so bile velike in treba je bilo ljudi na svojem mestu. Kmalu je zraslo poleg gledališča starejših igralcev nola-dinsko gledališče, ki ima danes za sabo že prav lepe uspehe. Kot prva predstava mladinskega gledališča je bila naštudirana P. Golje: „Triglavska bajka“' ih režiji tov. Tiča in inscenaciji akar domskega slikarja Marjana Pliberška,-Delo je doživelo velik uspeh, saj je bilo igrano 11 krat in vedno razprodano. To je popolnoma razumljivo1 iz dveh razlogov in sicer: delo je aktualno, saj postavlja pred nas problem rešitve:. zatiranih bratov Primorcev in Koroščev, in drugič, ker je mladi, igralski kader podal igro zelo doživeto :in prepričevalno. V- režiji tov. Tica nam je mladinsko gledališče odigralo--drugo delo P. Golje „Princesko in parstirčka“,' ki • je doživelo ,velik. ;xispéh iñ~ bilo Odigrano dvanajstkrat. Mladi, igralci so dobro zaigrali in .pravljični-svet je potegnil staro' in mlado, da so peli in polnili dvorano prh vsaki predstavi do 'zadnjega kotička. Scena je 'bila polna in pestra, v čemer je tov. Tič brez dvoma mojster, kar je potrebno, da. vsaj malo zadovoljimo otrokovo domišljijo.' Kot tretja premiera mladinskega gledališča je bila predstavit Šestakov Smasek: „Veliko potovanje.“ v režiji in sceni tov..Tič Sr/ Tudi ta predstava je doživela prodoren uspeh, posebno je zainteresirala mladino zaradi sodobne problematike. Na predstavah so bili organizirani obiski/iz okraja, a pisma, ki so jih', pošiljali pionirji nosilcem glavnih vlog, nam pravijo o- velikem in vzgojnem pomenu tega dela. V letošnjih počitnicah pa je na novo in trdneje vzpostavljeno mladinsko 'gledališče naštudiralo Levstik-Kreftovega „Tugomera-1'. S to predstavo smo se že v nekaterih viogah in scensko približali višku novega ustvarjanja. Na republiškem mladinskem festivalu smo odnesli prvo nagrado ih prvo mesto v tekmovanju gledaliških skupin. To je brez dvoma naš dosedanji največji iispeh, za kar se moramo zahvali ti požrtvovalnemu- delu vsega našega kolektiva, po~ sebej pa, še režiserju tov. Valiču in .inscenator-ju toV, Tiču, kakor tudi upravi Sindikalnega gledališča in vsem oblastem. Pred nami je.festival LMJ v Beogradu, na katerem bomo z vso našo voljo, delovnim poletom in zavestjo zastopali našo republiko kot najboljše mladinsko. gledališče v Sloveniji;-.:.'hv'IVíihiMüt Vesad. m sicer,^, mladinska izvedba Prizor iz mladinske igreTfjTriglavska bajka“ ! REPORTOAR SINDIKALNEGA GLEDALIŠČA JESENICE I Za sezono 3948/49 sl je Sindikalno'gledališče izbralo" repertoai’,. našega članstva: Tu go met’ ' Hlapci Krčmarica-» Mirandolina . § | ■ .. , Primorske zdrahe g|. ‘ Sovražniki, ali Mati. . Pot. do zločina . v..- ■v 'Yispka .pesem. Celjski, grofje -. Revizor .Posebna haloga, mladinska izvedba . Jurček'-.^Smlaidinska izvedba , ■ , Vdor . . Mesto mojstrov 1: Gorenjski slavček — za letno-gled. '. Striček Mraz — mladinska 2 ruska, 3 .sovjetska, in 2 Italijan- ki bo ustrezal zmogljivosti Levstik —■ Kreft Ivan. Cankar | .Goldoni .■'■]■■■ , Goldoni :-Maksim Gorki Miško Kranjec ■ lika Vaštetova Dr. Kreft, Mihalkov G.olia Leonov ' Gabee . .. Foerster . . Šurinova'J ii Od navedenih del je 7 slovenskih. .- • ska ter 1 .francoski avtor. Program za izvedbo v sezoni T948/4.9 je do deset premier, med katerimi bodo štiri v izvedbi mladine. H LETNO GLEDALIŠČE UKOVA Ko sta bili v letni sezoni 1947, > okviru Gorenjskega festivala prirejeni v letnem gledališču v tikovi .dve predstavi na prostem, se je pokazalo, da je bil prostor posrečeno izbran, saj je gledališče sprejelo brez težav, ob ' čisto primitivni improvizaciji nad 10.000 gledalcev in je radi svoje' terensko naravno amfiteatralne oblike v polni meri zadovoljilo tudi v • akustičnem pogledu. Porodila se je ^misol,. na tem mestu zgraditi stalno letno gledališče. LetOs je bila v načrtu izgradnja odrske ploščadi z garderobami, kar je članom gledališča- z vsestransko podporo množičnih organizacij in požrtvovalnim delom njih članov tudi uspelo. ■ 2_al je radi neugodne letne sezone razmeroma hitro nastopilo hladno vreme in tako preprečilo že pripravljen nastop ljubljanske opere s Smetanovo „Prodano- nevesto“. S tem umetniškim užitkom smo hoteli jeseniško delovno ljudstvo nagraditi za njih požrtvovalen trud ter obenem nuditi užitek delovnemu ljudstvu delovnega okraja in Primorske. ' Za drugo leto je v načrtu dokončna izgradnja odra, planiranje in oblikovanje amfiteatralncga- sedišča z zidavo teras 'ter regulacijo dohoda. V letu 195,0 bi se izvedla regulacija potoka in pa postavitev ceste. .. - . V dokončni izvedbi bo letno gledališče ob Ukovi, sredi‘gorenjskih gora in gozdov, vsekakor eno najlepših in najveličastnejših letnih gledališč naše mlade države. Za-prihodnjo sezono je v pripravi izvedba Foerster j eve opere „Gorenjski slavček“ v režiji tov. Tič Srečka. Glasbeno izvedbo je prevzel prof. zbor glasbene šole na Jesenicah pod vodstvom tov. prof.; Bože Černivčeve. Dirigiral bo -tov. Rado Kleč. Za sodelovanje je upravi uspelo pridobiti tov. Klečevo in tov. Koren Franca, ki se je s svojim nedavnim nastopom — koncertom — uspešno predstavil ljudstvu Jesenic. Oba sta se z veseljem odzvala za solistične Vloge. Za to predstavo bomo povabili k sodelovanju vsa kulturno umetniška društva vsega okraja, tako da bo to kulturn-o umetniška revija in manifestacija vsega delovnega ljudstva jeseniškega okraja tja do osvobojene Primorske. Ingos. Lastnik: Sindikalno kulturno umetniško društvo na Jesenicah. — _Izdaja: Režiserski svet Sindi* kalnega gledališča na Jesenicah. — Urednik :’Čebulj Bojan /'Tiskala „Gorenjska tiskarna“ Kranj ■— 3830 48