GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ST. 8 - 30. APRIL 1982 Titova pot - naša pot Komli pripada narod Jugoslavije? Kdo je v srcih Jugoslovanov? To vsi vedo. Vedo, da je v njih TITO. Tito je naš, ker se je .boril za. naš mir, ker se je boril za mir v celem svetu. V srcu vsakega miroljubnega človeka je prostor za ime: TITO. Ko je Tito 1941. leta poklical narode na vstajo, so naši dedje in očetje z ramo ob rami stali ob tovarišu Titu in ga spremljali v dobrem in slabem. Minilo je enainštirideset let od napada fašistov na našo deželo. Mi smo se jih osvobodili in zdaj živimo svobodni in srečni. Toda nikdar in nikoli ne bomo pozabili, da je naša svoboda plačana- s krvjo. Ustvarili smo drulbo, kjer so vsa proizvajalna sredstva v lasti delavcev in zemlja v lasti kmetov. To krepi moč naše dežele. Ustvarili smo enakopravno skupnost vseh. narodov in narodnosti in zato smo ponosni. Postali smo razvita država, ki je vzcvetela iz rdečega popka. V štiriletni krvavi vojni je zmagalo ljudstvo. Z zmago socialistične revolucije se je hkrati rodila naša največja pridobitev, to je bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti, rodila se je TITOVA Jugoslavija. Jugoslavija je svobodna država. Tito je dokazal, da je naša pot pravilna in da edina vodi le k sreči. Ta pot je danes tako trdna, da če bi jo hotel uničiti še tako močan sovražnik, bi ona ostala neuničljiva, še trdnejša. Takšna je pot bratstva in enotnosti, pot razumevanja, ljubezni, pot enakopravnosti, pot svobode. Vsi narodi in narodnosti, ki žive v Jugoslaviji morajo utrjevati bratstvo in enotnost. Med njimi ne sme. Emajlirec Titova pot-naša pot obstajati razlik. Bratstvo in enotnost sta se bojevala in krepila v borbi. Bratstvo je sreča, enotnost — svoboda. Zato nam je tako dragocena. Prvi v svetu smo uresničili misli »Tovarne delavcem — zemljo kmetom« in uvedli delavsko samoupravljanje. Tito je bil eden od pobudnikov in u-stanoviteljev politike neuvrščenosti. Tito je bil simbol miru in spoštovanja, ne le med neuvrščenimi, temveč na splošno v svetu. To so mu neštetokrat priznali mnogi, tudi velike sile same. Imeli smo Tita, ki nas je učil, kako se ljubi domovino in ljudstvo. Z njim na čelu nikoli nismo odstopali z naše poti, poti samoupravljanja, neuvrščenosti socializma. Kadar je bilo naj- težje, smo bili z njim in on z nami. Tito je borec! Tito je delavec! Tito je prijatelj! Tito je graditelj. Tito je vse, kar imamo in kar bomo imeli! Tito je v vsem, kar želimo in bomo želeli! Tito je Tito ... Titova Jugoslavija -to so naši delovni ljudje — Izkušnje, ki jih je Tito pridobil v državi brezpravnosti in socialnih spopadov, so ga oblikovale v najbolj odločnega in čvrstega revolucionarja, hkrati pa tudi v nasprotnika sleherne šablone in dogme. — Naši narodi in narodnosti nadaljujejo Titovo in naše delo in pri tem so potrdili pripravljenost in sposobnost nadalje 'razvijati vse tisto, kar je bilo doseženega. —Tito ni nikoli pozabil zgodovinskih zakonitosti, stremljenj narodov in potreb po razvoju celotnega človeštva. Ustvarjalno je uresničeval marksistično metodo, nenehno je raz- iskoval smisle in zahteve poglavitnih tokov sodobne zgodovine. Zato je jasno videl dogodke tudi v tistih zgodovinskih trenutkih, ko so mnogi izgubili sposobnost za orientacijo. —' Titu in Jugoslaviji je pripadlo zgodovinsko priznanje, da sta postala gostitelja prve konference neuvrščenih držav. Kar je bilo pred 20. leti samo vizija novih odnosov v svetu, je danes prepričanje, ki prežema zavest večine človeštva. — Titova Jugoslavija to so naši delovni ljudje, čvrsto odločeni nadaljevati Titovo pot, za vsako ceno braniti in razvijati pridobitve revolucije. — Najgloblja izkušnja, ki smo si jo skupaj s Titom pridobili, je spoznanje, da se moramo vselej in v vsakem trenutku zanašati predvsem na lastne sile, nenehno se moramo zavedati, da živimo v svetu, v katerem nihče nikomur ničesar ne podarja. — Tito je bil brezkompromisen in odločen, kadar so se nacionalistične težnje in njihovi nosilci poskušali uveljaviti in sejati razdor med našimi narodi in narodnostmi, kadar so hoteli uničiti temelje revolucionarne pridobitve in izpodkopavati obrambno moč in odpornost socialistične Jugoslavije. — Eno od najdragocenejših izročil delovanja tovariša Tita, ki ga velja tudi dve leti po njegovi smrti posebej naglasiti, je, da moramo stalnice našega razvoja braniti z vsemi sredstvi, tako kot je tudi on to brez obotavljanja počel v vseh prelomnih trenutkih naše zgodovine. — Tovariš Tito ostaja veliko ime v naši zgodovini delavskega gibanja in v zgodovini človeštva. Jugoslavija pa je tudi v tem času, ko smo ostali brez Tita tudi v mednarodnih odnosih dokazala, da uresničuje njegovo izročilo. TOVARIŠ TITO Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je ¡raznetil naš tovariš TITO. Speljal razne je potoke v edo reko zmagovito in ustvaril silno reko naš tovariš TITO. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš TITO. li maj 1982 Tradicionalna šolska znanost nas je naučila, kaj je bil prvi maj, danes pa se postavlja pred nas vprašanje, kaj naj bi prvi maj bil, ne samo po svoji formi, ampak predvsem po vsebini. V preteklosti je pomenil izbojevano bitko organiziranih delavcev, kii so jim bila več ali manj skrita prvomajska srečanja trenutek soočanja z lastnim položajem znotraj vladajočega sistema. Ta jim je dopuščal zgolj in samo prodajanje delovnih sposobnosti za golo preživetje. Delavci o svojih rezultatih dela torej niso odločali, zato so jim prvomajska srečanja, na katerih so izdelovali in dopolnjevali strategijo boja, hkrati pa so bila srečanja tudi del stra- tegije boja za oblast delavskega razreda. Z narodnoosvobodilnim bojem je delavski razred .dosegel dve zmagi: nacionalno osvoboditev in zmago v razrednem boju, kljub temu, da ne moremo govoriti o popolni ukinitvi meščanskih formul družbenoekonomskih odnosov, ki jih je bilo treba vgraditi v sam sistem novonastale države zaradi še neizdelanih lastnih rešitev. Proces deetatizacije je našel _svojo teoretsko in praktično osmišljenost v postopnem uvajanju in dogovarjanju samoupravljanja, ki pomeni prehajanje funkcij odločanja o vseh vprašanjih družbenoekonomskega razvoja v roke neposrednih udeležencev tega procesa. Nobena rešitev, ki je v določenem: 'trenutku revolucionarni korak naprej, pa ni dokončna .in nosi s seboj tudi vse pomanjkljivosti. Zaradi tega je potrebna stalna prisotnost analiziranja doseženega, kar pomeni, da je treba ugotavljati, v kakšni meri je delavski razred dejanski nosilec družbene funkcije odločanja o rezultatih svojega dela. Iskanje vzrokov odtujenosti odločanja pomeni tudi še en korak k opravljanju slehernih oblik odtujenega odločanja. Zato naj bo letošnji 1. -maj priložnost za spodbujanje iskanja rešitev iz zapletene ekonomske situacije, iskanje novih oblik povezovanja in enotnega nastopanja na domačem in tujem trgu, je čas za dogovor, kako bomo presegli obstoječe razmere, da bo samoupravljanje dejansko zaživelo kot sistem, ki ga je delavski razred socialistične federativne republike Jugoslavije izbral kot svojo lastno alternativo razvoja in odločanja ter dogovarjanja o vseh sferah proizvodnje in družbene nadstavbe. 9. MAJ 1945 Svoboda! Svobodna domovina — 9. maj 1945. Dan, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega naroda. Tedaj 9. maja je bilo dokončno uresničeno t:-sto, kar se je leta 1941 zdelo skoraj neizvedljivo. Po krvavih štirih letih, v katerih so se bojevali slovenski partizani skupaj z drugimi partizanskimi enotami Jugoslavije proti italijanskemu fašizmu, nemškemu nacizmu in domačim izdajalcem, je napočil zmagoslavni trenutek, uresničitev dolgoletnega sna, prave in resnične svobode, za katero so. pod vodstvom tovariša Tita šli v boj vsi narodi Jugoslavije. VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, UPOKOJENCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNI ORGANI VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO EMAJLIR-CA Emajlirec KONGRES^ Visoka samoupravljalska zavest a zns ) naših delovnih ljudi je najtrdnejša podpora dejavnosti zveze komunistov Ljubljana, 15. aprila — »Visoko samoupravljalsko zavest dokazujejo delovni ljudje vsak dan, ko se morajo boriti s težavami,, ki nastajajo v proizvodnji in reprodukciji, v omejevanju standarda, in z drugimi nevščečnostmi, ki nam grenijo življenje. Vse to počno, ker so pripravljeni boriti se za uresničevanje dolgoročnega cilja — za brezrazredno družbo svobodno združenih proizvajalcev, že danes pa za razvite socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za sistem političnih odnosov, kot so opredeljeni v ustavi, zakonu o združenem delu, naših zadnjih kongresnih dokumentih, kar vse je Titovo in Kardeljevo zgodovinsko izročilo. Takšna usmerjenost delovnih ljudi je najtrdnejša podpora našemu nadaljnjemu delu, je pogoj za hitrejši splošni družbeni napredek, za stabilnejši in skladnejši ekonomski, kulturni, socialni in vsakršni razvoj^za politično trdnost, za vse večje razsežnosti demokracije, človekove svobode in sreče,« je v u-vodnem referatu na 9. kongresu ZKS med drugim rekel predsednik CK ZKS France Popit. • Zmogli bomo lin znali uspešno preseči objektivna protislovja, skozi katera se prebija naša družba. Izšli bomo iz sedanjih razmer, ki jih bremene številne notranje neusklajenosti ' in materialne težave ter razni notranji in zunanji ¡pritiski, zaradi trdne privrženosti delavcev in delovnih ljudi ideji in praksi socialističnega samoupravljanja. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se delovni'ljudje v težavnih razmerah še bolj čvrsto strnejo okrog zveze komunistov ¡in drugih organiziranih naprednih sil socialističnega samoupravljanja. • Današnja ekonomska kriza je posledica globokih strukturnih neskladij. Probleme vse večje nezaposlenosti, ¡nizke stopnje gospodarske rasti in svetovne ter druge težave skušajo industrijsko razvite države reševati predvsem na račun držav v razvoju. Vse te posledice krize čutijo še toliko bolj, ker so o-gromniimi napori in inozemskimi krediti želele po poti industrializacije, ki ni končana, ni konkurenčna in ne zmore ustvarjati dohodka za vračanje dolgov. • Vse bolj trdno postaja prepričanje, da bomo naše gospodarjenje dvigali na višjo raven le z intenzivnim vključevanjem v mednarodno delitev dela. To bo omogočalo zaposlenost, stabilen razvoj in trajno povečanje življenjske ravni in družbenega standarda. • Socialistična republika Slovenija je enoten, stabilen in trden del enakopravne in svobodne skupnosti narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije. To je nedvomno izredno pomembno za varnost in trdnost naše dežele, za njeno stabilnost v politično, ideološko, gospodarsko, socialno in vojaško razburkanem svetu in Evropi. • Naša zunanja politika je svobodoljubna, občečloveška politika. Daje zgled za reševanje tistih protislovij našega časa, ki jih znotraj jugoslovanskega prostora že dolgo rešujemo z razvijanjem socialističnega sam oupi^l j an j a, ki omogoča nenCTTio po-družbljanje upravljanja družbenih zadev in s tem tudi zunanje politike ter celotne mednarodne dejavnosti Jugoslavije. V praksi moramo zagotoviti, da bo subjekt vse naše po- litike, notranje in zunanje, vse bolj postajal delovni človek. • Vsaka drugačna pot, kot je socialistično samoupravljanje, ki je dosledno zgrajeno na razredni razsežnosti naše revolucije, bi zavrla razvoj slovenske in jugoslovanske družbe in nas potisnila v nerešljiva družbena nasprotja in krizo, Nobena druga pot ne more zagotoviti takšnega nadaljnjega socialističnega in demokratičnega razvoja, v katerem bi lahko z neposredno zavestno in odgovorno samoupravljalsko in politično akcijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi uspešno premagovali objektivna protislovja in uresničevali njihove neposredne in zgodovinske interese. • Sprego med nosilci teženj po osamosvojitvi u-pravljalskega aparata v organizacijah in skupnostih združenega dela bo treba odločno pretrgati, delovanje državne uprave postaviti v funkcijo interesov združenega dela. Zapreti bo treba tiste kanale emisije in vire inflacije, nad katerimi je doslej suvereno držala roko država, s tiskanjem denarja in z zadolževanjem v tujini. Bistveno bo treba zožiti proračunske izdatke in odpraviti možnosti za nesamoupravno koncentracijo sredstev akumulacije. • Samo z dohodkovnimi povezavami, tudi glede deviznega poslovanja, bomo. — zaradi neposrednih interesov Združenega dela — zagotovili vpliv ekonomskih kriterijev, ki veljajo v mednarodni blagovni menjavi, v celotnem našem gospodarjenju. Le tako se bomo resnično in ne samo načelno bojevali za večjo produktivnost in večje ¡poslovne učinke združenega dela, sleherne ¡njegove celice in vse naše skupnosti. • Pospeševanje izvoza in težnje za čimbolj enakopravno in aktivno vključitev v mednarodno delitev dela je edina pot, če hočemo ' hitro napredovati in presegati razlike ¡v razvitosti ter zmanjševati primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino. Pri tem nam dolgoročni cilj ne more biti kakršenkoli izvoz. Iz strateških razvojnih in političnih razlogov se opredeljujemo za ¡razvejano in uravnoteženo mednarodno menjavo. • Še naprej napovedujemo oster boj raznim oblikam ilokalizma in naciona- lizma, vsaki obliki zapiranja v tovarniške in republiške meje, v svoje parcele, v ozkosrčnosti in sebičnosti. • Nobena razprava v organih in organizacijah ZK v prihodnje ne bi smela biti sklenjena, ne da bi komunisti ugotovili, kje, kdaj, kako in s kakšnimi argumenti naj delujejo, da bodo delavci, delavni ljudje in občani alii njihovi samoupravni organi, delavski sveti in delegatske skupščine sprejeli potrebne samoupravne odločitve. • Tudi Titovo pobudo o krepitvi kolektivnega dela in vodenja — skupaj z njegovim opozorilom, da . je treba ravnati glede trajanja mandatov razumno, prožno, restriktivno, in da se je mogoče odločati o njih le po temeljiti analizi razmer in pogojev v posameznih okoljih — smo razumeli kot zahtevo o nadaljnji demokratizaciji vsega družbenega življenja, odločanja in krepitvi odgovornosti. • Boj zoper nacionalistične ideologije in reakcionarne pOlitičnoekonomske ter kulturne težnje in jezikovni šovinizem je mogoč s krepitvijo socialističnega samoupravljanja, s krepitvijo socialistične zveze, v kateni se uresničuje najširša povezanost vseh delovnih ljudi in občanov z dolgoročnim zgodovinskim interesom delavskega razreda. (Iz uvodnega referata predsednika CK ZKS Franceta Popita) Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temeije, zanesljive opore za svojo prihodnost. Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali naj večje preizkušnje velike osvobodilne vojne! Moč v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu — v katerem se sila še ni u-maknila razumu — pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj. Moč je v idejah, ki nas navdihujejo, in v ciljih, za katere se bojujemo. Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja. Moč v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prešnji rod na teh tleh. Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti. Moč je v široki fronti organizacijskih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, v avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljuje poti in perspektive nadaljnjega razvoja. Moč je v splošni ljudski obrambi, katere udarna sila je jugoslovanska ljudska armada, v kateri se enotno prežemajo idejnomoralna trdnost, borbena usposobljenost in sodobna opremljenost. Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta. Moč je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redkokatera država. Zato z vedrino in optimizmom gledamo v'jutrišnji dan. TITO Emajlirec NIKE IZVRŠNIH ORGANOV OSNOVNIH ORGANIZA CIJ SINDIKATA Predsednik DS TOZD ERC Predsednik DS TOZD Od- Dimeč Jožica (6. 2. 1946) — preski in avtokolesa Fur- vodja priprave podatkov man Franc (13. 5. 1950) — TOZD upravljalec težke stiskalni- v lyjiu- Predsednik DS TOZD Radiatorji Hostnik Viktor (28. 7. 1940) — skladiščnik in odpremnik radiatorjev. Predsednik DS DSSS Golč-man Miro (4. 2. 1950) ing. strojništva v sektorju razvojne in investicijske dejavnosti. Predsednik DS TOZD Vzdrževanje in energetika Ko- Predsednik DS TOZD Koti štomaj Janko (17. 9. 1952) Gostečnik Ivo (18. 11 — električar, ki opravlja 1941) _ ing organizacij« zahtevna, popravila elektro de!a. Opravlja dela in na naprav. loge vodje priprave proiz vodnje. Predsednik SDK DO EMO Cakš Marjan (16. 2. 1952) — tehnolog v TOZD Od-preskov in avtokoles. O-pravlja dela in' naloge na področju določanja tehnologije in konstrukcija izdelkov. Predsednik IO OO sindikata TOZD Posoda II Košto-maj Marjan (27. 11. 1949) — upravljalec prirezovatnega stroja. Predsednik IO OO sindikata DSSS Turnšek Marta (27. 2. 1950) — ekonomski tehnik. Opravlja dela in naloge vodje računovodstva TOZD Predsednik IO OO sindikata TOZD Vzdrževanje in e-nergetika Kotnik Friderik (23. 10. 1944) — VK strojni ključavničar. Opravlja najzahtevnejša popravila dvigal. Predsednik IO OO sindikata TOZD Frite Samardič Ana (24. 3. 1960) — kemijski tehnik. Opravlja dela in naloge na področju analiziranja kemičnih surovin. Predsednik IO OO sindika- Predsednik IO OO sindikata TOZD Odpreski in avto- ta TOZD Orodjarna Špes kolesa Flis Vlado (20. 6. Anton (7. 6. 1948) — KV 1938) — vzdrževalec in orodjar, vodja skupine roč- skladiščnik orodij ne obdelave orodij. PREDSTAVLJAMO VAM NOVOIZVOLJENE PREDSE DNIKE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN PREDSED Emajlirec - PREDSTAVLJAMO VAM NOVOIZVOLJENE PREDSEDNIKE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN PREDSEDNIKE IZVRŠNIH ORGANOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ - SINDIKATA Predsednik IO OO sindikata TOZD Radiatorji Belak Ervin (8. 5. 1943 — vodja izmene Predsednik IO OO sindikata TOZD Emokontejner Hojnik Helmut (12. 7. 1943) — tehnolog. Opravlja dela in naloge na področju določanja zahtevnih tehnološ- kih postopkov. Predsednik konference osnovnih organizacij ZSS DO EMO Zupančič Breda (16. 12. 1953) ekonomist iz pSSS. Opravlja dela iin naloge v službi zunanje komerciale — uvoz iz širšega področja. »Samoupravljanje ne pomeni samo veliko svobode, ampak zahteva tudi veliko odgovornost!« E. KARDELJ Na internem prvenstvu EMO v namiznem tenisu — in igralk, Id so bili razvrščeni v 3 kategorije in sicer: posamezniki je od 29. 3. do 1. 4. nastopilo 53 igralcev člani do 40 let, člani nad 40 let in članice. Tekmovanje je potekalo v prostorih jedilnice vsak dan od 19. pa do 22. ure. Zaključek je bil dokaj uspešen, interes do igranja za zeleno mizo pa izredno velik. Zaključek je ta, da si v EMO zelo želimo takšnih in podobnih tekmovanj ob povečanju števila zainteresi- Člani nad 40 let: Končnii vrstni red: 1. Valentič — Kontejner 2. Tominc — Kotli 3. Gostenčnik — Kotli 4. Čander — Posoda 5. Suš.in — Kotli 6. Leben — Posoda 7. Grajži — Kontejner ranih do te panoge... REZULTATI Članice: Končni vrstni red: 1. Jazbinšek — Posoda 2. Ivančič — DSSS 3. Tominc — Kotli 4. Zupančič — DSSS 5. Antlej — DSSS Prvenstvo EMO v namiznem tenisu 8. Ratej — DSSS Člani do 40 let: Končni vrstni red: 1. Kristan — Kotli 2. Mlakar — Kotli 3. Prezelj — DSSS 4. Arzenšek — Odipreski 5. Avdič — ERC 6. Krempuš — ERC 7. Kovačič — Kontejner 8. Buser — Posoda 9—16 Pesan Sudar Brglez st. Jakopek Romanič Lekič Jankovič Muršič 17—32 Žvižej Resinovič Gregorčič Jakupi Šnajder Škornik Krempuš Brglez Sl. Mesarič Hojnik Milenkovič Krajnc Gregl Veber Radojkovič 33—41 Vodeb Rašiič Panič Furman Sajovic Goričan Mladič Brglez Fr. Čretnik Najboljši tekmovalki med drugo mesto) sta prejeli za Med starejšimi člani se je Drugouvrščeni med člani članicami Vera Jazbinšek dosežen uspeh priznanje na turnirju najbolje »od- Mlakar Maks iz TOZD Kot-(Posoda — prvo mesto) in rekreativnega športnega rezal« Valentič Drago (E- li med igro. Ivančič Januška (DSSS — društva EMO. mokontejner). Turnir posameznikov v namiznem tenisu Turnir posameznikov v namiznem tenisu je bil izveden 8. 4. 1982 v prostorih družbene prehrane EMO. Udeležilo se ga je 11 najboljših igralcev in, igralk, ki so se med sabo pomerili v starostnih kategorijah: člani, st. člani in članice. Pričetek turnirja je bil ob 19,30 uri, zaključek pa ob 21. uri. Igro, ki so jo pokazali vsi nastopajoči je bila zelo kvalitetna kar dokazuje, da je zanimanje za namizni tenis v EMO zelo močno. Želimo si še dosti takšnih in podobnih nastopov. Za konec pa še to: Za dosežene uspehe na nedavno minulem prvenstvu EMA med posamezniki, so bili najboljši nagrajeni z priznanjem, ki jih je pripravilo RŠD EMO. Članice: Vrstni red: 1. Jazbinšek — Posoda, 6 točk 2. Ivančič — DSSS, 4 točke 3. Tominc — Kotli, 3 točke 4. Zupančič — DSSS, 1 točka St. člani: Vrstni red: 1. Valentič — Kontejner, 4 točke 2. Tominc — Kotli, 2 točki 3. Leben — Posoda, 1 točka Člani: Vrstni red: 1. Prezelj — DSSS, 6 točk 2. Mlakar — Kotli, 5 točk 3. Kristan — Kotli, 3 točke 4. Kovačič — Kontejner, 0 točk Emajlirec SPOROČILA IN ZELJE NAŠIH SODELAVCEV mšm •: .... ;-v-.' .. -. ■ : ••••'UÏ/.y"' ' Pred kratkim se jc po dolgih letih vestnega dela upokojila naša sodelavka ANICA ŠAJN iz TOZD Emo-kontejner. Ob odhodu v pokoj se za- Vsem skupaj želim še ve-hvaljujem vsem sodelav- liko delovnih uspehov, cem in sodelavkam TOZD medsebojnega razumevanja Posoda — zavijalnica za in osebne sreče, izkazano pozornost in lepo darilo. Fanika Jamnišek VAM ŠE NI USPELO DOKONČATI OSNOVNE ŠOLE? BI RADI DOSEGLI PRI. SVOJEM DELU ŠE VEČ? PREBERITE! Delavci se -lahkro vpisujejo v oddelek za odrasle skozi vse leto v ‘tajništvu OŠ I. celjske čete, Celje, Vodnikova 4, vsak dopoldan. Vpisujejo v 5., 6., 7. in 8. razred. Šolanje je brezplačno. Ob vpisu mora vsak predložiti izpisek iz matične knjige in zadnje spričevalo. V vsakem šolskem letu sta dva semestra (šo-. lanje za en razred ‘traja 4,5 mesecev). V jesenskem semestru traja od 1. septembra do 15. januarja, v spomladanskem pa od 1. februarja do 15. junija. Vse dodatne informacije lahko dobite v taj-. ništvu šole (tel.: 22-190) ali pa v oddelku izobraževanja EMO (tel.: 22-720), Linhartova 6; Celje. Marko Gorjan VODORAVNO: 1. stalen, trajen, nespremenljiv, 11. ostanek, ki ga odvrže kača pri olevitvi, 12. žensko ime, 13. skrinjica za ročna dela, ali toaletne potrebščine, 15. 100 m2, 16. žveplo, 17. kratica naše pošte, 18. atek, 20. organ vida, 22. ptič severnih morij, 24. kisik, 25. Norveška, 26. letni čas, 28. uradna kratica Združenih držav Amerike, 30. prebivalec Beocije, 31. moško ime, 33. Tunizija, 34. morala, etika, 37. navedek, 38. tovarna v Celju, 40. turški veleposestniki, 41. ameriška kratica za vse v redu, 42. japonska igra podobna šahu, 43. veletok v Pakistanu, okusen morski rak, 47. Krapina, 48. Talisova pijača, 50. vzdevek Onassisa, 51. poklon, nagnjenost, 53. biljardna palica, 54. angleško svetlo pivo, 55. Belgija, 56. slovenski film. NAVPIČNO: 1. glasbeno soglasje, ubranost, harmonija, 2. vzklik pri bikoborbah, 3. kar se ne da spoznati, 4. priimek nekdanjega slovenskega tekača na dolge proge (Peter), 5. oporoka, 6. skandinavsko moško ime, 7. isto kot 25. vodoravno, 8. kazalni zaimek, 9. eno od gesel - francoske revolucije, 10. stara japonska prestolnica, 14. termin, 19. 4 črka abecede, 21. kalij, 23. ime slovenskega popevkarja (Leskovar), 27. Italija, 28. uran, 29. podobnost, nalika, izenačevanje, 30a. izvirnik,' prvopis, posebnež, 32. upad morske vode, 35. Valjevo, 36. nekdanji slovenski tednik, 39. zagorel, osmojen, 41. luka v Alžiriji, 44. nasprotno od gor, 46. krsta, 47. oriental-no barvilo za lase, 49. suženj (srbohrvatsko), 52. začetnici priimka in imena slovenskega in jugoslovanskega politika umrlega 1979. Križanka ši. 18 \ 1 3 k s 6 7 St 3 10 ti (§ «■ O Ih 15 Ji <§> '? <§> tu 43 20 £1 25 ii . (D 26 n it Af 30 5o» b> H to. tl Ü i$ 5é $ m 3« 3? (K3 (@ @ hi <§> te làÉl- ¡6 Vt u« ks im © * 5i a © 52> Sh S ss f*%T 5b MEMO MEMO MEMO Rešitev križanke št. 17 VODORAVNO: 1. OHLO-KRATIJA, 12. J-ejčdč E-mil, 13. SRETEN, 14. R, 15. E-LICA, 17. ERATO, 19. KILI-KIJAr21. ON, 22. LO, 23. L, 24. GEKON, 26. ESKIM, 29. VODKA, 31. OREL, 33. TRIK, 34. ET, 36. AT, 37. JASNA ,38. TARTUFE, 4L N, 42. D, 43. I, 44. MIZAR, 45. IKE, 47. PA, 48. AZI, 49. KAM, 50. BAN, 51. LAHI, 53. Dl, 54. AK'o, 55. ZENON, 56. EJ, 57. STO, 58. O, 59, M, 60. NARTA, 61. R. NAVPIČNO: 1. OJEKLENETI, 2. HELIOS, 3. L, 4. OSCILIRATI, 5. KRAK, 6. RE, 7. ATEJEV, 8. TERAKOTA, 9. INA, 10. J, 11. ARON, 16. IL, 18. TONKIN, 20. IG, 25. ODRSNIK, 27. KO, 28. METUZALEM, 30. AKADEMIJA, 32. L, 35. TA, 37. JERIHON, 39. RMAN, 40. FAZAN, 46. KADET, 47. PAKT, 50. BAS, 52. INA. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta KONRADA VETRIHA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in TOZD Radiatorji za izrečeno sožalje ter sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoči sin: Adolf Vetrih EMO LJUBITELJI KOLlSARJENJA POZOR! Vsi ljubitelji ‘kolesarjenja, ki imajo veliko ali malo kolo, športno,- touring, poni aili kakršnokoli druge -vrste, obveščamo, da je iv pripravi ustanovitev kolesarske sekcije v okviru športno rekreacijskega društva EMO, kjer bomo lahko vsi delavci naše delovne organizacije — ljubitelji kolesarjenja združevali in uresničevali svoje interese. Zaradi lažjega pristopa ustanovitvi kolesarske sekcije, prosimo vse, ki bi želeli postati člani kolesarske sekcije EMO, da oddajo svoje prijave tov. Prezelj Miranu v organizacijsko službo (tel.: 22-022). ZAHVALA Ob boleči prerani izgubi našega ljubega moža, očeta in dedka RUDIJA FELDINA se iz srca zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sodelavcem Kleparskega oddelka DO »EMO«, posebna hvala tov. Goričanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sim Rudi z družino in vsi njegovi Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti .brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec Naš humor Dve naši tajnici se srečata v bifeju: »Včeraj sem bila s šefom«. »Ja, a res. In kako je bilo ?« »Tako kot v službi, kar govoril je in govoril in nič naredil.« —0— Hiša je v plamenih. Mož in žena skočita zadnji trenutek skozi okno na cesto. Pa reče žena vsa srečna: »Dragi, danes sva pa v najinem dolgoletnem zakonu prvič šla skupaj iz hiše!« —0— Voznika našega kamiona ustavi na cesti prometna patrulja: »Tovariš, vaš kamion je preveč naložen. Vzeti vam moramo vozniško dovoljenje.« »Poslušajte vendar,' kako si to predstavljate, saj ta izkaznica tehta le nekaj gramov!« • —0— PREDSTAVNIŠTVA Naš bivši orodjar — zdomec je prišel na obisk iz Nemčije k svojim prejšnjim sodelavcem. »Kako ti pa kaj gre nemščina?« ga vprašajo. »Ja_ še kar dobro.« »Na primer, kako pokličeš sodelavca pri drugem stroju?« »Komm hier!« »Ja in kako mu pa potem rečeš naj gre nazaj k svojemu stroju?« »Stopim k njegovemu stroju in rečem: Komm hier!« —ID— Turist: »Dober dan oče!« Kmet: »Jaz nisem oče, sem ostal stric.« Turist: »No, pa stric! Koliko računate do vasi?« Kmet: »Nič, lahko greste zastonj.« Turist: »Niste me prav razumeli, stric. Rad bi vedel, koliko ur je do vasi?« Kmet: »V vsaki hiši ob poti je ena, v sami vasi pa še mnogo več.« —0— V naši jedilnici bi potrebovali napis: »Vilice in noži niso zdravilo — Ne jemljemo jih po jedi.« —0— Jaka: »Franci, no kako gre?!« Franci: »Ja, čakam, čakam ...« Jaka: »Kaj čakaš?« Franci: »DA, napad mine ...« Jaka: »Kakšen napad?« Franci: »Ja veš, zgrabilo me je, da bi garal..,« —0— Deževen aprilski dan. Tajnica reče svojemu šefu: »Pri takem vremenu se lahko počne samo dve stvari, zaspana pa niti malo nisem!« —0— »Tovariš učitelj, kaj bi lahko postal moj sin?« »Ima velik dar za astronavta.« »Astronavt naj postane? Kako to?« »Pa, kadar razlagam snov plava v oblakih, ko pa ga kaj vprašam, me gleda, kot da je padel z Marsa.« —0— Savinjčana se Srečata v mestu. »Zakaj pa ne nosiš poročnega prstana, saj si poročen šele'štirinajst dni?« »Ta teden ga nosi žena!« karikatlihai .MILAN ALAŠEVIČ, Modre in manj modre Resnica je podobna koprivi: če se je dotakneš, te zbode, če pa jo krepko držiš,^ti ne more ničesar. Potrpežljivost je umetnost upanja. —0—0— Pogovor in govor nista eno in isto, govoriti in dobro govoriti sta dve različni stvari. »Tovarišice in tovariši, mi kot ena največjih kovinsko predelovalnih delovnih organizacij v državi moramo v teh hudih_časih resneje pomisliti tudi na prodor na inozemsko tržišče.« »Tako je, tovariš "sef. Zato predlagam, da tovariš Ljubo odpre predstavništvo.v Londonu.« »Idiot. To bi imoralli obravnavati na prihodnjem sestanku, ampak sedaj ni važno. Poglejmo kdo je za?« »Tovariši, ampak Ljubo ne zna angleško.« »Ja to je že res, ampak tudi angleži ne znajo po naše, pa kaj?« »Torej, vsii smo za. Moj naslednji predlog je, da tovarišica Vesna odpre predstavništvo v Hamburgu.« »Ampak tovarišica Vesna ne zna nemško.« »Pa kaj zato, se bo že naučila. Pa poglejmo: vsi so za.« »Če gremo dalje, mislim, da je najbolje, če v Pariz pošljemo tovariša Staneta.« »Pa Stane ne zna francosko.« »To smo se že dogovorili. Torej, vsi smo za. Pomeni, da smo enoglasno rešili problem inozemskih predstavništev.« »Tovariši imam še en dodaten predlog. Tovariš Pero ne zna najbolje slovensko pa predlagam, da za njega odpremo še eno predstavništvo v Ljubljani.« —0— »Oči, zakaj govorimo vedno le o materinščini in materinem jeziku?« »Zato, sin moj, ker očetje tako ali tako nimajo dosti besede ...« jo. Otroci sprva ljubijo starše, ko pa so veliki, jih sodi-včasih jim tudi odpuščajo. —0—0— Bolest, ki jo povzroči ljubezen, more ozdraveti samo ljubezen. Lenoba je mati. Ima enega sina, tatvino in eno hčer, lakoto. NEZADOVOLJNEŽ Ko sem v EMO pršov, so mi dali stov, so mi dali stov, so mi dali stov. Ko pa je drug pršov, so mi vzeli stov, jaz pa nisem vriskav — ampak s’m k’r šov. Nikakršen tehnični napredek ne more zamenjati človekove svobode, saj bi to pomenilo zanemarjati človeka. Nekateri ostarijo kot zlato in marmor, drugi pa kot čevlji. Nered ie oblika nevednosti. —0—0— Zakon o združenem delu ponekod razumejo kot združevanja dela, zato, da jim ne bi bilo treba delati. OBVESTILO O MOŽNOSTI LETOVANJA Vse člane kolektiva obveščamo, da bo tudi letos organizirano letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici, prikolicah v Kačjaku, v času kolektivnega dopusta pa je na voljo še dodatno število turističnih sob pri zasebnikih v bližini našega doma. Izmene bodo organizirane od 24. junija 1982 po 10 dni do 12. septembra 1982. Cene in datum vpisa bodo objavljena na vseh oglasnih deskah v TOZD in pri vhodu v jedilnico. Turistična propagandna delovna organizacija PAKA iz Titovega Velenja pa vam preko turistične agencije v Rdeči dvorani omogoča letovanje v a,vtocampu POLARI, ki je oddaljen 2,5 km od Rovinja. Leži tik ob morju v borovem gozdič- ku in je urejen z vsemi potrebnimi objekti. Cena za bivanje po osebi: VI. VIII. VIII. IX. 7 dni 2.380,— 3.360,— 2.380,— 10 dni 3.400,— 4.800,— 3.400,— Na voljo so tudi ponudbe nekaterih drugih hotelsko turističnih organizacij. Vse podrobnejše informacije v zvezi s tem so na voljo v oddelku družbenega standarda pri tov. Marjani Veber (tel. 614). ¿m Frió RAZPAD ANJA ZAVADLAV samo- glasnika VISAR. Emajlirec EMO CELJE LiUDSTVO V îjURMI PREPROSTO VOZILO Z.WAMUA AVTA SEZNAM napak. IME s MO CA4JA EL V02A CELJSKA TOVARNA IGRALKA WIELSEM ALO» SLIČNA USTULIA NEM&K» SUKAR, 6RA5MK EoY»\ EMO CELJE 6RSK» POLOTOK. KRALJEVA PLAČA EGtPC. t>OG NADO« MESTE i¿ KOVANCA PRELAZ DA VELESITU PRISTAN WA OTO KV HOKAlDU VAAODkjO ZAVEDEM človek. WARODMA 2ASÔITA VELIKA OS VEPROV 20» EVE EK) O'WEILL ÎÆSWI pRitoR UBE Rešite jo, saj ni težka RRATEK. MOŠK» PIAI6 PLAVAL- NI &LOG MESTO V SZ »TALIJ I STAVILA KRAPINA G L. A S ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA EMO CELJE STRNJENA VLRl SANITET. MATERIAL razkeoj EMO CELJE glavno MESTO JEMEN A TERMA POM RRAJAC tVIOA RIMA KOST kraj 0£> VOEM P ILlPlKJ. JEZERO EMO CELJE VRSTA STAÆ6A KlpkOZA KRAJEVNA SKUPNOST