Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299: Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Maša šota Skoro heopažena je šla mimo naše javuo-sti vest, da se je lani v republiki Uruguay otvo-rila državna ljudska šola za ondi naseljene Slovence s slovenskim učnim jezikom. Zastopnik oblasti je ob tej slovesni priliki imel govor, v katerem je poudarjal, kako rada je uruguaj-ska država zgradila .šolo. v kateri se bodo mogli izobraževati v svojem jeziku in duhu otroci globoko omikanega slovenskega naroda. Nekaj posebnega je, da je ta slovenski prosvetni zavod ustanovljen od iuje, latinske državo. Zasebni slovenski učni zavodi pa obstojajo danes po vsem svetu od skrajnega Zapada do daljnjega Vzhoda, kjer imamo slovenske naseljence ob reki Sungari. Jezik, v katerem so se začele pisati knjige že pred štiristo leti. je danes znan in uvaževan med vsemi kulturnimi narodi; proizvodi našega duha od Prešerna do Cankarja pa so zaznamovani na častnem mestu med proizvodi človeštva na vseh poljih umstvenega napredka in lepih umetnosti. Kakor naš književni jezik je tudi slovenska ljudska šola plod našega lastnega prizadevanja in narodne zavesti. Začetki slovenske ljudske šole segajo že stopetindvajset let nazaj. Ljudsko šolstvo, ki ga jo prinesla doba prosvetljenstva tudi k nam, je bilo izpočetka seveda nemško, toda že Blaž Kumerdej je delal na to, da se ljudstvu podajajo osnovni pojmi omike v materinem jeziku. Francoska okupacija pomeni poleni popolno zmago narodnega načela tudi v našem šolstvu in Valentin Vodnik si je zaslužil nesmrtno ime s prvo ljudskošolsko knjigo v slovenskem jeziku. Ta dvig narodnega duha je bil preveč nagel in premalo osnovan v dejanskem stanju ljudske zavesti, da bi mogel dolgo trajati, vendar pa je bil ta zagon malega kroga slovenskih prosvetljencev tako silen, da tudi poznejši avstrijski ,ilirski gubernium' ni mogel več iti čisto mimo naravne zahteve in potrebe po pouku ljudstva v narodnem jeziku. Ker je bila Cerkev takrat nadzornica vsega ljudskošolske-ga pouka, je le-ta na deželi dejansko že pred sto leti bil slovenski, zakaj naša Cerkev je bila vedno narodna, v srce in bit slovenskega ljudstva vsidraua in po svojih služabnikih iz nje izrastla: zato je odnekdaj gojila in vsakokrat, kadar je bilo -treba, ludi branila naravne in nravstvene vrednote slovenskega ljudstva. Nasprotno pa opažamo v teli časih počasnega narodnega preporoda Slovencev, kako so rene-gati iz sloja našega napolizobraženstva skušali zavirati'razvoj naše narodne zavesti in kako so šli celo tako daleč v tej svoji hlapčevski ra-boti, da so hujše preganjali slovenski narodni dvig nego cesarsko-kraljeva nemška vlada sama! Ne samo žalostno, ampak ludi komično je, če čitamo, kako je večkrat iz razlogov zdrave praktične pameti avstrijska šolska vladna birokracija morala jemati v zaščito slovenski ljudskošolski pouk pred pregorečimi napadi slovenskih nemškutarjev, bolj cesarskih nego cesar sam! In če nismo dobili popolnoma slovenske srednje šole, dokler jc iti ustanovil škof Anton Bonaventura Jeglič, je lo po velikem delu zasluga raznih Deschma-nov, Schvveglov, Ornigov, Westeneckov in njim podobnih rcnegatov in nezavednih inteligen-tovsr, ki so tuje vedno bolj spoštovali nego domače. Od leta 1869. dalje je naša ljudska šola tudi zakonito postala cisto slovenska, ko mnogo večji narodi ko mi, ki so istotako živeli pod tujim gospodstvom, ue samo niso še imeli svoje šole, ampak niti književnega jezika ne! Slovenska ljudska šola ni tuji dar slovenskemu narodu, ampak svojina, ki si jo je izvoje-val sani po svojih najboljših sinovih (v prvi vrsti sloji tu Slomšek s svojo nedeljsko šolo kot predhodnico moderne slovenske narodne šole), ki kot pravi izobraženci niso pozabili svojega izvora v slovenskem ljudstvu in so ohranili v sebi njegovo vero, nrav in osobitost. Od tedaj naprej se je slovenska narodna šola razvijala v par desetletjih tako, da je dohitela celo stoletje in še več. če bi se ne bil v devetdesetih letih del slovenskega učiteljstva po krivdi nekega klavrno pogretega svobodo-miselstva zapletel v boj proti katoliškemu -značaju slovenske kulture, ki ni bil samo popolnoma zaman, ampak je obenem zavrl intenzivno Šolsko delo v duhu resničnega napredka sodobne znanosti in srčne izomike, bi bila slovenska šola dosegla enako visoko stopnjo ko šola najbolj izomikanega naroda Evrope. Nekaj let pred prevratom, ko je že bil zavel veter novega idealizma in razpihoval megle praznega meščanskega prosvetnjakarstva, se je šolsko delo zopet zelo povzdignilo, šola je dobivala čedalje bolj stik z ljudstvom na eni iu novimi duhovnimi toki našega stoletja ua drugi strani, in šola, oziroma učiteljstvo se je poglabljalo v svoje strokovno delo, v pedagoške, ntodroslov-ne, dušeslovne in socialne probleme časa z izredno ljubeznijo in včutevanjem. Poleg tega predvojno šolstvo ni imelo za seboj samo dobre in trdne tradicije ter čisto naravnega postop- ! nega razvoja, ampak se je skrbno varovalo tudi vsakega prenagljenega eksperimentiranja: vrhtega je ljudska šola bila ljudska tudi v tem ozjru, da je od ljudstva bila zavisna, kar je sicer učiteljstvo po svoji v tem oziru napačni jožefinski vzgoji perhoresciralo, kar pa se je izkazalo kol dobro in koristno, ker je ohranjalo šolo in učiteljstvo sveže in je zadrževalo biro-lcratično okainenenje in pouradnjenje. Naša ljudska šola je obogatevala našo na- Razpoloženje v Ženevi Henderson optimističen - Proglas češkoslovaških intelektualcev za razorožitev Ženeva, 3. febr. Govor, s katerim je g. Henderson kot predsednik otvoril razoroži t veno konferenco, jo napravil na vse delegate silen vtisk. Iz Hen-dersonovih izvajanj odseva znani optimizem angleškega bivšega zunanjega ministra. »Odklanjam celo misel, naj bi delegati računali z možnostjo, da se razorožitvena konferenca ponesreči,« je dejal Henderson; »kajti posledic tega poloma si sploh ne moremo predstavljati.« Po predsednikovem mnenju bi se tekma v oboroževanju nadaljevala z vso silo. Henderson je prepričan, da mora konferenca na vsak način uspeli in v tem prepričanju je tudi odpotoval iz Londona. Značilno za Heudersonov položaj je okolnost, da ga v krogih angleške delegacije popolnoma ignorirajo. Kakor znano, je bil Henderson določen za predsednika konference še v času laboristične MacDonaldovo vlade, in po prihodu konservativcev na vlado je svetovni tisk pričel razpravljati, ali naj Henderson sploh ostane predsednik ali nc. V Hendersonovi trditvi, da se z oboroževanjem varnost še samo zmanjšuje, so nekateri videli pu-šico proti francoski tezi, da gre razorožitvi pred- | nosi pred varnostjo. Vse kaže, da se angleška dele-, gacija ne bo odkrito postavila proti francoski tezi; i to je razvidno že iz sestave delegacije same. Iz de-! legacije jo bil namreč izključen lord Cecil, navdušen zagovornik Zveze narodov in razorožitve, ki se i po svojih idejah glede organizacije svetovnega miru zelo približuje laboristom in francoskim socialistom; on je tudi zagovarjal ženevski pakt iz leta 1924. Pri sestavi delegacije, je prišla do veljave premoč angleških konservativcev, ki v zadnjem času zagovarjajo sporazum s Francijo. Danes v Ženevi že računajo s tem, da bodo Angleži sicer odločno nastopili za razorožitev, obenem pa bodo takoj poudarili, da je Anglija znižala svoje oborožene sile do skrajnosti in da se ne more odpovedati niti enemu mornarju in niti eni ladji. Henderson se no čuti torej samo telesno osamljenega. temveč od angleške delegacije ga ločijo tud' njegovi širokopotezni mirovni načrti. Na postaji Victoria je še pred svojim odhodom iz Londona izjavil časnikarjem, da odhaja v Ženevo pri vseh pesimističnih napovedih v Angliji in po svetu poln optimizma: kajti gospodarski in finančni položaj je po vsem svetu takšen, da nujno zahteva razorožitve. V drugi polovici februarja prispe semkaj ludi sam MacDonald, da spregovori o potrebi razorožitve. »Journal des Nations», ki je v tesnih zvezah z Zvezo narodov, ie v svojem pozdravu na delegate i/, vsega sveta izrazil željo, naj bi predstavniki vseh narodov nted svojim delom v Ženevi ne pozabili, da je svetovna vojna stala človeštvo 10 milijonov mrtvili. 6 milijonov pohabljenih in 6 milijonov sirol. List priobčuje že delj časa anketo o razorožitvi med najodličnejšimi državniki in publicisti. Znani italijanski zgodovinar Ferrero, ki jo zbežal pred fašisti in poučuje sedaj zgodovino na ženevskem vseučilišču, meni, da mora biti vsaka vojna za katerikoli narod in tudi za zmagovalca strašen polom. O tem se bodo tudi Japonci prepričali v najkrajšem času. Po njegovem mnenju je bila razorožitvena konferenca nujno potrebna. Za danes se je treba zadovoljiti z malim. Konferenca si bo lahko štela v uspeh, ako širšo javnost pouči o resničnem stanju oboroženih sil, ako se ji posreči skleniti tudi samo začasen sporazum, da se oboroževanje omeji, in končno določiti najvišjo točko, — če tudi hi la bila visoka —, ki jo smejo doseči države pri oboroževanju. V Ženevi je zbudil pozornost proglas o potrebi razorožitve, ki so ga izdali češkoslovaški kulturni in javni delavci. Proglas pravi, da obstoji danes, ko je že poteklo 14 lel po zaključku svetovne vojne, ki je stala človeštvo poleg milijonov življenj 12 tisoč milijard češkoslovaških kron, zopet vojna nevarnost. Današnje vojske so po svojem številu in moči večje kakor pred vojno in oboroževanje stane 170 milijard Kč letno. Danes je razširjeno napačno mnenje, da države s povečanjem oboroževanja, povečajo ludi svojo varnost. Toda oboroževanje spravlja svet v čedalje večjo bedo, ogroža mir in vodi nujno v novo vojno. Iz tega nastaja gospodarska negotovost in i radi tega tudi pada zaupanje v bodočnost. Češkoslovaški intelektualci radi tega prosijo svojo vlado, politične stranke in vse ljudi, da z vsemi silami delajo za resnično razorožitev. A' ta namen je potrebno: Izprcmeniti sistem stalnih armad, opustiti vojno letalstvo in kemično vojno, vpeljati javno mednarodno nadzorstvo za razorože vanje; treba jo tudi sporazumno nastopiti proti vsem, ki izzivajo vojno. Treba je tudi preprečiti poskus nekaterih držav, da bi gospodarsko nadvladah' druge, kajti tudi gospodarska borba lahko dovede do vojne. Poslovni načrt dela Ženeva, 3. febr. tg. Danes dopoldne se je sestala poslovna komisija razorožitvene konference in je pričakovati, da bo predloženi načrt prišel že jutri popoldne na plenarno sejo. Poslovni načrt predvideva izvolitev 14 podpredsednikov, ki bodo skupno s predsednikom tvorili odbor, iz katerega se bodo potem večinoma določali predsedniki posameznih komisij. Take komisije se bodo določile za vojaška, mornariška, zrakoplovna, proračunska in politična vprašanja, ki bi dobila ime Commision de la Conlerence in ki bo tudi obravnavala vsa splošna, pozneje pa tudi vsa vprašanja splošnega delavnega reda. V te komisije bodo poslali načeloma voditelje posameznih delegacij, dočim bo v druge komisije vsaka delegacija poslala po enega člana po lastni izvolitvi. Medtem so se začeli tudi razgovori med glavnimi delegati. Sovjetski ljudski komisar Litvinov bo danes popoldne sprejel nemškega poslanika Na-dolnega, ki se je bil že včeraj zvečer sestal z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. V ruski delegaciji se nahaja tudi Kari Radek, kateremu so prvotno od,okli potno dovoljenje v Švico kot časnikarju in bivšemu agitatorju. Pri vseh teh razgovorih pa gre bolj za to, da se konferenca na zunaj spravi v gladek tek, kakor pa za stvarne probleme. Svrha konference Ženeva, 3. febr. AA. Svrha razorožitvene konference je, kakor je navedel v otvoritvenem govoru Henderson, tla izvede: 1. Stvaren načrt zn občutno zmanjšanje in omejitev vseh vrst oborožitve; 1 2. Ukrepe, da se nobena vrsta oboroževanja j ne jiodredi splošni razorožitvi; 3. Zavarovanje nadaljevanju dela konference ■s sklepi, ki bodo omogočili enako sestanke v določenih časovnih razdobjih, ki naj bodo čim krajša Odmevi v listih Pariz, 3. febr. ž. Včerajšnji Hendersonov govor v Ženevi ni napravil v Parizu in francoski javnosti neugodnega vtisa. Sempatja se pač kritizira, vendar pa večji del tiska naglaša. da so Ilender-sonove težnje nepristranske. Zamerja se mu edino to, ker ni posvetil večje pažnje vprašanju orgnni-zacije miru in sigurnosti. L-ondon. 3. febr. ž. Times« zelo pesimistično gledajo na razorožitveno konferenco. List piše, da se konferenca pod bolj neugodnimi pogoji sploh ni mogla sestati. ,]>aily Telegraph piše, da jc dob:o znamenje, ker je bil vsaj začetek povoljen, ker bi polom konference mogel biti katastrofalen. »Morning Post ironično poroča, da bo konferenca v Ženevi gotovo cenejša od vojne, vendar pa dvomi, če bo la konferenca v stanu zasigurati svetovni ntir. Katoliške žene za razorožitev Praga, 3. febr. AA. »Lidove listi prinašajo vest, da je organizacija katoliških žen na Češkoslovaškem poslala razorožitveni konferenci memorandum za mir in svobodo. Memorandum je podpisalo okoli milijon žensk. London, 3. febr. tg. V času, ko se je začela razorožitvena konferenca, .je bila včeraj v Albert-hallu velika služba božja, katero je daroval nadškof canterburyjski za srečon uspeh razorožitvene konference in katere se je udeležilo 20.000 ljudi. Finančni minister o našem novem proračunu Proračun za 1932 *933 \e predviden na it milijard 400 milijonov Belgrad, 3. febr. AA. Finančni minister je danes sj>rejel v svojem kabinetu zastopnike tiska in jim dal tole izjavo: Predlog proračuna državnih izd a i ko v in dohodkov za Jeto 1932-3, ki je bil danes izročen narodnemu predstavništvu v razpravo iin odobritev, znaša skupno 11.400,000.000 Din. Glede tehnične sestave obsega tudi novi proračunski predlog kakor dosedanji izdatke in dohodke splošne državne uprave in izdatke in dohodke državnih gospodarskih podjetij. Proračunski predlog za državno upravo znaša 7.550,907.708 Din, proračunski predlog državnih podjetij pa 3.849,092.292 Din. Sedanji proračun za leto 1931-2 je bil odobren v skupni višini 13.210,303.954 Din, torej je novi proračunski predlog nižji od sedanjega proračuna za 1.810,303.954 Din. Da se dobi prava slika o znižanju predloženih izdatkov v novem proračunskem predlogu, je treba jk> eni strani upoštevati, da je bilo v tekočem proračunskem letu treba odobriti naknadne in izredne kredite v skupni vsoti 463 milijonov Din. po drugi strani pa se je morala postavka državnih dolgov v novem proračunskem predlogu zaradi novih posojil in zvišanja anuitet starih posojil, lorej izdatkov, ki jih v sedanjem proračunu ni, zvišati za 338,000.000 Din. S tema dvema korekturama, ki sta potrebni za pravilno primerjavo nted sedanjim proračunom in proračunskim predlogom za leto 1932-3, se novi proračunski predlog faktično zniža za okroglo 2.611,000.000 Din. Znižanje izdatkov je izvedeno v vseh proračunskih oddelkih, razen kakor že omenjeno, pri državnih dolgovih, v katerih so vštete regularne državne obveznosti, ki jih mora država brezpogojno izpolniti. Znižani so tudi osebni in stvarni izdatki, oboji do skrajnih mej možnosti. Proračunski predlog izkazuje v celoti popolno ravnotežje. To ravnotežje se je doseglo s strogo in dosledno izvedeno redukcijo izdatkov. Tudi državni dohodki so predvideni v znatno nižjih zneskih kakor v sedanjem proračunu. Neposrednih davkov je predvideno za 431,000.000 Din manj, posrednih davkov za 316,000.000 Din manj, monopola za 101 milijon manj. Nemške reparacijske dajatve sploh niso predvidene. Pri državnih gospodarskih podjetjih so predvideni za 565,000.000 Din manjši dohodki. Proračunski predlog za lelo 1932-3 je Izdelan z iskrenim stremljenjem po lem, da bi do skrajnih meja možnosti ustrezal sedanjim gospodarskim razmeram v državi in zmanjšani plačilni moči prebi- rodno kulturo. Skrbela je za čistost, pravilnost in lepoto slovenskega jezika in vsajala deci ljubezen do rodne zemlje in do nravov ter zgodovine slovenskega ljudstva. Naša poezija, naša povest, naša lepa beseda je v njej imela svoje gojišče in slovenski rod je po njej sprejemal pobude za nadaljnji razvoj svoje kulture. Po ljudskem berilu je spoznaval samega sebe, svoje narodno bistvo, svojo junaško borbo za obstoj, svoje podvige na polju umskega napredka in dušne kulture. Ob tem je lahko slovenski narod likal svoj značaj in se pripravljal zn svojo samostojnost, za svoje enakopravno mesto v bodoči jugoslovanski državi, v kolu južnih Slovanov, za svoj narodni iu moralni napredek v svobodi in samoodločitvi. To nalogo ima naša šola, razume se, tudi danes: da vzgaja zavedne, nravstveno visoko kvalificirane, značajne slovenske može in žene v jugoslovanski skupnosti; da ohrani in neguje ter izpopolnjuje našo rodno kulturo in ujene tradicijonalne verske in nravstvene vrednote v harmoniji z duševno kulturo vseh južnih Slovanov in vsega Slovaustva sploh. Kakor so delali naši slovenski rodoljubi, naša Cerkev in naši dobri učitelji že pred sto in več leti, ko je zadonela po Evropi mogočna pesem svobode vsakega tudi najmanjšega naroda zemlje! valstva. Po drugi strani pa obsega proračunski predlog vse neobhodne potrebe državnega aparata. V zvezi s proračunskim predlogom bo kr. vlada predložila narodnemu predstavništvu nekatere ukrepe, ki bodo po eni strani olajšali tiskalno obremenitev prebivalstva, po drugi strani pa zagotovili reden dolok dohodkov v državne blagajne, brez česar si normalnega in zdravega fiuansiranja ne moremo misliti. Ta proračunski predlog bo za tako redno državno finansiranje solidna in zanesljiva podlaga. Poleg tega je stvarno in nedvomno ravnotežje proračuna, kakršno predstavlja proračunski predlog m lelo 1932-3, najzanesljivejše jamstvo za ohranitev stnbilnosti naše valute, in bi brez tega ne bilo rešitve ne našemu narodnemu gospodarstvu kot celoti nc našim državnim financam. Zato posveča kr. vlada ohranitvi vrednosti narodnega novca svojo največjo skrb. Potresna katastrofa na Kubi Ncwyork, 3. februarja, tg. V mestu Santiagu na otoku Kuhi je bil katastrofalen potres. Po zadnjih vesteh znaša število mrtvih in ranjenih 1500. Tretjina mesta jc v razvalinah. Najhujše je priza-doto staro mesto, kjer večinoma stanujejo zamorci v starih hišah z ozkimi krivimi ulicami. Najhujši sunek je bil drugi, ki jo presenetil prebivalce ponoči. Nastala jo huda panika, tako ua so ljudje le za silo nblečeni bežali nn ulire. kjer jih je zadevalo padajoče kamenje rušecih se zidov. Pokvarjena je bila tudi mestna elektrarna, tnko dn je razsvetljeval nekatere dele mesta samo požar, t/ glavnega tnesla Havanne so poslali pomožne vlake /, zdravniki, strežnicami in zdravili. Češki uradniki proti znižanju plač Praga, 3. febr. Državni nameščenci, organizirani v narodno socialističnih vrstah, so nn svojem zborovanju nn podlagi poročil poslancev Bergmunna in Tučnyja ter senatorja Paneka sprejeli naslednjo resolucijo v zadevi znižanja plač državnih uradnikov: Mi protestiramo proti namenu, du bi se plače državnih nameščencev znižale. Plače ne odgovarjajo niti predvojnim, ker niso bile valorizirane na podlagi cen življenjskih potrebščin. Znižanje cen na debelo nikakor ne opravičuje znižanja plač, ker niso padle tudi cene v trgovini na drobno. Z znižanjem božične nagrade in z drugimi gospodarskimi ukrepi vlade se je gospodarski položaj uradnikov občutno poslabšal. Nikakor ni mogoče za sanacijo finančne krize zahtevati žrtev samo od državnega uradništva, temveč znižati je treba stvarne izdatke, subvencije in investicije. Nagla izvedba upravne reforme bi prinesla tudi lepe prihranke. Glede vseh ukrepov, ki segajo v pravice državnih nameščencev, naj se vlada pogaja z njihovimi stanovskimi organizacijami.« Dunajska vremenska napoved: Nn Tirolskem, Koroškem in štajerskem se temperatura ne bo mnogo spremenila, v ostalih delih Avstrije pa je pričakovati višje temperature. Japonci bombardirajo naprej Zakaj sta se Anglija m Amerika naenkrat taka razburili? Ktfaf sprejema pogoje velesil Moskvu, :». iebr. Sovjetski tisk je začel danes j obiirno pisati o sporu med Japonsko in Kitajsko, ki se je v zadnjih dneh prelevil v spor med Japonsko iu anglosaksonskima velesilama. Oficielni organ Sovjetov ugotavlja, da ne gre več toliko za konflikt med japonsko iu kitajsko vlado, ampak za velik strah, ki sc je polastil v zadnjem čusn Anglije iii | Amerike, da nc hi Japonska dobila odločilnega j vpliva na Kitajskem in (ako ogrozila ogromne ime- j rese angleškega in ameriškega kapitala, ki je investiran na Kitajskem. i Prav posebno velik je strah Amerike, ki se i hoji, da se ue hi Japonci prej aH slej sporazumeli s kitajsko vludo v tem smislu, da sc izžciicjo vsi inozemci iz Kitaja in odpravijo vsi njihovi privilegiji, ki so si jih na Kitajskem izsilili s pomočjo svojih vojnih ladij- Ako lic bi prišel v poštev ta moment, bi mi ue bili doživeli nikdar unglo uinori-kanskega sodelovanja v šanghaju. Ker Rusija absolutno ne mara podpirati imperialističnih namenov evropskih velesil, zatu So-vjetom ne pade niti v glavo, da hi podprli ameri-kuusko i« angleško stališče napram Japonski. Sovjeti bodo »stali popolnoma nevtralni in bodo prepustili Japoncem in Kitajcem, naj se poravnajo med seboj, fe se hočejo, in pa z evropskimi velesilami. Ruska vlada ho intervenirala le v slučaju, fo bi bili ogroicui njeni interesi na Vzhodnokitajski železnici, ki je življenjskega pomena zu ruski izvoz in uvoz. šanghaj in Nanking pa absolutno nič ne brigata Rusije in naj se velesile gleile varnosti svojih koncesij iu privilegijev zmenijo same z Japonci. kakor hočejo. Sovjetski listi se norčujejo iz evropskih velesil tudi > tem oziru, da poudarjajo, kako zlasti Angleži kolebajo med nujnostjo, da ščitijo varnost »rojih ogromnih investicij na Kitajskem, in pa med svojimi simpatijami za Japonce, od katerih so pričakovali. da bodo v Mandžuriji začeli vojno z Rusi in tako boljševizmu prizadeli smrtni udarec, katerega evropske velesile z največjo nestrpnostjo pričakujejo. Zato pa sla tudi Amerika in Anglija stali mirno ub strani, ko so Japonci zasedali Mandžurijo, in stn samit slepili svojo publiko s papirnatimi predlogi in protesti »zloglusucgu Društvu narodov«. Ko so pa japonski topovi razrušili ameriško elektrarno > Sarighaju, pa so .Vmeriknnci mobilizirali kar i-o svojo tihoinorsko floto. . Japonci začeti movo ofenzivo v Šanghaju is ■ ■ London. H. Febr. Ig. Ku so danes opazili japonske vojne ladje na reki Jaiigcekjaiigu pred Nan-kiiigom. je bilo v Nankingu proglašeno obsedno sinnjp. V šanghaj so dospela danes ojufenia tamkajšnje angleške posadke. Ravno v trenutku, ko je korakal skozi mesto škotski polk, je letelo 12 japonskih letal nail mednarodno naselbino. Homhe iu srapneli so padali tudi v mednarodno mesto. Razna poslopja so bila razrušena. Japonske fete so zufolo napad na vodi in ua suhem pri trdnjavi Vosnng. 13 milj severno od šanghaja. To trdnjavo je bombardiralo šest japonskih vojnih ladij. S tem hočejo Japonci preprečiti, da nc bi Kitajci ovirali izkrcu-vauje japonskih fet. Japonci trdijo, da so hoje pri trdnjavi Vosnng začeli Kitajci, ker so streljali n« japonsko rtišilko. Po popisovanju časnikarskih poročevalcev na licu mesta »o bili II hoji najstrašnejši, odkar napadajo Japonci <*':>pej. Dalje so Japonci pripeljali v Hongkev svoje najtežje topove in obstreljujejo Kitajce z dveh strani. Kitajci se krčevito branijo. Kitajske fete stojijo na angleških tleli, japonsko pa na. kitajskih. Zahteve velesil London. 3 .febr. ž. Britanska in ameriška vlada sla podvzeli novo demaršo. Prvič zahtevam prekinitev sovražnosti in vojaških akcij, drugič, da se iz rone okrog Šanghaja umaknejo v^e kitajske iu japonske žete, iu tretjič, da se na podlagi Kellogovoga pakta in resolucije Sveta Zveze narodov od 28. decembra 1931 takoj začno pogajanja zu mirno likvidacijo sponi. V tem .smislu je Zveza narodov obvestila vse ostale zainteresirane države in jih pozvala, da se pridružijo tej demarši. Francoska in italijanska vlada sta se takoj odzvali pozivu in tudi nemška vlada je sklenila, da brzojavno sporoči kitajski in japonski vladi, da se tudi ona pridružuje akciji za vzpostavitev normalnih razmer. Japonski zunanji minister Jošizava je obvestil poslanike velesil, da je japonska vlada takoj začela proučevali omenjeni ameriško-britanski predlog. V japonskih službenih krogih zamerjajo vladama Velike Britanije in.Amerike, ker sta pr! sestavi lega predloga Jzpustili izpred oči interese in pravice Japonske ler smatrata, da Japonska nima nobenih posebnih interesov v internacionalnih koncesijah in da so umferlšln in britanski interesi predomiiTantni. Japonska popušča, zahteva pa nevmesavanje Evrope v spor s Kitajem London. 3. febr. tg. Tz Tokiu ge poroča, da je Jopomd«! začela popuščati. Japonska vlada je sporočila evropskim in ameriškim poslanikom, da ie pripravljena sprejeti pet tefk sira Johna Sitnonsa t gotovimi pridržki. Japonska jc loroj pripravljena prenehati s sovražnostmi, umakniti svoje četo \% bojnega ozemlju in določiti nevtralno cono, vendar doslfcvlja, tla ne ve, ali ho moglu pustiti ogrožene japonske državljane v nevarnostni coni bret japonskega varstva. Nasprotno pa v Tokiu brezpogojno vztrajajo pri tem, da se morajo problemi med obema prizadetima državama razčistiti in poravnati samo med njima samima brez vmešavanja drugi Ii držav. Lun do u, 3. iebr. Ig. Kiliijsko *nuaujo uiiuudo-,s|vo oljcia-lno fcpo*i$a, da je kitajska vlada sporočila v \Vashinj>;o|i iu London svoj brezpogojni pristanek na iimeviško-aiigleške predloge. Sovjeti se ne bodo vmešavali Riga, H. Iebr. AA. Ruski lisi Slevodniač, ki izhaja v Rigi, priobčuje pismu iz Moskve, po katerem je n« 17. konferenci komunistične stranke Stalin konferiral z najuglednejšimi člani stranke o dogodkih ria Daljama Vzhodu. List doziiava, (U »e j« Stalin izrazil proti vsaki sovjetski intervenciji v kitujsko-japoiiskem sporu, pri čemer sc jc skliceval na usodne posledice, ki jih je rodilu rusku-japenaka vojna za caristifui režim. Vzhodnokifafsha železnica ni ogrožena Moskva, 3. febr. tg. V Moskvi se oficiozilo demontirajo govorice o tem. du hi bil železniški promet v Sibiriji in nu vzhodno-kitajski železnici ustavljen ali dft bi bil moten, Dosedaj sc vrši promet popolnoma normalno nu vsej progi Vzhodno kitajsko zelvJUice. Japonci streljajo dalle, Angina pa upa, da bo bolje London, 3. febr. tg. Hudi boji v šanghaju trajajo še vedno. Japonska letala bombardirajo kitajske fete, ki so uumošfeiie v okolici sovoruogu kolodvoru v šanghaju. Trdnjava Vosung je odgovarjala nu streljanje. Ki so ga oborili japonski rušilci, in trdijo Kitajci, du so potopili cu japonski rušilci-. Današnji hoji v šanghaju so zelo ogrožali mednarodno naselbino, Grunuto so poškodovale več hiš, ranjeno so bilo tri osebe in mednarodna policija se je morala preseliti iz poslopja, liti katero so padale goste granato. V posebno veliki nevarnosti so prebivalci otoka Oougha, ker so tam ogromni tanki petrolejskih družb. Dve granati sta padli neposredno pred tolike tanko, k sreči pu nista eksplodirali. Angleške in utnerikunske ionske in otroci so danes zapustilo Nanking. Ostali so tam samo trgovci iu misijonarji. Japonska dosedaj ni odgovorila na predlog štirih držav, ker so hoče japonski kabinet poprej posvetovati z izkušenim 95 letnim japonskim državnikom princepi Saionojijem, ki je bil prej poslanik v Londonu, Berlinu iu na Dunaju. Angleški zunanji minister sir John Simon, katerega jc danes v po--luusk) zbornici »»pet inlorpoliral v kitajskem vprašanju voditelj opozicije Lunsbury, je izjavil, da jo položaj v šanghaju še vedno zelo rosen. V mednarodni naselbini skrbijo vsi poveljniki zu reil in mir in jo položaj v tem oziru zadovoljiv. Policiju je zopet začela rodno poslovali. Angleška vlada še pri-fakuje odgovora iz Tokia in je dosti upanju, da bo nastop štirih velesil imel vsaj nekoliko uspehu. Seja narodne skupščine Belgrad, 3. febr. I. Dane.s dopoldne se je narodna skupščina sestala k redni seji, med tem ko je senat ostal še na počitnicah, dokler mu narodna skupščina ne bo predala zakonskih predlogov, ki jih je sama obravnavala, v daljnji postopek v •smislu ustavnega zakona in poslovnega reda. Današnji seji je predsedoval dr. Kumanudi. V začetku je bil prečitan zapisnik zadnje seje, nato pa se je vršilo čitanje raznih predstavk, ki so prispele na naslov narodne skupščine, Poslanec Dragaš Le-ovac je podal ostavko na poslanski mandat z utemeljitvijo, da je bil postavljen za državnega svetnika in, da hoče ostati pri svojem novem poklicu. Prečitala se je tudi ostavka poslancev dr. Milana Sinionoviča in Koste Timotijeviča, ki 6ta bila imenovana v senat. Na njuno mesto prideta nova poslanca Milutin Pešič in Vladimir Krstič. Nato je tajnik dr. Jevremovič predal narodni skupščini celo vrsto zakonskih predlogov, ki so prišli narodni skupščini s strani trgovinskega in finančnega ministrstva. Trgovinski minister je predložil sledeče zakonske predloge: zakonski predlog o srednjih tehničnih šolah, zakonski predlog o pomorski trgovski akademiji, zakonski predlog o ženskih obrtnih in strokovnih učiteljiščih ter zakonski predlog o srednjih tehničnih in obrinih šolah za moške. K temu predmetu se je dvignil trgovinski minister in predlagal, naj se za proučevanje teh zakonov izvolijo posebni parlamentarni odb ori ad hoc. la metoda je predvidena v poslovniku narodne skupščine, ki dovoljuje konstituiranje vsakokratnih posebnih odborov mesto stalnih parlamentarnih komisij, kakor je n. pr. finančni odbor. Predsednik je takoj odločil, da bo izvolitev teh odborov izvršena na prihodnji seji kot prva točka dnevnega reda. Nato je sledilo poročilo tajništva, du je finančni minister v smislu § 102 ustavnega zakona predložil narodni skupščini finančni zakon za proračunsko leto 1932-33, obenem z ekspozejem finančnega ministra ter s sumaričnim pregledom vseh samoupravnih proračunov. Predlog finančnega za- Uredba o dnevničars*iih nagradah Belgrad, 3. februarja. AA. Prosvetni minister ja na podlagi § 166 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 predpisal uredbo o dnev ■■ičarskih nagradah v resoru prosvetnega ministrstva. Uredba se glasi: Člen 1. Nagrade dnevničatjev se do'oča;o po vrsti službe in po draginjskem razredu, v katerem so bili postavljeni, takole: Začetna nagrada v I. II. in III. draginjskem razredu mesečno: 1. dnevničarjem, ki opravljajo službo zvaničnikov glede na kvalifikacijo do 11O0, 850 in 750 Din; 2. dnevničarjem, ki opravljajo službo služiteljev do 950, 850 in 750 Din; 3. dnevničarjem s strokovnimi kvalifikacijami, kadar opravljajo službo po teh kvalifikacijah do 1200, 1100 in 1000 Din; 4. dnevničarjem s po-oolio fakultetno izobrazbo, kadar opravljajo službo, ki odgovarja tej kvalifikaciji do 1400, 1300 in 1200 Din. Člen 2. Po dveh celih letih brezhibne službe se nagrada lahko poviša, in sicer: a) dnevničarjem pod 1. za 50 Din; b) dnevničarjem pod 2. za 40 Din, cl dnevničarjem pod 3. za 60 Din, d) dnevničarjem pod 4. za 80 Din. Člen 3. Dnevničarji, ki so na dan uveljavitve te uredbe v državni službi z večjo nagrado, obdrže dosedanjo nagrado, roki za povišanje nagrade pa se jim naj računalo od dne imenovanja in od najvišje začetne nagrade, predvidene za dotično vrslo službe v razpredelnici čl. L Belgrad, 3. febr. 1, Na državni trgovski akademiji v Ljubljani j i nastnvljen za uradn^kega pripravnika Vladimir Černc, na drž. tehnični šoli v Splitu zn profesorja v 7, skupin Ivan Planine, za predmetnega učitelja drž, obrtne jo'" v Sarajevu ie imenovan Ivan Beljčan. kona bo predan finančnemu odboru. K t«) točk i bi bilo pripomniti, da ima narodna skupščina v smislu ustavnega zakona pravico, posamezne postavke v proračunu zmanjšati, ne more pa predlagati povišanja proračunskih postavk. Predlog finančnega zakona je torej v toliko delinitiven, da ne bo prekoračil meje ne v dohodkih in ne v stroških, katere je s predlogom finančnega zakona postavila kraljevska vlada. Za tem je prišlo na vrsto čitanje raznih prošenj in pritožb, ki $o doile narodni skupščini. Pritožbe in proŠn|e prihajajo iz vseh krajev kraljevine od posameznih oseb kakor tudi korporacij ter bodo zaporedoma predane v premotrivanje parlamentarnemu odboru za prošnje in pritožbe. Skupščina je nato še odobrila dopust obolelim poslancem, nakar je zaslišala priiožbo proti poslancu Severju Varda, ki je še vedno župan v Sinju. Tam-z enega ali drugega mesta. kajšnji učitelj Perkovič prosi, da se ga odstrani Po teh uvodnih formalnostih je predsednik dr. Kumanudi prešel na dnevni red, ki je obstojal v edini točki potrditve dnevnega reda. Predlagal j?, naj se na bodoči seji narodna skupščina bavi z zasliševanjem poročila verifikacijskega odbora ter z izvolitvijo posameznih odborov za zgoraj navedene zakonske predloge. Ker je bil ta predlog sprejet soglasno, je dr. Kumanudi zaključil sejo, ki je trajala od 10.35 do 11. Prihodnja seja je določena za jutri dopoldne. Sega kluba Bolgrail. 3. febr. — Popoldne se je sestal klub poslancev naiodne skupščine k redni plenarni seji, na kateri je obravnaval tekočo posle ler začel proučevati razne zakonske predloge, ki pridejo jired narodno skupščino. Predstavništvo kluba je sprožilo miset, da se obrne poslanski klub s prokla-maeijo na jugoslovanski narod. Vse podrobnosti tega predloga se bodo proučevale na prihodnjih sejah, ki jih bo sklicalo narodno predstavništvo. Beograjske vesti Belgrad, 3. febr. AA. Nemški poslanik na našem dvoru v. Hassl jc odpotoval za krajšo dobo v Nemčijo na dopust. Za njegove odsotnosti bo vodil posle poslaništva poslanski svetnik v. Jan-sohn kot odpravnik poslov. Belgrad, 3. febr. I. Za veterinarske svetnike so imenovani: pri banski upravi v Novem Sadu Koloman Tratner, v Dudem selu Anton Viden, pri banski upravi v Zagrebu dr. Veljko Poljak, v ko-tarskem okraju Ivan Kobentar, za obmejnega veterinarskega pristava v Veliki Kikindi je imenovan dr. Zvonko Zemljič. Japonski škandal z opijem Žoneva, 1. februarja. več, da je Svet ZN v Japonsko in Kitajsko, seje se više strogo v Zvezi ruz- Ni nobenega dvom« vojni, ki je izbruhnila med popolnoma odpovedal. Zadnje tajno, Gotovo je toliko, da so se tudi mere zelo poostrile. Toda celo vprašanje zadobiv.-i sedaj že drugačna lice. Kakor znano, je Japonska vzela za povod svoje nasilne ofenzive na Kitajsko ozemlje umor japon-skega oficirja Shintaro Nakamura. Kaj je bila pred-zgodovina lega čina, dosedaj nismo ničesar zvedeli. Zvedelo se pa zaradi tega ni, ker ima Japonska tehtne vzroke, da molči. Pač pa je angleška izdaja lisla \Osaka Mainiehi od 1 novembra 1931 prinesla v skrivnostno zadevo nekoliko več jasnosti. Po poročilu iz glavnega stana mukdenske armade, ki ga je objavil generalni tajnik »The National Auti-Opi-um Association of Chinac 10. decembra 1931, je razvidno, da stotnik Nakamura ui bil prijet le zarad špijonaže, temveč v prvi vrsti zaradi lega, ker jt liosU s seboj precejšnje množine heroina. Ta izrodi« močan produkt opiia je dragocen in ga s posebiu poželjivostjo iščejo oni, ki so zapadli uživanju opija Heroin v kovčkih japonskega stotnika je imel ii« men, pridobiti mongolske kneze, ki so strastni uži valci opija, da bodo bolj naklonjeni japonskemu prodiranju. Kaj pa ima opij opraviti z japonsko ofenzivo? > Autiopiinnbureau. v Ženevi, ki stoji pod vodstvom Španca H 1 a n c o , ki je spoznal trgovino z opijem na Kitajskem, kjer se je mudil 25 let. je 28. januarja 1932 objavil celotno poročilo kitajske protiopij-ske organizacije. Kina se brani opijeve kuge iu je za počela veliko propagando med narodom proti temu strupu. Obratno pa vleče Japonska ogromne dobičke iz trgovine z opijem, h Blaneovega poročilu je jasno ruzviduo. da vsaj 75 procontov Jupon-cev, ki so v Mandžuriji in nu Kitajskem, živi posredno ali neposredno od trgovine z opijem. Tu visoka ocenitev no izhaja od kitajske strani, temveč is japonskega vira. Podaj jo je K i k u c h i, tajnik »Association for the Prevenlion of Opitim Evilš of JapoiK. Takoj, ko so Japonci zasedli Mandžurijo, so vpeljali državni monopol na opij, kakor svojčas na Formosi. V Mukdenu, čaug čovu. Cinanu. Tien-cinu, Amoyu so bile takoj otvorjene velikanske prodajalne opija, iu sicer pod konzularnim nadzorstvom Japoncev. Tn trgovina docela nasprotuje kitajskemu zakonu. Samo v Mukdenu je v japonski koncesiji do 200 takih prodajalcu, ki stojo pod zaščito japonske vlade. Isto je v drugih mestih, kjer živi na tisoče uživalcev opija, ki jih izrabljajo iu izmozgavajo japonski trgovci. Kitajska je sedaj dvignila javno obtožbo, da Japonska ofirielno pospešuje trgovino z opijem. V tej luči ima umor japonskega stotnika čisto drugačno ozadje. Nakamura je pri zaslišanju priznal, da je imel nalogo opazovati dela na kitajskih železnicah in ludi to. da je imel veliko heroina pri sebi, o čigar uporabi pu ni hotel dati nobenega pojasnila. Tako škandalozno stoje stvari v Vzhodni Aziji. Svet ZN je Imel na ducate sej proti trgovini z opijem, pri katerih so poleg izvedencev očividno sedeli tudi sami trgovci iu fnbrikanti opijevih preparatov. Japonci blamirajo kar naprej Zvezo narodov, in vsaka blumažu je hujša in nesramnejša. Verjetno, da bo v svoji popolni nemoči ZN poslala zopet kako — komisijo. —y Zatiranje katoliškega tist a Mudrid. 3. febr. AA. Po končani seji ministrskega sveta je predsednik vlade Azana izjavil, dn je bil na ministrski seji odobren skleji notranjega ministra, s katerim se prepove do nadaljnjega izha-hanje lista E! Debate . (>E1 Debate : je katoliški dnevnik v Španiji. — Op. ur.) Madrid, 3. febr. AA. Jutri izteče rok, ki ga je španska vlada dovolila jezuitom za skupno življenje. Država bo z jutrišnjim dnem prevzela imelje jezuitske družbe. Mednarodne smuške tekme v Kran'shi gori Kakor lani, tako ludi letes snežne razmere niso ravno najbolj ugodile. Snega v izobilju imajo samo višje od Jesenic. Povsod drugod je slabo. Mednarodne tekme so bile prvotno razpisane za Maribor. Tamkaj so pa lako slnbe snežne razmere, da se tekmovanje ne bi moglo v redu izpeljali. Zveza noče mednarodnih tekem preložiti tako kot lani, ker ne bi v tem slučaju inozemci poslali teh tekmovalcev, kot so jih sedaj že prijavili. Na včerajšnji seji je Zveza sklenila, da prenese tekme v Kranjsko goro. Ta sklep je ino aln Zveza napraviti, ker ni mogoče tekmovanja prirediti v Mariboru, kar je velika škoda, kajti toliko gledalcev, kot bi jih bilo v Mariboru, ne bo v Kranjski gori. Maribor za siromake in brezposelne Velik uspeh koncerta pomožne rafccre Maribor, 3. februarja. Maribor za Maribor — pod lo devizo se je vršila nocojšnja koncertna prireditev v korist pomožni akciji, ki je bila po programu, po ogromnem šie-vilu sodelujočih in po obisku občinstva nekaj za naše mesto edinstvenega. Nastopili so samo mariborski umetniki, mariborska pevska drtišlva, mariborski godbeniki ter izvajali v pretežni večini skladbe v Mariboru delujočih skladateljev. Skoro vso mariborske družabne iu karitativne organizacije so se zavzele za razprodajo vstopnic in tako je dosegla prireditev popoln moralen in finančni efekt. Union-ska velika dvorana je bila nabilo polna najrazličnejšega obtlnstva. Družabne osebnosti, predstavniki cerkve, civilnih oblasti, vojaških oblasti, industrije, trgovine, meščanstva, uredništva, dijašlva, pu tudi onih slojev, ki so si morali naravnost pritrgnti od ust za vstopnico, so se udeležili koncerta. Vse je bilo nocoj zastopano ter pokazalo se je, da še bije zlato srce v Mariboru in je prebivalstvo še pripravljeno, sodelovali za sVoje najbrdiiejše someščane. Med množico obiskovalcev koncertu smo opazili pomožnega škofa dr. Tomažlča. mestnega načelnika dr. Lipolda s soprogo, bivšega župana dr. Juvana s so-protMi. predsednika okrožnega sodišča dr. žiherjn, baltskega svetnika Poljane«, polkovnika Radlvoje- nega župnika msgr. Umeka. finančnega inšpektorja dr. Sedlarja, šefa mesliie policije Uetziiiiča,'gimnazijskega ravnatelja dr. Toininška, proto Trbojevir i, podžupana Golouha in še veliko število drugih odličnih osebnosli. Uvodno besedo je spregovoril župan dr. Lipold, llato pa je govoril dirigent Mariboru g. Gošperič, ki j, razložil program koncerta, nnkar je gledališki igralec Vladimir Skrbinšek recitiral pesem mariborskega pesnika Glaserjn »Mariborska legenda« Sledilo je izvajanje obširnega programa, o katerem bomo še poročali. Koncert je prenašal tudi Radio Ljubljana. Poleg moralnega uspeha moramo nagiii-siti pred vsem finančni efekt prireditve. Velika 'zaslugo za to so si pridobili nastopajoči umetniki, povski zbori in godbeniki z dirigenti, dalje pivovarna »Union , ki je dala dvorano s kurjavo in razsvetljavo vred brezplačno na razpolago, koncertni biro Glasbene Malice z g. Kunslotti nu čelu, ki je koncert tehnično organiziral, profesor Kos, k! je' napravil osnutek m letake in originalne, lesoreze s programom, dalje dame, ki so se žrtvovale za predpro-dajo vstopnic In končno vodstvo Pomožne akcije —■ vsi, ki so sodelovali zgolj v nesebičnem stremljenju, pomagali trpečim in bednim, Iu končni efekt jo korej 25.000 Din dohodkov, ki so bodo občutilo i o- viču m Luliea. okrnim-ca načelnika dr. llaciiut, stol- 1 znali blagajni Pomožne akcija milijonov Din odstotek 1930 1931 1930 1931 1.221.4 925.1 17.55 19.28 1.224.7 872.4 17.0 18.18 1.170.6 729.9 10.82 15.2! 7112.8 494.0 11,25 10.29 411.8 315.5 5.92 6.57 105.5 252.0 5.83 5.25 209.1 210.6 3.87 4.39 285,4 199.8 4.10 4.16 111.0 125.9 1,60 2.62 134.9 90.9 1.91 2.02 159.9 88.1 2.30 1.83 Ko smo lani priobčili statistiko našega uvoza po''posameznih državah; ji; bila tedui Ceškoslova-.ska jui jirvent mestu, kateri jo takoj sledila Nemčija. Že tedaj smo po naraščajoči tendenci nemške 'rgovine sklepajoč ugotovili, da bo Nemčija v hitu 1931 naš največji uvoznik. To prognozo potrjuj«, sedaj statistika naše zunanje Irgovlne za I 1031. V •iaslt,vinjeni pu lajamo podatke o našem uvozu v 1.1930 iu 1931, tako po skupni vrednosti kakor tudi glede na delež v naši trgovini: Uvoz Nemčija Češkoslovaška Aystrija i talija Anglija Matija rska Francija Unija Švica Brazilija Bril. Indija Nadalje smo uvažali še iz naslednjih držav (v oklepajih podatki za I. 1980.): Romunija 78.7 (->22.7) milj. Din. 1.64% (3.2%); Holandija 70.1 (Ha.3) milj. Din, 1.59% (1.23%); Poljska 00.8 (113.5), 1,39 11,03); Belgija 57.2 (07.8), 1.19 (0.97); Argentina 51.1 (ti1 -P, 1.00 (0.88); Grčija 41.0 (52.1), 0.87 (0.75). Iz ostalih držav smo uvozili še: Turčija 9.7, Norveška 8.9>. Kitajska 8.4, Španija 7.2, Kolumbija 0.4, Čila 4.0, Madagaskar 3.5 in Tunis 2.8 milj. Din. Sfan-e Narodne bm za ultiino januarju. Pravkar je Narodna banka objavila svoj izkaz, o stanju z dne 31. januarja 1932 iz katerega posnemamo naslednje podatke: Zlata podloga banke se je najbrž rad i nakupov zlata v tuzemstvu zvišala za 0.4 inilj. Din na 1758.9 milj. Valuto so imdle za 6.05 na 2.13 milj., devize pu za 50.15 na 287.8 milj. Din. S tem so devize dosegle svoje najnižjo stanje po stabilizaciji dinarja, 'lako velikega odtoka deviz, že dolgo nismo imeli. Zaradi tega je devizna in zlata podlaga Narod, banke padla za 55.9 na 2018.97 milj. Din. Tudi devize izven podloge so se zmanjšale .za 3.9 na 82.9 milj. Din. Posojila bmke izkazujejo slejkoprej padec, in sicer za 8.3 milj. Din. Lombardna posojila so padla za 2,8 na 270.8 milj., menična pa za 5.5 na 1939.2 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so se povečali z« 0.4 milj., dočim so začasni predujmi glavni državni blagajni narasli za SO milj. Din na 380 milj. Din. Obtok bankovcev je narastel zaradi potreb u it ima za 33.1 nn 4944.8 milj. Din. Istočasno so so zmanjšale obveznosti po vidu za 128.1 na 098.9 milj. Din. Najbolj so znatno padle državne terjatve, ki so nazadovale za 70.9 na 50.15 milj. Din, nadalje računi drž. gospodarskih podjetij za 52.5 milj. na 86.15 milj. Nasprotno pa so žiroračuni še daljo narastli za 1.3 na 582.3 milj. Din. Obveznosti z rokom so se povečale za 105.2 IrtllJ. nu 907.0 Inilj. Dvig le postavke sedaj ni pripisovati menda toliko novim deviznim kreditom, ki sot bili večinoma v tej postavki, ampak menila IHivečanju obtoka blagajniških zapisov, ki je pri prejšnjem izkaz znašal okoli 120 milij. Din. Vsota obtoka in obveznosti po vidu se je zmanjšala iti 95 na 5643.7 milj. Din. Ker pa je istočasno patlel tudi devizni zaklad, se je skupno kritje zmanjšalo otl 80.67% na 30.30'/, zlalo krilje pn je na rast lo otl 30.04'/c na 31.10%. Glavne postavko izkazov Narodne banke so bile v mesecu januarju naslednje (vse v milj. Din): dc ific wit( eli Izvoz v milijonov Mn odstotek 1030 1931 1930 1931 1.919.4 1.198.7 28.31 24.97 1 556.1 743.0 8.20 15.40 1.198.8 727.3 17.68 15,15 . 790,7 543.3 11.66 11.31 •186,8 317.7 7.18 6.32 ! 410.0 256,8 6.05 5.35 i 283,1 192.7 4.18 4.01 I 178.5 138.4 2.63 2.88 104.4 96.4 1.54 2.01 | 200.1 00,5 2.95 1.89 70.8 68.3 1.04 1.42 1 izvažali še v naslednje države (v Mednarodne smučarske tekme Italija Češkoslovaška Avstrija Nemčija Madjarska Grčija Francija Švica Anglija Romunija Španija oklepajih podatki z« 1. 19.10.): Poljska 50.0 (48.7), milj. Diu, 1,04% (0.72%); Unija 49.3 (57.8), 1.03 (0.S5); Tunis 48.1 (26.8), 0.91 (0.39); Argentina 25.0 (43.3), 0.52 (0.04); Sirija 23.5 (17.2), 0.49 (0.25); Albanija 22.6 (18.0), 0.47 (0.27). Končno je šel naš izvoz še v te le države: lloiandija 21.K, ligipt 21.1, Alžir 18.3, Kanarski otoki 13.0, Brit. Indija 11,4, francoski Maroko 11.:!, Kitaiska 92, Turčija 8.85, ,1 uživa Afrika 8.8, Malta 5.3, Tripolis 4.7, Bolgarija 4.2, Dodekanez 3.0, švedska 2.5 milj, Din. iz te statistike je razvidno, tla je naš izvoz v Češkoslovaško tako absolutno kakor relativno zelo narastel, kar je pripisovati v glavnem uveljavljanju trgovinske pogodbe s lo državo, Pa tudi izvoz v nekatere druge države se jo obdržal na razmeroma znatni višiiii, odnosno, se celo povečal. Zanimivo je, tla st;t državi z razvrednoteno valuto: Anglija in Spanca, obdržali svojo pozicijo v naši izvozni trgovini. tudi po drugih krajih Slovenije precej zanimanja. Po enoletnem obstoju se je pokazalo, da je * ozirom na sedanje nizke cene živine obstoj društva brez v Mih podpor od strani banovine in občin nemogoč. Vsled tega je v nedeljo dne 31, januarja sklenilo društvo likvidirati, pa ustanoviti Živinorejsko zadrugo, katora prevzame ludi vse premoženje društvo }Samopomoč«. Živinorejska zadrugo bo Imela predvsem namen potom selekcije izlioljšati pleme živine v okraju. Načelnikom zadruge je bil izvoljen Bsntar Karel, pos. na Dolu pri Hrastniku, pred«, nam. Roš Fertlo. pos. v Hrastniku, tainik Zupan Ivan, kmetijski referent v Laškem, blagajnik Poteko Martin, |k>»., .lagoče. Odborniki so sledeči: Kuruik Blaž Govce, šergan Miklavž, Ročica. Deže-lak Matevž, Lože. Lapornik Vinko, Gor«, Šmid St., .furklošter, Drnksler Fran. širie tir. Jeriiia Kratic, I p5kn. Orožen Martin, Turje, Hricelj Franc, Gaber-sko. in Hobovečki Anion Potoma. Delnice obrtne banke. Pretekli tedeu so bile na belgrajski borzi eksekutivno prodane delnice Obrtne banke kralj. Jugoslnvije tečaju 190 Din (pri nominnll 200 Din). Pripominjamo, tla so bila predpretekli teden predane na borzi delnice Privilegirane agrarne banke po tečaju 100 Din za komad pri noniMtali 500 Din. Samo še en dan nas loči u — sta bila pozorlšča, kjer so nastopili naši domači tek- j movalci. Klubi, kakor tudi pulzveze in Zveza, m> videli, kaj lahko od miših tekmovalcev prieaktt- | jejo. Ko so se lani vršile mednarodne tekme, ve- i čina naših tekmovalcev iti bila dobro pripravljen«. Letos je drugače. Naši najboljši so v izv stili for- j mi in so morali stari kimoni', p redno so «1 pri- j borili lokalna prvenstva, premagati neverno kon- • kurenco. Mod 50 tekmovalci postati prvak, pat ai -lahka stvar! Dosedaj je bil edini naš rep ezeutaul Joško 1 Janša. Letos smo pa odkril i precej novih talentov iu tudi mlajši so že dorasli. Lepo število tekmovalcev je tu, da se nam ne bo trebi bati irope« V kombiniranem tekmovanju. V Obt rhofu na prvenstvu F, L S. »i je pribo it 9. meti 102.80 točkami. (Prvi je bil Norvežan Griituius-brutiton s 439 točkami). Bil je prvi Sivdujeovropcc z.;i Norvežani, ki so zasitili vseli osem prvih mest. V teku ua 18 kul je Miille. kini ua nemškem dri. prvenstvu prišel drugi na cilj v času 1:25:55 za Fincem Jtirvineu, ki je progo pretekel v 1:24,42. Drugi nemški tekmovalec bo Leopold i/ Breslave. Tudi ta je ptič. V Oberltofu je bil lani na 17 km prvi Srednjcevrepee. Na cilj je p iiel v 1:20:27 (Griilum>ib*valeii je bil prvi v času 1:23:13). Tretji zastopnik Nemčije bo Vili Uogner iz, Monakova. Tudi izvrsten tekmovalec. Ti ti*je »o najreanejšl konkurenti za p vo mesto. Nekoliko slabše tekmovalce pošljejo Čehi. Svoje najboljše »o poslali na Olimpijatlo v Lacke Placide. Vendar tudi teh starih preizkušenih borcev ni podcenjevati. Vrana, LukeJ iu mlajši Ne-meeky so so že večkrat borili za čast češkega smučarska. Kot tretji so naši sosedje, Avstrijci. Tudi ti imajo veliko izbiro |i vovrstnih tekmovalcev, zlasti v kombinaciji. Dosedaj sta se prijavila Kdnigg iu Keglovvitsch, dva izvrstna tekača in skakuča, Avstrija bo leto* veliko holj-o zsslopaua, kot jo bila lani. Gotovo bodo prišli še nekateri koroški tekmovalci. Ni izključeno, tla pošljejo svoje tekmovalce tudi Poljaki. imena tekmovalcev, ki so se do danes prijavili, jamči ii, da bodo letošnje mednarodno tekme res na višku. Zveza bo v nedeljo organizirala piv neben vlak in je pol ebno. tla *v ie dan«'« prijavijo udeleženci. Dva važna športna dogodka Intauio Slovenci; Sniiirar^ko iu p'avatno driavuo prvenstvo. Dnevi teh tekmovanj morajo postati naši narodni prasuiki! 8. 1. 13. 1. 22. 1. 31. 1. Zlato 1758.4 1758.5 1758.6 1857.9 Devize 332.8 315.7 888.0 287.8 Devize izven podloge 87.9 98.8 80.8 82.9 Eskoiit 1957.5 1946.9 1914.7 1089.2 Lombard 285.6 282.8 279.0 270.8 Državni predujmi 150.0 250.0 300.0 380.0 Obtok bankovcev 5206.2 5051.5 4911.7 494-1.8 Državne terjatve 39.2 46.7 138.1 5':.2 Žiro S 53.4 566.6 581.0 582.3 Drž. gosji, jioiljeljn 43.7 44.9 112.9 60.4 Obveznosti z rokom 76-1.8 770.0 802.4 907.6 OBRTNIŠKE ZADRUGE ZA SKUPNE ZBORNICE. V torek dne 2. februarja se Je vršil občni zbor Zadruge rokodelskih obrti v Tržiču. V nabito polni sobi gostilne Rueh jo otvoril ob 9 dopoldne zborovanje g. načelnik Primožič. Po odpravitvi drugih točk 'dnevnega reda se je razpravljalo tudi o vprašanju skupnih ali ločenih zbornic. O tem vprašanju je zelo temeljito in stvarno govoril gosp. Ambrožič, član Zbornice '101, obrtnik iz Ljubila in g. Sitar, odbornik domače zadruge. O novem obrtnem zakonu je poročal g. dr. Jure Koce. Ko je dal načelnik predlog o zbornicah na glasovanje, so se vsi zborovalci soglasno izrekli za skupne zbornice. Pred nekaj dnevi je imela zborovanje Zadruga izvoščkov in avtotaksijev v Ljubljani. Občni zbor je olvoril g. načelnik Smrekar. Vsi Člani te zadrugo so se na zborovanju izrekli enoglasno za skupne zbornice. Indeks con v januarju. Tndeks cen prof. Trvin-ga Fisherjn za svetovni trg kaže neenotno sliko. Deloma so se cene ustalile, deloma pa so padle dalje (v Uniji in Nemčiji). Indeks sam je bil naslednji (v oklepajih podatki za december 1931, podlaga so cene v letu .1028 kot 100): Severno-umeriške Združene države 70.5 (72.4), Anglija 70.0 (70.0), Francija 75.7 (75.1), Nemčija 70.5 (72,4) in Italija 00.4 (00.1). Donos trošarin iu taks. Pravkar so objavljeni podatki o donosu trošarin Iu taks v mesecu decembru 1931. Trošarine je bilo plačano 78.1 (proračun 00.9. decembra 1980 75.0) milij. Skupno je bilo pla-ianili v prvih 9 mesecih proraČ. letu 1931—1932 trošarino 595.5 milij. (1930-1931 002.9, proračun Mr>.25 milij.). Taks vozarinskih in splošnih je bilo pbuanih v decembru lani 97.7 milij. (decembra 1930 85.6 milij,). Skupno so tlnle takso od 1. aprila 1981 do konca leta 1931 838.7-1 milij. Din, kar pomeni v priftieri z odgovarjajočo dobo leta 1930, padec za 95.2 milij. Din. Poziv denarnim zavodom. Ljubljana, 3. febr. A A. Kr. bonska uprava razglaša: Bančni zavodi, re-gulutivne hranilnice in kreditne zadruge, ki še niso ugodilo okrožnici bonske uprave L šl. 411 19 -222.81. Praga 166.38-167.24, Trst 284.51— 280.91. Zagreli. Amsterdam 2203.54—2274.00, Brusetl 783.74 — 787.68, London 194 25 195.85, Milan 284.51 —281.01, Nev.vork kabel 5027.34—5655.60. ček Sm5,8« -5033.60. Pariz 221 19—222.31, Praga lfl8.8P. j 21, Čutil- 1090.15—1101.65. 'kupni promet brez kompenzacij 3.4 milil. Din. Belgru.l. Amsterdam 226S54- "-74 o, Berlin i 1329.21—1340.01, Bruselj 783.74 — .^7.68. Curih 1096.15 -1101.05. London 191.25-195.85, Nowvork 56,058! -5638.60 Pariz '!21.10-2^2 <12. Pra«a 188.98 ; —167,24, Trst 284.51-286 01. Curih. Belerad 0.05. nnriz 20.18, London 17.76, i Nevvork 513.25. Bruselj 71.50, Milan 40.50 Amater dam 206,50, Berlin 121.45. Slockholm 99.50. (V.Io 96 50, Kb'» obagen 97.50. Sofija 3.72, Praga 15.18, Varšava 57.35. Atene 6.55, Carigrad 2.45, Bukarešta i 3.05. llelsitigfors 7.75. Duttfti. Dinar notira: valuto 12.50. I Vredne tiri papirji Tendenca na tržišču državnih papirju se je izpremenila. Postala je čvrsta in so tečaji zelo narasli. To se je opazilo že včeraj na belgrajski in zagrebški borzi. Tudi danes so tečaji ponovno narasli. Na zagrebški borzi so sc tečaji 7 in 8% Blera izenačili. Promet (o bil na zagrebški borzi tale: vojna škoda 5000 kom. 8Bler. pos. 4000 dol., 7?< Bler. ; pos. 40(X) dol, 1% obv. DliB 1000 dol., begi. obvez. 200.000. Belgrajsko liorZa pa je imela tale promet: vojna škodit promptna 1310 kom., za februar 300 kom. in marec. 200 kom., begi obv. 144.000 in 7% • Bler. pos. 3000 dol. Nadalje jc bilo zaključenih pet ; delnic Narodne banke. Ljubljana. Bler. pos. 59 bi.. 7% Bler. pos. 48 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% in vest. pos. 57.50—60, agrarji 29—31, vojna škoda 200, 262, 265), 2. 257 —258 (258. 8% Bler. pos. 48 40 (47.50, 48, 49), 7% Bler. pos 48.50-50 (49), 6% begi. obv. 40—42 (40, 40.50, 41). Belgrad. Narodna banka zaklj. 4950, 1C/j inv. pos. 58 den., agrarji 32 bi,, vojna škoda 263 265 (251, 263, 265, 263, 202, 265), 2. 257-259 (265 258), 3. zaklj. '201, 0% begi. obv. zaklj. 43, 44. 42.50, 42.75, 43, 7% Bler. pos. zaklj. 48.50, 40.50, 7% pos. Drž. hip. banke 50 den. Dunaj. Po .Ion .-savska-jati ran. 98.50, \Vietier Bankverein 11.50, Escompteges. 113, Aussiger Che-m i seli o 132.50, Muiitlus 105.25, Alpine 13.30, Trboveljska 34, Kranj. ind. 39. so je v krajevnem pogledu odzvala v večji meri bivša Kranjska nego Štajerska: vzrok bo menda v različnih pogojih za utfodno sprejemanj« naše po-1 staj«. V stanovsko-socia^cm pogledu pa me je razveselilo dejstvo, da so se v velikem številu t>dzvali I tudi najširši sloji našega naroda (n. pr. mali obrtniki, delavci, kmetje!; tudi iz vrst našega učltel)-i stva je bilo kaj mnogo prijav. Seveda sem bil tudi i sam prepričan, da to število dejanski nc bo tramo; i človek je že tak, da se v trenutku hitro navduši in nato, ko gre zares, enako hitro popusti. Vcrdar lahko dane.', ko imam za seboj že osmi po zkus, trdim, da mi jc ostala vsaj dobra tretjino vseh pri-javljencev tudi dejanski zve ta in da se v omenjenem smislu udeležujeta teh poizkusov dobra dva odstotka vseh abonentov našega radija: enako je tudi ostalo razmerje filedc pe't,osti po starosti, spolu stanu in socitdnem položaiu udeležencev. Prav posebej naj še omenim trajno udeležbo nekaterih naših rudarjev v tu- in inozemstvru. Kakor z različnih strani slišim in kakor sc mi tudi pismeno poroča, linim tudi mno£o »tihih« udeliženccv, ki moja poizkusna predvajanja pač z zaniT> an!em poslušalo, a mi nič ne odgovarjajo. 1 e-mu sta v glavnem kriva dva razloga. Velik del teh molčečih udeležencev se boji, da bi jih niihovi odgovori utegnili »razkrinkati« kot inmj dobre ali sploh nezmožne ooazoval-c človešl a gla.su. I o-rej strah p--ed blama^ol Ostan»k takih udr-lerenctv pa _ po načinu pros'ule Kurenčkove Ne?k>; — lako rekoč že najvej ve-, da se Iz samega glasu nc da nič »uganiti« in da je »ato tudi vse odgovarjanie le brezplodno traienje časa. 1 ore| tista namišljena vecvcdnoist ki temelji na predsodku in ne na opazovanju dejstev! Na' >amo še j na kratko omenim kako ma'i sla o^a raz. n ja stvarno utemeljena. Pri trh poizkusih prvič ne gre za mRako •»hvalno« vpoštevanje tako zv.-nih pravdnih odgo-j vorov in za nikako »manj hvalno« uvaževanje ne-pravilrih. Nasprotno, že dos' da'-ji poizkusi so celo obistinili slučaje, ko ute<Ji pa za nta.ePo, A tudi brez. ozira na take posebne slu-čaje so za pravi uspeh Budimpešta. Tendenca slnbn. Proraoi omejen, ženica marec 12.88 -12.1». zaklj. 12 80 -12.98 maj 311—1334 zskli. 13.11-13.15, rž marec 11.Oo 'kasa w4--L}fS ^ ^ ^ mni i lečaji^ Pšmiicn maj 03.625. julij 65, oktober 06.25. Chlearo. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 57.12 ) maj 59.875, Julij 60.25. sept. 61.625 koruza marec 38.125 m"! 40.625. julij 42.75, sept. 44. oves maj 26, julij 25,625. Živina Ljubljanski živinski sejem 3. fehr. 1082. Zaradi lopega vremena je bil dogon na prvi mesečni sejem znaten. Dogon je bil naslednji (v oklepajih število prodanih glav): 160 (16) konj, 77 (17) volov, 80 (28) krov, 17 (101 telet in 66 (45) prašičkov zn rejo. Cene mojih poiikusov nepravilni odgovori najmanj enako važni, kakor pravilni; »ai pri l«h poizkusih nc gre ne za pravilna ne za nepravilne odgovore same, temveč gre mi samo za d"jansko odstotno razmerje med prvimi in drugimi. To bo ze jasneje poslalo, ako se obročni k onu njeni drugi »težavi- nekaterih udeležencev in notiJelezenci v. Naj namreč ponovno pribijem, da gre pri mojih poizkusih samo za neposredni v ti«, ki ga v takem ali drugačoem telesnem pogledu dobiva tisti, ki t s m poizkusom sledi. Zato vprav pri tuh poizkusih poslušalec naravnost ne sme prav ivil -uganjevatu ali kakorkoli posebej premišljevati^, kaj nai zabeleži; temveč on mora se popolnoma preoustiti slišanemu glasu kamemu in počakati, da še kai skoroda v pravem ponunu besede — zagleda, da obenem »zagleda« zdaj barvo las idaj barvo oči, zdaj postavo zda! stas itd. In naloga poslušalca je samo ta. da beleži take svoje vzporedne predstavne impresije, kaj šc da naj bi beležil to, kar je po kakršnemkoli posebnem prcmMloku le tako rekoč slučajno »uganil«. Rečeno bo morda pripomoglo, da «e bodo teh poizkusov odslej udeleževali tudi oni, ki so iz omenjenih dveh razlogov doslej ostali ob strani. Tistim pa, ki mi ne odgovarju:o, ker se boje radi «vo-jih — neprijavljenih aparatov, pa morem samo to reči, da jaz ne vodim evidence komarjev in da tudi sicer nimam prav nikakih -zasledovalnih, stremljenj in sposobnosti. Iz nekaterih dopisov namreč nekako ob strani sledi, da imamo tudi take tihe udeleinike. Naravnost vzorna pa je resnoba in vestnost, ki daje odgovorom nvo ih dejanskih dopisnikov posebno toplino. Mnogi med njimi poročajo mnogo več, nego so bili dejansko naprošeni; seveda bom pozneje tudi vse to uporabil v svoje znanstvene svrhe. Mnogi dop'sniki ima o ze naprej orirejene listine z vrisanimi kolonami, ki store njihove odgovore zelo pregledne. In vsi žele poizkusom pravega uspehe. To mi dokazuje, da so pri nas, in tO ne glede na poklic in socialni po'ožaj tuli v današnjih časih še l|udj«. ki jim je k'jub vsem trdotam fodobnega življenj la višjih vredaolah tudi tedaj, ko jim to ne prina a nikakih osebnih koristi. Tem bolj moram bili hvaležen uiravi nagega raJia. ki jc v stremljenju da bi število potrehnib odtiovodnv 5c poveča'* razpisala ce'o 10 posebnih književnih nagrad. Te nagrade *o namenjene onim. ki bodo so končanih polzkti-ih in lo pred mikrofonom i: ebani iz števila vztrajnih dopisnikov; pri tei vztrajnosti ■ bo š'"> samo za redno dop!.rovtinic in ne za prafiposl al> neoravilnos' poslanih odgovorov. Prihodnjič 'ioni podal tudi tipične zglede odgovorov, kakor jih dejanski dobivam. Po(rtei:a srca naznanjamo vsem prijateljem in z iaocera, da umrl danes S po dolgi in zelo mučni bolezni naS ljub- " Ijeni brat, svak in sine Žitni trg Novi Sati. Vse neizpremenjetio. Tendenca mirna. Promet: 34 vagonov. so ostalo neizpremenjene kakor na jirejsnjem sejmu: voli 1. 5—5.50. II. 1-4.50, lil. 3-4, krave debele 4-4.50, klobasarico 2- 3, letela 6 7 Din za kg žive leže. Nadalje so bile cene prašičkov za rejo 80 do 100 po komadu- P. o#M Pogreb bo dne 5. t. m. ob pol 15 iz. bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji na Smihelsko pokopališče. Novo mesto -.lese niče, dne 3. februarja 1932. ŽALUJOČI BRATJE IN OSTALO SORODSTVO. Tudlvnal' nn ce Ljubljana, Miklošičeva cesla šl ^ (paviljon* lahko plačate naročnino za »Slovenia« >1)01110 Ipiba« m »Bogoliuhs« naročate inseratt in JoLntt razne inlorinaciic — lJoslovnt- ure od pol 8 ziu tiai do poi I porKit.lne m od 2 do t> popoldne leletonska Mcv 3030 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas - -i 5 Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Beseda samo 50 par Beseda samo 50 par Krojaštva se želi izučiti nadarjen, vesten in priljuden gluho-nemec, ki govori zelo dobro. Pojasnila daje -Podporno društvo gluhonemih«, Zaloška cesta 5. Mlado dekle pridno in pošteno, z dežele, želi službo pri kaki krščanski družini. Naslov v upravi Slovenca- pod g da samo g0 st. 1404. r Kot družabnik primissima že obstoječega podjetja pristopim z večjim zneskom, ako renta-biliteta jamčena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Družabnik«. Dvosobno stanovanje zraven vrt, odda za 500 dinarjev takoj Roje, vila Jančigaj, Celovška 114 — četrta hiša od mitnice. Mlinar prvovrstna moč, išče službo ev. vzame tudi mlin v najem. Ponudbe pod »Mlinar« št. 1103 na upravo '-Slovenca«. Mesarski pomočnik in prekajevalec išče službo takoj ali pozneje. Naslov pove uprava -Slovenca« pod št. 1402. OHcire bivšega B. H. I. R. 1, 2. Komp. prosimo za naslov radi važne informacije. Aloma Company — Ljubljana. Meblovano sobo s separiranim vhodom — oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Sloveri-ca« pod št. 1354. Za konservatorista- učiteljiščnika iščem stanovanje (če možno s hrano) v dobri katoliški družini proti plačilu ali poučevanju v glasbi in instruiranju v nekaterih predmetih. Ponudniki naj pošljejo svoj naslov s pogoji na upravo »Slovenca« pod »Konservatorist«. Beseda samo 50 par Služkinjo pridno, pošteno, zvesto, za vsa dela v privatni hiši, poleg kuharice — iščem. Dekleta, ki so že služila, naj pišejo na upravo Slovenca« pod Poštenje« št. 1396. Pouk Beseda samo 50 par Strok. kroj. učit. Mestni trg 5/11. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 za-»tonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par Stanovanje komfortno urejeno, obstoječe iz 4 sob, z vsemi pritiklinami, v centru mesta, se takoj odda v najem. Naslov v upravi '-Slovenca« pod št. 1348. Separirano sobo oddam gospodu v sredini mesta. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1390. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, se odda na Jezici št. 14, zraven pošte, za 250 Din, s 1. marcem. Lepo veliko sobo oddam. Kopalnica na razpolago. Kosin, Langusova ulica 11/1. Soba s kuhinjo v pritličju se odda s 1-marcem. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1355. Beseda samo 50 par Radio aparat zamenjam za pisalni stroj ali foto-aparat. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1250. Ali SE ROJITE USPEHA? Nobena druga razlaga ni mogoča za to, da se še vedno niste prepričali, kaj zmorejo NAŠI MALI OGLASI za Vas osebno ali pa za Vašo trgovino. Posebno zdaj za predpust se Vam nudi ugodna prilika. Mešano trgovino dobro idočo, prevzamem na deželi okoli Ljubljane. Ponudbe pod < Večletno-vpeljano« št. 1023 na upr. -Slovenca«. Sobo in kuhinjo oddam. Valentin Vodnikova 15, Moste. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanie in popravila za konservato-rij, glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moia tvrdka. Gre na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. Beseda samo 50 par Lokal z lepimi izložbenimi okni, v sredini mesta, sc takoj odda v najem. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1349. Lokal s trafiko, pripraven za malo trgovino, v industrijskem kraju Slovenije, pri postaji in sejmišču, se odda. Potreben kapital 10 do 20.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1385. Vrt se da v najem vrtnariu ali drugemu — v Mariboru, Einspielerjeva ulica št. 22. Kupimo Beseda samo 50 par Krhljikovo lubje kupim. Ponudbe z navedbo količine na Ant. Ster-gar, Kamnik. Beseda samo 50 par Hišo ali parcelo kupim na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša - parcela«. Angleški, češki in nemški kamgarni po zelo nizkih cenah v trgovini O. Slibar, Ljubljana, Stari trg 21. Gojzercc na obroke »TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Hiša v Mariboru, dvonadstropna, blizu kolodvora, Aleksandrova cesta, pripravna za poslovne prostore, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. ifT^Bl Beseda samo 50 par Jajce 75 par na drobno. — Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. Fotoaparat velik, nov — naprodaj. Maribor, Ciril Metodova 14, pritličje, levo. Naprodaj: Bik, 18 mesecev star, originalen pincgavec, jako lep, ter lepa težka breja krava. — Škerjanec, Radomlje. Šivalni stroj skoraj nov, po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1357. Purane, kokoši pitane, ugojene, zaklane, očiščene, 5 kg 73 Din — franko naročnik — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Razpošiljam tudi žive. !! Beseda samo 50 par Kaio ješprenj, ajdovo moko ▼edno svežo oddaia na debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. HUMAN IK •sutdl 95- BROKAT ATLAS ILIUBLJAIVA, Dunajska cesta la. CELJE Aleksandrova cesla 1. M4K1BOH Gosposka ul. 17. DRVA Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Vsakovrstno zlato Mopnje po oaivišiib cenah ČERNE, juvelir. Ljuhtiana. Wolfova ulica it. 3. B 'A: TVRDKA JUGOSPORT«, r. z. z o. z. v Ljubljani, naznanja pretužno vest je za vedno zapustil nadvse zaslužni član nadzorstva, gospod da Alojzij Rasberger trgovec in posestnik četrtek 4. februarja ob Njegove zemeljske ostanke bomo spremili k Sv. Križu v pol 4 popoldne iz Streliške ulice (vhod na Stolbo). Sveta maša zadušnica sc bo brala v petek, dne 5. februarja ob 8 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Ohranimo mu časten spomin! Ljubljana, dne 2. februarja 1932. Namočena polenovka priznano najboljša, pravi kraški teran in karlovač-ki bermet, črno, sladko vino — se dobi pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica. najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Čitajte in širite »Slovenca«! 10 vagonov lepih, suhih bukovih cepanih — nudim franko vagon — klaftra po 300 Din, Naslov v upravi ^Slovenca« v Mariboru. Kurja očesa Zvečer namakaj nogi 15—20 minut v vodi, v kateri je raztopljena sol sv Roka. Kurja očesa postanejo tako mehka, da odstranite lahko sredino, ki Vam povzroča bolečino, celo z roko, toraj brez noža ali britve. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Sloveniio: Drogerij«? Gregorič, Ljubljana, ali pri glavnem zastopniku Drogerija »Nada« V. Gabriž, Su-botica, telefon 6-37. Fotoamalerji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lopo in poceni napravi foloodd. Jugoslovanske knjigarne « -> ■. .•?*i.1• si.fP,.^-vvVVr;,,- •-•■ e|a Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš predragi brat, stric in svak, gospod dr. Vladimir Rudež zdravnik dne 2. februarja 1932 za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega bo 4. februarja 1932 ob pol 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Mariboru na magdalensko pokopališče. Maribor, dne 3. februarja 1932. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. £ sns ..S - o o .. ..8». n »r1-1 — N a, . di CC a o — cr,« « S— ■§"= £ e« = £taj ■M fr- 1 = -J -e • _ > ^ a a-S Š-2 B ^ C — ~ i » w 3 • S n i? ~ ^ Q0 a N N i ce 3 fvi ' —~ .92« -O > m a o s — -~ I o O i o = - — -f. „ ~ - -i 5 ~ a ■■ — . vM N - a-■> M S 1, . 1; • .> Z/ g N , CC o c £2 S ■• — -t. ' ~ § S C-5 O — jj: ^ — 1 * SŽ Dr. Joža Lovrenčič: finali izumrleno naroda 94 tfoman iz drugega stoletja pr. Kr. Videl boš, da se nismo motili. Rimljani tudi niso iz železa in potrebujejo oddiha in počitka. Zdaj, ko jim konjeniki prinesejo vest, da nas niso še ugnali, si zlasti ne bodo upali v nov boj. Ker je treba tudi nam, da pridemo k sebi kot gre, da bomo lahko z vso silo pozneje udarili, ne izzivajmo! Vrnimo se v tabor in naše straže naj bodo pripravljene in izvidniki vedno in budno na preži!« Prav! je rekel kral j in vrnili so so v taborišče, kjer so jim potekali dnevi in tedni in vesti, ki so jih prinašali izvidniki, so bile vedno iste: Rimljani mirujejo, samo ob Natisi imajo straže in ekspioratorje pošiljajo iz Akvileje. Nekega meglenega jutra pa so Epulovi izvidniki pritirali v taborišče dva rimska eksploratorja — ogle-duha. Bila sta Veneta in nič vojaškega ni bilo na njima. Ko so ju zasliševali, sta spočetka trdovratno zanikala, da bi bila v rimski službi, a ko sta videla, da ni drugače, sta le priznala in Epulo je izvedel, da je bil v Akvileji kmalu po timavskih dogodkih tudi drugi konzul, ki pa je odšel, ko se je vrnil Manlius od Timava. In je še izvedel, da v Akvileji ne mislijo na nove boje, dokler ne dobijo novih legij, ki jih pa najbrže še ne bo tako hitro. Veneta sta svojo službo in svojo izpoved, čeprav so bili Istri in Karni zadovoljni z njo, plačala z smrtjo in daleč v ravni ob Natisi sta visela v grozo drugim cksploratorjem ... Prišla je potem jesen s svojim deževjem in na gore jc zapadel sneg. Taborišče v Karusadijskem lesu se jc izpraznilo, zakaj Epulo je vedel, da se Rimljani bojijo zime ... VIII. Medtem, ko je čez Okro zatulila prva burja, da jc zaječalo pod njo v karusadijskih lesovih, kot bi sc tožeč oglasile v njih duše padlih prijateljev in sovražnikov in iskale trupla, ob katerih so se dolge dni in tedne in ledne gostile ujede in zveri, in so se ob njenem silnem žvižgu, ko na povelje, valovi sinjega morja bučeč dvigali in zgrinjali, kot bi se posmehovali človeški nemoči, ki ni upala z ladjo in čolnom iz pristanov, medtem ko je bila dežela Karnov in Istrov kakor da je izumrla in je lc dim nad gradišči, ki sc je stebril in kolobaril in se jc veter igral z njim, pričal o življenju, medtem ko so legijonarji v Akvileji uživali zimski počitek — je Roma še odmevala od istrskih dogodkov. Vest o nepričakovani Manlijevi zmagi jc bila vzbudila veliko veselje, ustavili so nadaljnje nabore in že zaprisežene vojake so odpustili, a vendar vsi se le niso pomirili. Io triumpe! Dobro jc prerokoval šc nerojeni otrok — avgur nad avguri bi moral biti, senat bi ga moral nagraditi!«: In Martovo kopje je dobro zadelo!" Ob žrtveniku v oblakih so bili zbrani barbari, ki jih je poslalo na oni svet.. .<: Šangualis je krhal sveti kamen in si polomil kljun! .. x Žive! konzul Manlius, živci, živelk' Tako so bili veseli Manlijevi prijatelji in njihovi klienti, ki so skrbeli, da bi zabrisali med narodom mučni vtis, katerega jc bila prva vest o sramotnem begu in porazu. Ljudska tribuna Aulus Licinius Nerva in Caius Papirius Turdus pa sta ljudsko navdušenje za Manlija pritiskala k tlom, udušiti sta ga hotela, da konzul no bi končno imel še poguma in bi zahteval, naj sc mu dovoli triurni'. Ko se je bil žc polegel prvi hrup radi Istrov in je senat sklenil, naj sc konzula Aulus Manlius in Marcus Brutus v Akvileji sporazumeta, kateri naj pride v Romo, da bi vodil nove volitve, sta ljudska tribuna ostro in z vso srditostjo napadala v svojih javnih govorih odsotnega Manlija. Ker sta bila'oba konzula ze v senatu potrjena za prihodnje lelo kot prokonzula na svojih dotedanjih mestih, sta ljudska tribuna Nerva in Turdus stavila predlog, da ne sme Manlius del j ko do petnajstega marca ostati poveljniik, da sc lahko takoj, ko odstopi kot konzul, pokliče na odgovor. Ljudsko mnenje se je prevrglo in narod je vzklikal tribunoma, odobrujoč njuna izvajanja. Predlog bi bil navdušeno sprejet, če bi se ne bil oglasil tretji tribun Quintus Aelius, oče obeh poveljnikov tretje legije v Manlijevi vojski. Bil jc proti predlogu in z vso zgovornostjo zagovarjal konzula Manlija. Tribuna pa le nista odnehala. Ko se je vrnil iz Akvileje konzul Marcus Junius Brutus, da bi vodil volitve, ga tribuna nista mučila samo v senatu z dogodki z Istri, temveč sta ga vlekla ludi pred ljudski zbor. Na Foru se je nabralo naroda, da jc valovilo in šumelo, kakor bi se prelivali morski valovi; vse sc je gnetlo in sc hotelo prerili čim bliže do rostre, govorniškega odra, na katerega sta se bila povzpela oba tribuna in je moral tudi konzul za njima. Caius Papirius Turdus je dvignil roko in narod je potihnil in poslušal. Za luuoslovunskc tiskarno « Ljubljani: Karel Ce& Izdaiuleli; Ivan iiakovec. Urednik: Franc Kremzar.