Gospodarske skušnje.
[Vnovič poterjena skušnja, da iz bolnega krompirja izraste zdravj. Kar smo na Krajnskem in Štajarskem že pred več leti skusili, so skusili letos tudi na Koroškem: v občnem zboru koroške kmet. družbe 24. okt. 1.1. je gosp. predsednik podal presv. nadvojvodu Joanu, ki so bili pričujoči pri tem zboru, popolnoma zdrav krompir, ki so ga iz bolnega semena pridelali v Margereku. — Ta skušnja je tedaj nov djansk dokaz, da vzrok krompirjeve bolezni ni v semenu, ampak v posebnih razmerah vremena.                                 (Woch. st. LWG.)
[Pšenično seme namakati v bakrenem ali v kotlovinskem vitrijolu [KupfermtrioT) je nevarno^). Dobro znano je našim kmetovaveem, da pšenico snetja obvarovati res ni boljše namake, kakor imenovana vitrijolna. Pa po mnozih skušnjah je na Nemškem spričano bilo, da bakreni vitrijol ne razje le snetjave zalege od zunaj na zernji, temuč se vrine tudi v seme in gre od tod v novo kal in v klasje in po novem zernji v moko in kruh, ki se iz te moke speče. Bakreni vitriol pa je hud strup, in čeravno se s kruhom po malem vživa, napravlja vendar kakor tihotapec hude trebušne bolezni, ki se počasi razširjajo dalje, da človek hirati začne in zdravnik celo prave bolezni zvediti ne more. — Ker vse druge namake nimajo posebne moči odpraviti snetjavosti, bakreni vitrijol pa je zdravju škodljiv, ostane edina pomoč: preminj ati seme. Vemo pa, da je to lože rečeno kakor storjeno, ker so letine nektere take, da se v vsi okolici teško popolnoma zdravo seme dobi.
[Ztdaj je čas z apnico beliti sadne drevesa /) Kar je koža človeku ali živali je skorja drevju; kolikor lepšo kožo ima drevje, toliko zdraviše je in potem tudi rodovitniše. Kakor pa si cedi človek kožo z umivanjem in kopanjem, in se cedi živini s štriglanjem, tako je treba tudi drevju jo cediti, da se mah odpravi, mertva skorja odluši in razpoke osnažijo, v kteri radi prebivajo červi in mnogi mer-česi. Zato steržejo pridni gospodarji sadno drevje konec jeseni in v začetku spomladi, da tako drevje pripravljajo k veči rodovitnosti; zato jih belijo pred zimo po celem deblu in debelejših vejah, ker apno ima razjedljivo moč v sebi, ktera pokonča mah in vso drugo nesnago, živo in mertvo, da spomladi, kadar deževati začne, se z apnom vred spere z dreves. Kakor se zid beli, se belijo tudi drevesa. Lepo znamenje umnega gospodarja je, če se na pozno jesen vidijo drevesa njegove pobeljene. Tudi zajec nima veselja glodati pobeljene skorje, ki ga peče po gobcu.
—    398   —