Stev. 5. V Mariboru, 10. marca 1896. Tečaj XVII. Izhaja 10. in 25. dne vsakega mescca. Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1„ 00 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila t krat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v M ar i bor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in. ■aiednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasso 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se prdene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neoziramo. NefraikoTana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslano knjigi se ne vračajo. Kako praznuj slov. učiteljstvo petdesetletnico vladanja Njega Veličanstva našega cesarja Fr. Jožefa I. ?*) V „Slov. učit. društvu v Ljubljani" se je sprožila jako umestna misel, da naj tudi slov. učiteljstvo praznuje dostojno petdesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja. Toda nasvetovan način, (lasi ima jako blag namen, zdi se nam z ozirom na gmotne razmere slov. učiteljstva neizvedljiv. Dovoljujemo si toraj v nastopnem navesti, — seveda pokorimo se javnosti in ne smatramo se merodajnih — kako naj slov. učiteljstvo najprimernejše proslavlja redki ta praznik. 1. Slovensko učiteljstvo je združeno že dokaj let v osrednjem društvu „ Zaveza", ki broji nad 1600 udov. „Zaveza" je združitev posameznih okrajnih učiteljskih društev. A potreba časa je pokazala, naj bi „ Zaveze" združevala v sebi posamezna deželna učiteljska društva. Se ve da, teh še ni, in ta bi bila treba najprvo ustanoviti. Toraj pre-osuujno najprvo „Zavezo" tako, kakor se je nasvetovalo v 7. št. Popotnika 1. leta in kar je sprejelo tudi "že učit. društvo za celjski okraj na Štajerskem. 2. Slovensko učiteljstvo društvo vzdržuje z večine z lastnimi gmotnimi prispevki prevažno ,.pedagogiško društvo" v Krškem. Le žal, da je to društvo, ki je velikanskega pomena za razvoj slovenskega šolstva v obče, posebno pa slovenske pedagogiške književnosti, bilo do sedaj prelokalno, kar je pač največ zakrivel sedež društva in njega občni zbori, katerih se slovensko učiteljstvo ni moglo povoljno udeleževati. To je pokazal pač najbolje lanski obč. zbor v Novem mestu. Tovariši! Izvedimo one nasvete, koje smo slišali v Novem mestu, in premestimo sedež tega društva v srce Slovenije: v Ljubljano. Tu še le bode se zamoglo razviti in razcvesti v ono bujno cvetko, kakoršno potrebujemo v resnici. Ne bodimo preveliki separatisti in oddajmo polovico dela tudi srednješolskim učiteljem in strokovnjakom. Le tako bode društvo zadobilo še le vsestransko temeljitost, kakoršno imajo slična društva drugih narodnostij. 3. Slovenski učitelji imamo dva šolska lista, „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani in „Popotnika" v Mariboru. Oba lista sta premnogo storila za slovensko šolstvo. Škoda le, da sta lista nekako omejena, rekši, da sta razširjena večinoma bolj v dotični deželi, kjer izhajata. Da bi pa vsak slovenski učitelj naročeval oba lista, tega mnogim ne dopuščajo gmotne razmere, mnogim pa primanjkuje tudi zato resne volje. Zatorej preosnujmo lista tako, da postane „Popotnik", glasilo „Zaveze", politično-pedagogičen list, ki naj presoja vse pojave na šolskem polju, bodisi na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, Ko- *) Dasi se v nekaterih točkah ne strinjamo z g. pisateljem, vendar priobčimo ta članek, nadejajoč se, da se k temu častnemu vprašanju oglasijo še tudi drugi. (Uredn.) Današnjemu listu pridana je priloga račun »Knjižnice za mladino". 5 roškem ali kje drugje v našej širši domovini raz politično-pedagogičnega stališča. Saj je tudi »Zaveza" poklicana zastopati naš interes v istem smislu. Izhajal naj bi pa, če mogoče trikrat na mesec. „Učit. Tovariš" naj bi se pa toliko preosnoval*) — da bi postal strogo znanstven pedagogičen list. Postal naj bi nekaka pedagogiška revueja, kjer bi se objavljala znanstvena pedagogična vprašanja, prinašala ukovita razpravljanja, životopisi pedagogov-velikanov, razvoj šolstva po tujih deželah oziroma državah ; obelodanil naj bi strokovne kritike naših pedagogičnih spisov in druge stvari, pa zgol znanstvene. Poročila o raznih zborovanjih naj bi pa objavljal „Popotnik". „Učit. Tovariš" naj bi potem izhajal mesečno v debelejših snopičih, ter naj bi postal ob jednem glasilo našega strokovnega »Pedagogičnega društva". V tej pedagogiški revueji naj bi potem naši učenjaki razsipali plodove svoje duševne delavnosti. Kar se tiče cene listom je pa naše nemerodajno mnenje tako-le: Kdor si samo „Popotnik" naroči, plačeval naj bi 3 gld.; kdor si pa naroči „IJoit. Tovariša" postal bi ob jednem tudi ud „pedagogičnega društva" ter plačal 1 gld. ustopnine (le jcdenkrat). 2 gld. pa udnine vsako leto. „Pedagogično društvo" bi potem izdajalo vsako leto le svoj običajni letopis. V njem naj bi se objavljali vsakoletni računi »Zaveze", »Popotnika", »Učit. Tovariša" in »Pedagogičnega društva", dalje imenik udov in manjši opisi. Prilično pa bi izdajalo to društvo tudi kako celotno pedagogično knjigo. 1'edago-gično društvo naj bi pod posebnim književnim odborom prevzelo tudi v svojo oskrb izdajo »Knjižnice za mladino". Razumeva se pa samo po sebi, da bi morala biti med »Zavezo" in »Popotnikom" ter „Pedagogičnim društvom" in »Učit. Tovarišem" najtesnejša zveza, tako rekoč jedna celota. Tako bi tudi slovensko učiteljstvo imelo veliko manjše stroške, pa veliko več duševnega h as k a, kar je v današnjih dneh posebno važno, ker se nam le prerado predbaciva duševna omejenost in drugo. Potem bi plačeval vsakdo izmed slov. učiteljstva le 5 gld. za tako množino in raznovrstnost duševne hrane, med tem ko sedaj mora plačevati 7 gld., če hoče imeti oba lista in biti ud »Pedagogičnega društva". 4. Ustanovimo in otvorimo v Ljubljani stalno učilno razstavo, kakoršno imajo n. pr. dunajški in graški tovariši. Ta razstava naj pokaže slovenskemu svetu, kako smo napredovali v šolstvu, bodisi mi Slovenci, bodisi sploh Avstrijci. Tu naj bi bil tudi nekak muzej onih slovenskih starih šolskih knjig, kar smo jih imeli kedaj Slovenci. Tu naj bi se napravil češkemu Komenskega muzeju podoben muzej naših slovenskih pedagogov. S tem naj bi pa bila tudi združena nekaka bralna soba, kjer bi bili na razpolago vsakemu došlemu učitelju razni pedagogični in šolski listi tu- in inozenski, kateri bi se dobili v zameno za naša dva lista, kakor je na Dunaji znana »učiteljska Lesehalle". Dragi tovariši in tovarišice! ako vse to izvedemo, bodemo pač taktično ravnali po ovem zlatem geslu našega dobrotljivega, za duševni napredek svojih podložnikov vedno vnetega gospodarja: »Viribus unitis!" — Da, z »združenimi močmi" moramo delati, da se pospemo najprvo duševno na ono stopinjo, kakoršno zahteva od našega stanu naša doba, — in moralo se bode potem tudi glede na gmotno razmerje postopati pravično proti nam. Dne 2. decembra 1898 naj izidete prvi številki naših prenovljenih časopisov v praznični obleki, z natančnim životopisom Onega, kateremu v čast se je storil ta prevrat. *) Izražamo tukaj stvarno le svoje osebno mnenje iz najboljšega namena, in upamo, da nas nihče napačno ne razume. Pis. 2. decembra 1898 naj se otvori stalna učilna razstava, naj se skliče slovesni občni zbor obeh prenovljenih društev in vesoljno slovensko učiteljstvo naj priredi slavnosten koncert v »Narodnem domu", kakoršnega še ni videla Ljubljana in čegar čisti dohodek bodi namenjen našemu konviktu! I. Š—a. -- Samodelavnost pri pouku, (Dalje.) Že iz teh kratkih besedic posnamemo, kolike važnosti je tisto duševno stanje, katero smo imenovali zanimanje za pouk. Toda zanimanje je pri vzgoji še mnogo večjega pomena. Iz zanimanja izvira hotenje, kakor plod iz cveta. Kdor se za kako osebo ali stvar zanima, on išče pote in sredstva, da doseže to, za kaj se zanima. Kdor pa išče pote in sredstva, da kaj doseže in jih najde, on hoče, ima voljo. Učenec, ki se je pri prirodoslovnem pouku začel zanimati za prirodne zakone, hoče, ako vidi stroj, ki je utemeljen na istih zakonih, razumeti stroj i. t. d. Zanimanje torej upliva na voljo. In ker je uplivanje na voljo smoter vsega vzgojevalnega pouka, ker s pomočjo pouka hočemo in moramo vzgajati otroke, je jasno, kolike važnosti je zanimanje, ta prevažni pojem, to jedro vsega ukoslovja. Toda vsako zanimanje nima pravo vrednosti. Fant se zanima n. pr. za glasbo, marljivo vadi svojo nalogo — ker mu je oče obljubil desetico, ako se svoji nalogi do dobra priuči. To zanimanje je sebično, in ker velja v prvi vrsti dobičku in še le v drugi vrsti glasbi, je — posredno. Zanimanje, ki ga učitelj zahteva pri pouku, mora biti nesebično, neposredno, čisto. To-le pa izvira iz pravega, srčnega veselja nad glasbo. Nazadnje ne sme biti zanimanje, na katero tukaj mislimo, kratko zanimanje za kak predmet, tako samo mimogrede, kakor se n. pr. zanimamo za kakšno mestno novico, za kakšno vest iz novin, za kakšen dovtip ali anekdoto; — naše zanimanje mora biti vztrajno, dalje časa ostajajoče duševno stanje. Učno načelo: vzbujaj zanimanje otrok, torej ni isto z zahtevanjem, poučuj zanimivo. Učitelj lahko napravi, da so njegove učne ure zanimive, ako n. pr. kaže otrokom različne slike in druge zanimive reči, katere otroci radi imajo, ako jim pripoveduje vsakojake šale in smešnice i. t. d. — je-li pa bode na tak način vzbudil vztrajno veselje do prisvajanja kakega predmeta, veselje do uka, segajoče čez učno uro dalje -— o tem se sme močno dvomiti. 4 Učenec mora torej pridobiti veselje, pravo srčno udanost k predmetu, ki se obravnava in hrepenenje, da bi v svojem znanji in vedenji samotvorno napredoval in izvrševal, kar je za pravo spoznal. To veselje nad ukom in hrepenenje po napredku morata biti trajna in stalna, kajti če se zanimamo le mimogrede za kak predmet, še to duševno stanje ni pravo zanimanje. Po tem takem je pravo zanimanje trajna, srčna udanost predmetu pouka in stalno hrepenenje po nadaljnem delovanju in napredovanju; ono je zvesta ljubezen k vsemu, kar je sveto, resnično, lepo in dobro. Vzrok zanimanju so čustva. Zanimamo se za to, kar nam vzbuja prijetna čustva. Vzbujanje zanimanja vjema se torej v obče z gojitvijo prijetnih čustev, osobito z gojitvijo višjih ali stvarnih čustev, rekše nabožnega, nravstvenega ali intelektualnega, patrijo-tičnega in narodnega čustva. Preobširno bi bilo in bi presegalo okvir mojega današnjega govora daleč, ko bi hotel sedaj pojem in važnost pojedinih navedenih čustev in njih gojitev na drobno razmotrivati. To tudi ni namen in naloga, ki sem si jo stavil pri tem govoru. Ampak namen mojemu, znabiti že nekoliko preobširnem uvodu je, da pokažem, na kako široki podlagi stoji predmet, o katerem hočemo danes natančneje premišljati. Začnimo torej sedaj z raz-motrivanjem predmeta, ki nam je neposreden namen današnjega premišljevanja! J Neposredni smoter vsakemu pouku, torej najvažnejšemu vzgojnemu sredstvu v šoli, je, da učenec pridobi kako novo znanje ali vedenje, rekše, da spozna kakšno novo resnico. Se shvatanjem vsake nove resnice pa je združeno prijetno čustvo, čustvo resničnosti ali intelektualno čustvo. Iz tega sledi, da z ozirom na pouk, z ozirom na zanimanje za učne predmete, pride v prvi vrsti v poštev čustvo resničnosti. Dovolite torej, da Vam samo z nekolikimi primeri razjasnim to čustvo. Ko je Pythagor izumil svoj znani rek, bilo je njegovo veselje toliko, da je bogovom prinesel hekatombo v dar. In Archimed je po dolgem iskanju našel, da izgubi navidezno vsako telo, utopljeno v kako tekočino, toliko svoje teže, kolikor telita po njem izpod-rinjena tekočina. Rešitev tega problema našel je, ko se je baš kopal; ta ga je pa tako razveselila, da je gol tekel po ulicah v svoje stanovanje klicajoč: Heureka! (Našel sem!) Ti primeri nam kažejo, da nam spoznanje kake resnice napravi veselje. Nasprotno nam jo neprijetno, če ne moremo resnice zaslediti. To neprijetno čustvo se izraža v Faustovem samogovoru: „Da steh' icli nun, ich armer Thor Und bin so klug, als wie zuvor, Und sehe, dass wir niehts \vissen konncn: Das \vill mir schier das Ilerz verbrennen". Čustvo resničnosti je vzrok tisti čudoviti in najvišji duševni delavnosti, ki nahaja svoje veselje in nazadnje svoje zadovoljnost v iskanji in zasledovanji resnice. Kdo ne pozna tistega prijetnega čustva, ki nas navdaje, ako smo se trudili dalje s kako matematično nalogo in se nam nazadnje posreči, da jo pravilno rešimo! Pa ne le z mnogim trudom doseženo spoznanje ampak tudi iskanje resnice pripravlja duši veselje in radost. Takšno „anticipirano spoznanje" gnalo je Kolumba k znanemu potovanju, isto vodi preiskovalca na vseh poljih znanosti. Ako se torej oči učencev zasvetijo od veselja, ko se jim je odkrilo novo spoznanje in če se jim ravno tako nezadovoljstvo čita iz obraza, kader niso razumeli, kar se jim pripoveduje, tedaj se je v njih oživelo čustvo resničnosti. Učenci gledajo, če so svojo nalogo dobro rešili, učitelju veselo v obraz, če so pa napačno delali, gledajo nezadovoljni okrog. Čim večji je bil trud, tem večje je veselje in zadovoljstvo, oziroma nezadovoljstvo, ki izvira iz duševnega napora. Takšno veselje prirejaj učitelj svojim učenoem, kolikor moreš in videl boš, s s kolikim zanimanjem te bodo poslušali, kako radi bodo sledili tvojemu vodstvu in koliko uspeha boš dosegel pri pouku in — v vzgoji! Sedaj mi še preostaje navesti pravila, s pomočjo katerih se goji čustvo resničnosti, oziroma zanimanje. V tem ozira bi se lahko sklical na katero si bodi ukoslovje, ki navadno navajajo ta pravila kolikor toliko popolnoma. Pa Vas tudi, čestiti poslušalci, ne bom dolgočasil z naštevanjem teh pravil, ki so itak vsakemu znana, in katera lahko prečitate v svoji knjigi, kedaj hočete. Zdi se mi potrebno pomuditi se nekoliko le pri jedni točki, ki se sicer tudi omenja v navedenih knjigah, pa se, kakor se mi zdi, ne povdarja zadosti, ali proti kateri se vsaj največkrat greši. Tukaj mislim na samodelavnost učencev pri pouku, ki mora prav za prav biti jedro mojega današnjega govora. Toda nič se ne ustrašite, da bi Vas še predolgo mudil, ko tako pozno pridem do pravega svojega namena. H. Sclireiner. (Konec sledi.) - Slovniška teorija Kernova. Piše dr. Janko B e z j a k. (Dalje od št. 16. 1. 1.) V 16. številki prejšnjega letnika smo malo da ne dovršili razpravico, katere glavni namen je bil preiskati nauk o povedku. Preostalo nam je, kar smo že izjavili takrat, da še izpregovorimo, koliko navedene snovi in kako jo naj uči ljudska šola. A predno preidemo na ta zadnji del omenjene snovi, naj nam bode dovoljeno še nekaj pristaviti, o čemur Kern molči. Govoriti nam je torej še o takozvanem „povedkovem stavku." Povedkov stavek nastane, če se razširi povedek v poseben stavek. Tako se glasi navadna označba. Pa je li popolna? Ne; kajti povedkovi stavki — ume se, da vzamemo ta pojem še v starem smislu — navezani so na jedno vrsto povedkov: na samostalnik, če že sploh o tem govorimo, da je povedkov stavek povedek, v stavek razširjen. *) Je li namreč mogoče vsak povedek v starem smislu besede opisati s stavkom? Morerno-li opisati povedni glagol? Ali menda pridevnik? Nikakor ne; opisati nam je mogoče le samostalnik. N. pr.: Bog je stvarnik nebes in zemlje: Bog je, ki je vstvaril nebo in zemljo; Aristotel je bil učitelj Aleksandrov: Aristotel je bil, ki je učil Aleksandra. Narava tega takozvanega opisa pa še jasno kaže, da se morejo opisati ali razširiti večinoma le samostalniki, izrazujoči dejavnost. Radi tega so povedkovi stavki jako redki, a gori navedena razpredelba bi se morala glasiti: povedkov stavek nastane, če se razširi samostalniški povedek v poseben stavek. S tem pa nočemo trditi, da je ta označba sploh prav. Umevno je, da z našega stališča ni več povedkovih stavkov. Nam služi v povedek le povedni glagol, ki se ne da opisati s posebnim stavkom. Kaj pa naj storimo s temi stavki, ki so doslej veljali za povedkove ? Prekrstiti bo jih treba. Videli smo, kaj opisujejo: samostalnik, ki nam velja za povedni imenovalnik. Po tem pojmu moramo izvoliti ime. Kern jih navaja, ne da bi več o njih govoril, v svoji knjižici „Grundriss der Deutschen Satzlehre" na strani 52. imenujoč jih „Praedicatsnominativ-satze". Katero ime pa jim naj damo v slovenščini? — Predlagamo izraz: „imenovalni-kovi stavki", opustivši pojem povedkov, da nam ne vzraste predolga beseda. Saj pa je izraz tudi tako določen; kajti stavkovih članov, v imenovalniku stoječih, ni več nego troje: osebek in povedni imenovalnik, ki morata vselej biti v imenovalniku, in še jedna vrsta pridevkov, katero imenujemo pristavek, ki je samo takrat v imenovalniku, kedar stavimo v imenovalnik tudi oni samostalnik, katerega določuje pristavek. Če rabimo namesto teh členov stavke, odgovarja prvemu osebkov, zadnjemu pridevkov ali natančneje pristavkov stavek; kaj pa srednjemu? — Recimo mu torej i me nova 1-nikov stavek, in dvombe ne bo nobedne. S tem smo dopolnili povedkove točke, v gori omenjeni številki navedene; kot poslednjo namreč pristavimo: Naposled služi v povedni imenovalnik tudi stavek, kateremu hočemo nadeti ime iiuenovalnikovega stavka. Po tem ovinku se vrnimo k nalogi, začetkom omenjeni! Poprimimo se prve točke: koliko snovi, o povedku podane, naj uči ljudska šola? Ni dvombe, da ljudska šola vsega ne sme in ne more učiti, tudi ni dvombe, če trezno premislimo, kaj se naj izpusti od one tvarine, o kateri smo razpravljali precej natančno. Da v ljudski šoli ne bomo govorili o povednem dajalniku in orodniku; da ne bomo dajali določevati stavkov kakor: srečnemu biti je redko komu odmerjeno; to se pač ume samo po sebi. A kar še ostane, tudi to ne bo se dalo vse obravnati na vsaki šoli Napišimo torej najprej, kar se nam zdi, da bo mogoče učiti na ljudskih šolah višjih kategorij! Pouk o povedku se bo mogel sukati po našem mnenji o sledečih točkah: 1. Vsak povedni glagol je povedek. 2. Glagol „biti" je v povedni obliki tudi povedek. 3. Ta glagol večinoma zahteva v *) Mimogrede naj opomnimo, da nikakor ne moremo pritrjevati mnenju onih slovničarjev — in teh je večina, ki trde, da so zavisni stavki nastali iz stavkovih členov. Tako se je baje osebek opisal s stavkom, oziroma razširil v stavek, istotako povedek itd. Če nam bo preostalo časa, izpregovorimo o tej trditvi, ko bomo razpravljali o zavisnih stavkih sploh. svoje pojasnjevanje imenovalnik. 4. Tega še potrebujejo tudi nekateri drugi glagoli (imenovati se, zvati se itd.). 5. Glagol „biti" še dobiva razven povednega imenovalnika tudi povedni rodilnik *). (3. More tudi privzemati sklon s predlogom. 7. Poslednjič mu služi v pojasnilo celo stavek. Mogli se bodo torej določevati stavki sledečih vrst: Drevo zeleni; Bog je; oče so kmetovalec; učenec je priden; klobuk je moj; France se piše Mlinar; Bog je neskončne milosrčnosti; prstan je iz zlata. Naravno je da se bo ta tvarina razdelila na 3 stopnje. Na prvi bomo učili o 1. točki; na drugi o 2. in 3.; na tretji o sledečih. V ljudskih šolah nižjih kategorij bomo pa si prihranili nekatere izmed navedenih točk: učili bomo le 1., 2. in 3. in, če so razmere ugodne, menda še 4. in 5. Obrnimo se nadalje do razlaganja drugega vprašanja, kako bi se ta tvarina obravnavala v ljudski šoli! Poglejmo si najprej dosedanjo metodo! Pregleduje slovnice, ljudski šoli namenjene, vseskoz opazujemo, da se začenja slovniški pouk o stavku in sicer o glavnih stavkovih členih: osebku in povedku. Tema se priklene pouk o samostalniku, pridevniku, glagolu in osebnem zaimku. Nevažna razlika je semtertje najti v tem, da se najprej določuje osebek, nato samostalnik in osebni zaimek; potem povedek, nato pridevnik in glagol, ali glagol in pridevnik. Čemu neki tako? — Pravijo, da se pouk mora začeti s stavkom. In kaj se naj vendar pove o stavku, če ne glavna stavkova člena? Kaj se naj daljo pridruži, če ne nauk o samostalniku? Saj je osebek ona stvar, o kateri se kaj pove, samostalnik pa ime one stvari! In ako se je začelo govoriti o povedku, treba je takoj preiti na ona besedna plemena, po katerih se najčešče izraža povedek: na glagol in pridevnik, oziroma samostalnik, o katerem pa se je že pravilo učencem. To je vendar logična razvrstitev tvarine, kateri se ne bo lahko dalo kaj oporekati! Vse prav; a vendar si udovoljujemo izjaviti, da se ne moremo nič prav uklaujati temu nazoru, po katerem naj učitelj jame poučevati o glavnih stavkovih členih, in sicer najprej o osebku, potem o povedku in da naj tema členoma priklepa pouk o dotičnih besednih plemenih. Razlogi so ti le: Res je sicer, da učenci naj jamejo poznavati stavek. A je li treba določiti stavek in govoriti o stavkovih členih? Čemu je učencem to? Ali je morda zavisen pouk o samostalniku od tega, da učenci prej spoznajo osebek? — Nikakor ne. Ali se menda naslanja pouk o glagolu, oziroma pridevniku na pojem povedkov? — Tudi ne. Čemu torej to? A ne samo, da to ni potrebno, učinja še razven tega nejasnost in težkočo. Recimo, da učenci poznajo osebek in da se uče poznavati samostalnik. Kaj se zdaj pogostoma dogaja? — Imel sem sam priložnost, da sem opazoval, in slišal sem tudi od vadniških in drugih učiteljev, da učenci zamenjujejo pojem osebka in samostalnika; kajti da je oni stavkov člen, ta besedno pleme, tega ne morejo razločevati na prvi stopnji slovuiškega pouka. Istotako zamenjujejo povedek in glagol, oziroma pridevnik; kajti opredelba se glasi v obeh slučajih slično: povedek nam pove nekaj o osebku: kaj dela, kakšen, kaj je. Glagol pove, kaj oseba ali reč dela; pridevnik, kakšna je itd. Kaj pa se torej naj učencem pravi o stavku? Tako bo prejkone vprašal zagovornik stare teorije. Učenci naj poznavajo stavke, to se pravi, naj pišejo stavke, ne samo golih, ampak tudi razširjene; naj se uče, da se stavi koncem stavka pika in da se piše začetkom velika pismenka, da je stavek sestavljen iz besede, besede iz zlogov, zlogi iz glasov. Več ni treba povedati. Bog nas pa varuj one neumnosti, ki vbija učencem kot prvo slovniško pravilo v glavo definicijo o stavku, ki se glasi duhovito, če tudi popolnoma nepravilno: stavek je z besedami razodeta misel. Ali učitelj pač ne razodeva posebnih mislij, če *) () povednem tožilniku izpregovorimo pri predmetu. muči sedem let starega otroka s takim stavkom. Učenec ga brbra, če ga vprašaš, kakor papiga, ki tudi ne ve, kaj govori. Na to naj učitelj ne preide na razpravljanje stavkovih čleuov, ampak naj uči učence spoznavati najimenitnejša in najvažnejša besedna plemena: samostalnik, glagol, pridevnik, osebni zaimek. Naj se temu ali onemu metodiku ta pot ne zdi prava, vendar bo moral priznati vsaj to, da, če hočemo postopati po teoriji Kernovi, ne moremo slovniškega pouka takoj začeti z osebkom iu povedkom, ampak da moramo izvoliti drug način obravnavanja, nego je bil dosej. Kernova teorija o določenem ali povednem glagolu zahteva zrelejše učence, nego so učenci drugega šolskega leta, v katerem navadno sedaj učijo pojem osebkov in pomikov; ona zahteva, da učenci natančneje spoznajo glagol in osebni zaimek, predno morejo spoznati pojem povedkov. Kajti povedkova označba se odslej ne bo več glasila: povedek je tisto, kar se pove o osebku, ampak tako-le: glagol, določen po osebi, je stavku povedek. Zaradi tega je treba, da se učencem najprej podajajo glavna besedna plemena. Tva-rino pa, to vse obsegajočo, razvrstili bi na sledeči način: V drugem šolskem letu naj učenci spoznavajo prvič imena oseb, živalij, raztlin, rečij raznih vrst, naslanjaie se na nazorni pouk, dokler ne pridejo do pravila rekoč: imena stvarij so besede, katerim pravimo samostalniki, in naposled še kračje: ime stvari je samostalnik. Tu je vzlasti povdarjati, da so samostalniki besede. Dalje se morajo še učiti o spolu in številu samostalnikovem. Drugič se jim razjasnjuje pojem glagola; kaže se jim, ta stvavi nekaj delajo, in postavi se pravilo: Besede, ki kažejo, kaj stvari delajo, imenujejo se glagoli; to se glasi kračje: Glagol pravi (naznanja), kaj stvar dela. Tudi sedanji, pretekli in prihodnji čas se določi. Glagolu se pridruži osebni zaimek v imenovalniku vseh števil: jaz, ti, on, ona, ono itd. Glavna naloga pri tem je, da učenci osebne zaimke spajajo z glagoli in se vadijo spregati. Nazadnje se obravnava pridevnik in pride se do pravila: pridevnik je beseda, ki naznanja, kakšna je stvar. V 3. šolskem letu se ti pojmi dopolnjujejo. Samostalnikova označba se dovrši s tem, da pristavimo: imena lastnosti j in dejanj so tudi samostalniki. — Pridruži se pravilna sklanjatev. O glagolu še učitelj naj pristavi, da tudi kaže, v katerem stanji so stvari. Pridevnikov pojem se dopolni po vprašanjih čegav? in kolik?, določuje se njegov spol in vadi sklanjatev. Tako smo prišli do tega mesta, na katerem naj se učencem poda pojem besednega plemena. Ta pojem se mora sedaj pridno vaditi, da učenci brez pomisleka ali spoznajo ali znajo povedati: samostalnik, glagol, osebni zaimek, pridevnik. Poleg tega pa naj vedno tvarjajo stavke in v njih rabijo že poznana besedna plemena. Tako še ostanejo sledeče glavne vaje, predno učitelj preide na izvajanje poved-kovega pojma. Prvič naj se nadaljuje vaja sprega t ve. Učenci naj n. pr. tvarjajo stavke: jaz pišem, ti pišeš nalogo, on piše nalogo itd. Na takih stavkih naj se učijo določevati osebni zaimek vseh oseb in števil. — Dalje opazujejo, da v slovenščini osebne zaimke navadno opuščamo ter da govorimo: pišem, pišeš, piše, itd. Na teh oblikah naj se vadijo razločevati glagolovo osebo. Te vaje so velike važnosti. Naj trajajo toliko časa, da se učenci naučfe brez dvombe in popolnoma določiti glagol po osebi rekoč: delam je glagol v 1. osebi jednine, delajo je glagol v 3. osebi množine, delava v 1. osebi dvojine itd. Učenci torej vedo, da so glagolove oblike, določene po osebah, in sicer po 1., 2. ali 3. osebi. Dalje na strani 74. Načrt za računanje na (Profesor L. Lavtar.) II. Učili Ura Šolsko prvo drugo tretje neposredno posredno neposredno posredno neposredno | posredno 1. Mere v redu, na novo: Deciliter 10—3= 10-1-1-1= itd. (prim. prej. ted.) Ponavlj. vaj a) %dkg—bdkg Idi 6cl-2cl b) 9J-3J, 8D 9J—6J c) 9-5, 64-8 (2. rač., 45) Pismeno odštevanje Vaje: a) 6w bdm bm Mm b) 6S 4D 8J 2S 3 D 5 J c) 648 235 2. Konkretne števne vaje Bc za števili 4 in 5 Odšt. štev. 1, 2, 3 (1. ^rač., 11) Vaje: a) Mm—ldm 8 cm b) 41)—1D8J c) 40—18 (2. rač., 45) Pravilo se posname pri popravi 3. Odštevanje števil 4 in 5, konkretno t- Vrsti: 10—1—1—1—1= 10 — i = itd.; takisto za štev. 5 Oblečene nal. (2. rač., 46, prva skup.) Vaje: a) S ni 8 dm—4 m b) 8D 8 J—4D c) 88—40 (2. rač., 45, 46) Kakor 2. šolsko leto Odštevanje po pravilu (3. Rchb., 38) 4. Mere v redu, na novo: 1, cl Vrsti: 10 — 4 = 10—1—1—1—1= itd.; takisto za štev. 5 Oblečene nal. (2 .rač., 46, 47) Vrste za odštevanje desetič (2. rač., 46) detto. detto. 5. Oblečene nal. za sešt. in odštevanje N„ N„ N3 Vrsti: 10 — 3—1= 10-4 = itd.; takisto za štev. 5 detto. Oblečene nal., sklep „manj" v zvezi z: to bomo izračunali, ako, . . .odštevamo Vrste: n. pr. 148 32 116 (3. 32 Rchb., itd. 39) Konkretne števne vaje Bc za štev. 4 in 5. — Odštevanje štev. 4 in 5. — Deciliter, liter, centiliter. — Obleč. naloge za se — in odštevanje Ni, Ns, Xa Odštevanje števil obstoj, iz deset, in jedn. od desetič. — Odštevanje desetič od štev. obst. iz des. in jed. — Oblečene naloge Pismeno odštevanje. -— Oblečene naloge, sklep „manj" v zvezi z: to bomo izračunali, ako . . . odštevamo jednorazredni ljudski šoli. (Dalje.) načrt. 1 e t O četrto peto 6. 7. in 8. a — Slovstvo. »Knjižnica za mladino". — „Za veza" je razposlala vsem slovenskim posojilnicam in hranilnicam naslednjo prošnjo : »Slavno ravnateljstvo! »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je ustanovila s pomočjo »Goriške tiskarne A. Gabršček" v Gorici z 1. 1895. že dolgo pričakovano »Knjižnico za mladino". To književno podjetje si je pridobilo že v prvem letu vso hvalo slovenske kritike. Izšlo je 12 snopičev trdo vezanih, kar je potrebno zlasti pri knjigah za mladino. Toda cena je bila postavljena naročnikom le po 15 kr. za vsak snopič, v razprodaji pa 20 kr. To se je zgodilo, ker smo pričakovali vsaj 1200 naročnikov, ki bi pokrili stroške. Ali naročnikov se je oglasilo le okoli 700, da je imelo podjetje koncem leta 1895. skoro 800 gld. deficita, nasprotno pa okoli 7000 snopičev v zalogi. Izšli so ti-le snopiči (Letnik 1895.): 1. a) »Dva brata". Povest za dečke. — b) „ Milosrčna Zorana". Povest za deklice. 2. »Veselje in žalost". Povest za dečke. 3. a) »Petdeset basnij za otroke*. Poslovenil A. Funtek. — b) »Iz mladih dnij". Zložil A. Funtek. 4. »Dragoljubci-'. Zbirka pripovedek, pravljic, basnij smešnic itd. 5. »Sest povestic": — Dva sveta večera — Snežni plaz v Alpah — Milutin Vi-dovič — Rejenček Štepanek — Babi-čina povest — Nekdanja jezerska naselbina pri Ljubljani. 6. in 7. »Razne pripovedke": — Dedov srd — Tri rože — Marjetica in kopriva — Kraljevič Častiboj — Dediči — Mlinar in veter — Kakoršno posojilo, tako vračilo. 8. Antona Martina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino". I. Pesmi. 1. snopič za srednjo stopnjo. 9. »Plemenita srca". Povest za mladino v 9. poglavjih. 10. in 11. Antona Mart. Slomšeka »Spisi zbrani za mladino". I. Pesmi. 2. snopič za višjo stopnjo. 12. a) »Hudoben tovariš". — b) »Zmrzle solze na cvetkah Marije Antoinette, francoske kraljice". — (Letnik 1896.) 13. in 14. »Pesmi cerkvene in druge". Zložil Andrej Praprotnik. (S sliko.) Ker je neizogibna potreba tega književnega podjetja obče pripoznana; ker podjetje vkljub vsem težkočam redno izhaja v veliko korist slovenske mladine: obračamo se podpisani do slavnega ravnateljstva z nujno prošnjo, da bi blagovolilo pri sklepu letnega računa za leto 1895. po-i magati podjetju iz deficita. Ne prosimo kake podpore, pač pa edino to, da bi slavni denarni zavod kupil šolski mladini domačega okraja primerno število snopičev; za majhne novce dobi obilo dobrega berila za domačo mladež. Ako bi vsak slovenski denaren zavod kupil le 5 do 10 letnikov, za kar potrosi le neznatno svotico 12 do 24 gld., tedaj izgine deficit, to lepo in prekoristno podjetje bo postavljeno na trdne noge, in veliko število že tiskanih snopičev pojde iz založni-kovih shramb med slovenski narod, kjer bodo bodrili um in blažili srce naši nežni mladini, ki je up in nada naša za boljšo prihodnost. Z ozirom na te okoliščine smo trdno uverjeni, da čislani narodni denarni zavod ne odreče svoje pomoči naši »Knjižnici za mladino". * * * Slovensko učiteljstvo ima besedo pri mnogih posojilnicah. Nadejamo se, da se oglase v smislu te prošnje, bodisi pri sejah ravnateljstva ali pa pri občnih zborih. Zares ti naši denarni zavodi bi najlože pripomogli »Knjižnici" na noge. Saj se ne zahteva pri tem niti kaka podpora, marveč le dobro blago išče — za majhno ceno — kupca. Iu kdo lože kupi nego posojilnice? S tem store tudi mladini svojega okraja veliko veselje. Prav bi bilo, ako bi gg. tovariši uplivali tudi na občinske zastope; vsak bi lahko naročal po par iztisov za domačo mladino. Na tak način bi bilo podjetje ne le zagotovljeno, marveč cvelo in razvijalo bi se v čast učiteljstvu in v blagor naroda. Izjava. Moje vrstice o »Knjižnici za mladino" niso se povsem umele. Njih glavni namen je bil, povzročiti ustanovitev „uredovalnega odbora". — Da se je bil tak odbor že sestavil v Novem mestu, nisem prej vedel in menda tudi marsikdo drugi ne. Popotnik ni bil o tem nič poročal! *) Z besedami, da »ne moremo biti popolnoma zadovoljni z lanskim vspehom", (Knjižnice) nisem hotel nikakor žaliti gosp. urednika »Knjižnice". In vendar berem izmed vrst, ki jih je priobčil gosp. Gabršček v »Prilogi 13. in 14. snopiču Knjižnice", kako neljuba mu je bila ova opazka. On piše: »Naj reče kdo karkoli, prvi letnik po svoji vsebini vendar ni tak, da bi se nam ga bilo treba sramovati". — Gotovo, da ne! In ko bi ne bila »Knjižnica" razven Slomšekovih pesmi imela nič dobrega, ne bilo bi se je treba sramovati. Tako pa ima večinoma dobro vsebino! Lahko smo ponosni na prvi letnik, a — popolnoma zadovoljni ž njim ne moremo in — ne smemo biti! Taka popolna zado-voljnost je največja ovira napredku! In g. urednik se je koncem lanskega leta v neki prilogi sam pritoževal, kako hudo mu je šlo za primerne spise. Le berimo tisto prilogo! Nadalje piše g. Gabršček: »Kar se tiče gmotne strani, to je pa edino le skrb izdajatelja; deficit boli le njega". Na to odgovarjam le kratko: Tudi jaz vem, da ni »Zaveza" in ž njo slovensko učiteljstvo odgovorno' za gmotno stanje »Knjižnice", a odgovorno je zanj tembolj *) Se je menda v naglici prezrlo, kar jako obžalujemo. Uredn. moralno! Po urednikovih besedah bi bilo vsejedno, ali podpiramo »Knjižnico" na katerikoli način ali ne, in to še zdaj vender — ni vsejedno! Da je uredovalni odbor v Gorici, zdi se nam prav dobro. Izvrstna je nadalje misel o ustanovitvi književnih odborov pri posameznih društvih, katero priporoča gesp. Gabršček po vzgledu učitelj, društva za celjski in laški okraj. Opomnili bi le nekaj: Zahteva, da bi vsak član tega odbora moral spisati »mesečno vsaj eno navadno pisno polo izvirnega ali poslovenjenega gradiva za natis", ta zahteva zdi se nam vender nekoliko — pre-vneta. Pisatelj se razvija — kakor vsak umetnik — najlepše v prostosti. Da bi se mu odkazovale do določenega časa takorekoč »domače naloge", to vender ne sodi! Boljši jeden dober spis, nego dvanajst slabih! Ludovik Cernej. l^oTrosti. Knjižnica za mladino. Snopič 13. in 14., vezana skupaj, prinašata na 194. straneh »Pesmi" pokojnega Andreja Praprotnika, in sicer pesmi cerkvene in druge. Cena obema snopičema znaža 50 kr. (Opozarjamo častite bralce na današnjo Popotn. prilogo). »Jugoslavjanski Stenograf" i ..Glasnik" ima v št. 1. sedmega tečaja naslednjo vsebino: Grafologija in stenografija; Hrvatska stenografija ; Životopisi zaslužnih Slovanov; Stenografske novine ; Jugoslavjanska stenografija; Iz drugih dežel; Književnost; Ne ja budete; Iskomijt zakon; Po konci glave; Dubrovniku; Uveloj ruži; Jugoslavjanska bibljografija. Dodana je bogata in jako čedna ste-nografska priloga in končno slede še »Stenografska učna pisma", iz katerih se zamore vsakdo naučiti slovenske stenografije. Društveni vestnik. Gornjigrad. (Zborovanje gornjegraj-skega učiteljskega društva) vršilo se je dne 20. febr. na Ljubnem v gostilni g. J. Benda. Vdeležba je bila slaba, ker je mnogo tovarišev bilo bolanih, nekaj drugače zadržanih, nekaj pa je tudi takih, katerim je učit. društvo deveta briga. Predsednik gosp. Fr. Kocbek, ki prvokrat vodi zborovanje, navzoče društvenike presrčno pozdravi končajoč s hrvaško prislovico: malo nas je, a smo ljudje, omenja obče o društvu, da bode isto le tedaj dospelo na višo stopinjo, ako bodo društveniki radi obiskavali zborovanja, podavali zanimive govore in se vdeleževali debat. Razvoj društva zavisi od navdušenosti društvenikov samih, ne pa od predsednika, ki ima zborovanja le nepristransko voditi. Sicer pa ovirajo društvo precej tudi neugodne prometne razmere in krajevna lega posameznih šol. Namesto obolelega tajnika prečita g. A. Schechel zadnji zapisnik, kateri se odobri. Predsednik poroča o društvenih stvareh in prečita dopis gosp. A. Zager-ja, ki se vsled bolehnosti ne more udeležiti zborovanja. Dalje se predsednik opraviči, zakaj je zborovanje sklical na ta dan, namreč radi važnih dopisov. Izvrševaje sklepe občnega zbora je vae tovariše v okraju pismeno vprašal, ali še ostanejo pravi plačujoči in zborovanja obi-skajoči člani, kajti s člani na papirju društvu ni nič pomagano. V odgovoru je razvidno, da šteje društvo 14 pravih udov; 5 učiteljskih moči v okraju je indiferentnih. Potem se naznanijo sledeči dopisi: 1. oklic „Zaveze", v katerem se vabi slovensko učiteljstvo, da širi med narodom „Mladinsko knjižnico" ter jo tudi duševno podpira. Oklic se razdeli med navzoče, drugim se dopošlje. Posamezni tovariši so pridobili nekaj naročnikov. 2. pismo „Zaveze", v katerem prosi, da bi se ji naznanilo, kateri udi našega društva so zavarovani pri banki „Slaviji". 3. dopis „Zaveze", v katerem prosi, da b društveno glasilo „Popotnik" gmotno podpiralo. Nekateri udi izjavijo, da so že nekoliko darovali v ta namen. Na predlog gosp. Fr. Praprotnik-a se bode tudi iz društvene blagajnice nekaj darovalo. 4. poročilo o zborovanju „Lehrerbunda" se prečita po odstavkih ter vzame na znanje. O posameznih točkah še obširneje poroča gosp. Fr. Pra-protnik, kateremu predsednik v imenu društva izreče zahvalo. Za prihodnje zborovanje delegatov dne 1. aprila t. 1. se je zopet izvolil gosp. Fr. Pra-protnik. V obče se povdarja, da se „Lehrerbund" krepko potegnje za vravnanje učiteljskih plač in drugih stanovnih zadev. Sedaj je bil na dnevnem redu govor gosp. P. Kresnika, katerega pa je zadela nemila osoda, da je zbolel. Predsednik izraža željo, da bi ga društveniki ohranili v dobrem in blagem spominu. Tudi drugi govor je radi bolehnosti gosp. po-davatelja moral izostati. Končno so se prečitali vsi članki v zadevi novele „Sama svoja" nahajajoči se v „Učit. Tovaršu", ter odgovor v „Ljubl. Zvonu". Sklene se izjava, da obžalujemo tako sramotilno pisavo, ker ni najti nobenega vzroka, zakaj se piše o vseh štirih učiteljskih osebah v takem tonu, ki žali ves učiteljski stan. Gosp. M. Dedič se brzojavnim potom opraviči, zakaj se ni zborovanja udeležil. Prih. zborovanje se vrši „prvi" četrtek meseca maja v Gornjemgradu. Društv. ud. Ptuj. Naše učiteljsko društvo je imelo dne 1. marcija svoje izvanredno zborovanje, katerega se je udeležilo lepo število udov. Po predsednikovem pozdravu se prečita dopis zastopa banke „Slavije", ki želi, da se javijo pri predsedništvu one učiteljske osebe, ki so si dale pri njej življenje zavarovati. Slavno načelništvo „Zaveze" opozarja na slabo gmotno stanje društvenega glasila in želi podpore. Nabrali so se 4 gld. Podavanje predsednika gosp. Zihra: „Ugled učiteljev ptujskega okraja v zadnjih 25 letih" bilo je „pro domo". Omeniti je le, da se zavednemu in olikanemu človeku studijo in gabijo nekatere novodobne komedije med učiteljstvom. Osnovala se je prašalna skrinjica; porabljajmo jo marljivo. Sklene se tudi, da se naprosi vinorejski učitelj gosp. Matjašič, da nam o priliki poroča o vzgojenju in cepljenju trpežnih trt. Bodoče zborovanje je 1. aprila. Novo pristopivši udi so: gg. Val. Kajnih, učit. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. (7. novb. m. I.), Kle-menčič Jan., učit. na Selah in gspdč. Ivanka Svoboda, učit. v Dornovi ter Eliz. Valenko, učit. pri Sv. Vidu. Zdravi! _ o. Iz šmarskega okraja. „Šmarsko-rogatsko učit. društvo" zborovalo je dne 1. t. m. v Šmarji. Udeležba je bila tako polnoštevilna, da smo bili „k o maj" sklepčni. Gosp. predsednik navzoče prijazno pozdravlja, naznani dnevni red ter častita gg. Kranjcu in Medvedu k njunemu imenovanju obžalujoč ob jednem, da zgubimo v prvem gospodu tovarišu marljivega blagajnika, v drugem pa edinega tovariša s Ponikve, ki se je redno udeleževal zborovanj. Živela! Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Naznanijo se dopisi: 1. „Zaveze" z dne 30. nov. 1895 tičoč se zavarovanja učiteljev pri banki „Slavijiu. 2. „Zavezin" poziv radi mladinske knjižnice. 3. „Lehrerbund"-ovo poročilo o zborovanji v Voitsbergu. 4. „Lehrerbund"-ov dopis tičoč se spremembe pravil radi izstopa „Graškega učiteljskega društva". 5. Dopis banke „Slavije" z 1892. 1. in dopis predsednikov banki z dne 7. febr. t. 1. 6. „Zavezina" prošnja za doneske v pokritje starih dolgov ^Popotnika". Na to sledi podavanje gosp. Strmšeka: »Pestalozzi, vzor učiteljske vztrajnosti". V jako zanimivih zgodovinskih podatkih pojasnil nam je podava-telj Pestalozzijevo neizmerno ljubezen do bližnjega kakor tudi njegovo požrtvovalnost, ter je primerjal ž njim tudi sedanje učiteljske težnje. Gosp. Debelak ga zahvali imenu vseh na njegovem lepem podavanju. Gospod Ferlinc poroča o petji ter priporoča pri zadnjem zborovanji imenovano knjigo za učiteljevo rabo; za šolo je ne more, ker ni aprobirana. Blagajnik gosp. Kranjc zahvaljuje se poslavljajoč se od nas za zaupanje ter poroča, da ima letno društvo 6 gld. prebitka. Tajnik poroča o delovanji društva v preteče-nem letu. Zborovanj je bilo sedem, a udeležba, kakor je pri nas že sploh v navadi, jako skromna. Vseh sedem zborovanj udeležilo se je troje udov, šestih — nobeden, petih štirje, štirih dva, treh dva, dveh šest, enega šest in nobenega največ t. j. „devet". Iz tega je tudi razvidno, kako se pri nas mladi tovariši spodbujajo. Podavanja bila so v pretečenem letu štiri. Zavoljo prepičle udeležbe sklene zbor preložiti volitve do prihodnjega zborovanja. —. — 79 - Dopisi in druge vesti. Iz Nove Štifte pri Gornjemgradu, 27. febru-varja. Pri neki lanski seji občinskega zastopa v Novi Štifti predlagal je gosp. Anton Matjaž, posestnik v Tiroseku, bivši župan in krajni šolski ogleda, naj se vloži na c. kr. deželni šolski svet prošnja za ureditev pouka v drugem deželnem jeziku in naj se odločno zahteva, da naj se otroci samo tistih roditeljev, oziroma zastopnikov, uče dru-zega deželnega jezika, kateri so se zato pri šolskem vodji v začetku šolskega leta oglasili; ta ureditev naj se raztegne tudi na roditelje oziroma otroke, kateri so iz te občine v Gorujigrad všolani. Ta predlog je bil soglasno vsprejet in po ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta štajerskega oziroma okrajnega šolskega sveta gornjegraškega vsprejel je pozneje tudi tukajšni krajni šolski svet predlog g. Matjaža soglasno. Na podlagi teh sklepov — akoravno kakor mi je znano, je krajni šolski svet gorenje-graški sklenil — naj ostane vse pri starem — odredil je c. kr. deželni šolski svet štajerski z ukazom z dne 2. januvarja t. 1. št. 9243 ex 1895 za šolo v Novi Štifti in v Gornjemgradu sledeče: Pouk v nemškem jeziku se ima tako na trirazredni ljud. šoli v Gornjemgradu, kakor najednoraz. razdeljeni ljudski šoli v Novi Štifti s tretjim šolskim letom početi in se ima ta pouk v Gornjemgradu vršiti v 3., 4. in 5. šolskem letu po tri v 6., 7. in 8. šolskem letu po 4 ure na teden; v Novi Štifti v 3. šolskem letu po 2 uri, od 4. naprej pa po 3 ure na teden.. Ta pouk se ima po mogočnosti že v spodnjih skupinah v nemščini vršiti. V urah za nemški jezik se imajo v najvišjih skupinah zraven ponavljanja v materinskem jeziku tudi v nemškem jeziku ponavljati: zemljepisje, zgodovina in računstvo zaradi temeljitejega priučenja v tem jeziku po raznovrstnih vajah. Postavnim zastopnikom vsakega otroka, kateri jed no navedenih šol obiskuje, je na prosto voljo dano izjaviti se, da se dotični otroci pouka v nemščini ue udeležijo. S tem se imajo dotični šolski vodje v začetku šolskega leta obvestiti. Tudi razdelitev ur se ima temu primerno spremeniti. (Iz „štajerske učiteljske Zaveze".) Zavezin odbor je obvestil posamezna društva o sklepih pri glavnem zborovanju s posebno okrožnico, iz katere posnamemo sledeče: Glede na ustanovitev dijaških domov za učiteljske sinove povodom petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja se je sklenilo: Na podlagi pravil nemškega deželnega društva na Češkem naj razmotrivajo učiteljska društva vprašanje o ustanovitvi dijaških domov in naj vpošljejo primerne predloge Zavezinemu vodstvu, da o njih sklepa. Zavezin odbor se pooblasti, dogovarjati se s pomožnim društvom za zasebne učiteljice, odgojiteljice in bone v Gradci, katero društvo že zdaj omogoči, da se zamore za mal denar učiteljskim hčeram oskrbeti stanovanje in hrano. 'Predlogi radi zboljšanja učiteljskih plač odkazali so se zastopnikom učiteljstva v enketni komisiji. Sklenila se je resolucija: „Štaj. učiteljska Zaveza pričakuje trdno, da visoki štajerski deželni zbor skoraj uvažuje zahteve učiteljstva, tičoče se obljubljenega zboljšanja plač, oziroma uvedenja lcon-ltretual status-a. Resolucija se je izročila v peticiji staj. dežel, zboru — C. kr. trgovinskemu mi-nisterstvu se bode v kratkem poslala peticija, da se tudi učiteljem zniža vožnina po železnicah, kakor c. kr. uradnikom. — Iz ustanove cesarja Franca Jožefa se je razdelilo 170 gld. med učiteljske vdove in sirote. Prošnjam štirih vdov se ni moglo ugoditi radi nedostajanja sredstev. Učiteljska društva naj torej pridno skušajo pomnožiti zaklad te ustanove. Razprodaja predmetov, podarjenih po knjigo-tržcih in učiteljih, donesla je 114 gld. 70 kr. katera svota se je priložila ustanovi. — Provizije od zavarovanj znašale so 1177 gld. 02 kr. V sredo dne 1. aprila 1896, dopoludne ob 11. uri je v prostorih društva „Mannergesangverein" v Gradci zborovanje odposlancev se sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo zavezinega odbora. 2. Posvetovanje in sklepanje o premenitvi pravil in poslovnega reda. 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi, ki se naj naznanijo vsaj 8 dni prej predsedniku Zaveze (Jakominigasse 17). — Učit. društvo za mariborsko okolico zastopala bodeta pri tem zborovanju gg. H. Schreiner in M. Nerat. (Razširjene šole.) C. kr. dež. šolski svet stajerski je odredil da še se razširila 3razredni ljudski šoli pri Sv. Benediktu v Slov. g. in Selnici ob Dravi v četirirazrednici. (Koncert.) „Učiteljsko društvo za mariborsko okolico" priredi 25. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki vrtni dvorani hotela „Stadt \Vien" v Mariboru se sodelovanjem mariborske Čitalnice „velik koncert", čegar čisti dohodek je namenjen „Zavezi". Kakor sklepamo po pripravah, ki se delajo in po močeh, ki pri koncertu sodelujejo, bode pač večer sijajen. Za zdaj omenimo le, da se je osnoval močen učiteljski orkester, ki bo nastopil v treh točkah, da bodeta razveselila poslušalce Slovenjebistriško tam-buraško društvo in tamburaški zbor Mariborske Čitalnice združena in pomnožena z nekaterimi ptujskimi tamburaši, da se je odboru posrečilo zagotoviti si za koncert sodelovanje občeznanih injako priljubljenih izvrstnih pevk: gdč. Štupca in izborno de-klamovalko gdč. Osano. Mešani zbor ^Mariborske Čitalnice" pel bode dve točki: Volaričevo „Grajska hči" — dvospev gdč. Štupca, tenor solo g. Vobič, — in Malatov krasni venec čeških narodnih pesmi s spremljevanjem klavirja, moški zbor pa krepko Hajdrihovo „Hercegovsko". Vspored je torej jako zanimljiv in raznovrsten in se bo gotovo tudi izvršil tako dobro, da bo v čast učiteljstvu; kajti uverjeni smo, da bo vsak po svojih močeh deloval na to. Vaja za moški zbor bo v nedeljo, dne 15. t. ni. ob 2. popoldne, orkestralna pa isti dan ob 3. uri v prostorih Čitalničnih „Hotel Erzherzog Johann" I. nadstr. Nujno prosimo, da se jih udeležijo vsi pevci in sviralci točno in o vsakem vremenu, že z ozirom na tovariše, ki pridejo od daleč k tema vajama. (Umrl je) na pustni torek bivši nadučitelj v pok. in častni občan žalski, gosp. Franc Kovač v 78. 1. svoje starosti. Rajnki imel je v prejšnji dobi častni naslov „vzglednega učitelja" in ko je vstopil v pokoj, bil je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Blagemu možu trajen spomin ! (V deželni šolski svet) izvolil je dež. odbor kranjski kot prisednika gg. c. kr. svetovalec Iv. Murnik-a in dr. A. Schaffer-ja (Šolski vrti na Kranjskem.) Šte vilo šolskih vrtov in sadnih drevesnic na Kranjskem je v poslednjih letih lepo naraslo in sicer je bilo koncem lanskega leta 212 šolskih vrtov in 170 sadnih drevesnic. Največ šolskih vrtov bilo je v postojin-skem, največ sadnih drevesnic pa v novomeškem okraju. Matične knjige za 1. 1895. »Slovenska Matica" je izdala za leto 1895. petero knjig: I. Letopis Slovenske Matice za leto 1895. Vsebina: 1. L. Pintar: Slovarski in bese-doslovni paberki. 2. Ivan S te k lasa: Jurij Len-kovič. 3. Jož. A p i h : Ustanovitev narodne šole na Slovenskem. (Drugi del.) 4. dr. V. Oblak: Drobiž in starejše književnosti slovenske. 5. dr. K. Štrekelj: Neizdana Vodnikova pesem. 6. Ii. Pe-rušek: Biblijografija slovenska. 7. E. Lah: Letopis „Slovenske Matice." II. Zgodovina slovenskega slovstva. II. del Spisal profesor dr. Karol Glaser. III. Slovenske narodne pesmi. I. snopič. Uredil dr. K. Štrekelj. IV. Zabavna knjižnica. IX. zvezke. Vsebina : 1. Temni oblaki. Povest. Spisal Do-bravec. 2. Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi. Spisal Ivan Vrhovec. V. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. II. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Vsebina: 1. Gorski potoki. Povest Ivana Gorca. 2. Planinska idila. Povest. Spisala Pavlina Pajkova. 3. Matija Valjavec. Zi-votopis. Spisal Fr. Leveč. (Z Valjavčevo podobo.) Obširneje pregovorimo o teh knjigah drugo pot. Premembe pri učiteljstvu. Podučiteljici gdč. Julija Pressl na I 'lanini in L e o p o 1 d i n a Vaš sta s službama menjali. Gg. Adolf Ros i na, zač. podučitelj v Ormoži in Jožef Ko kij, zač. pod-učitelj pri Kapelah sta v svojih žlužbah potrjena. Viktor Schetina, def. učitelj pri Sv. Petru pol. Radgone dobil je podučit, mesto na deški ljudski šoli HI v Mariboru, gdč. Emilija Tech t, učiteljica ženskih ročnih del v Slovenjemgradcu pa podučiteljsko službo tukaj. — Gospa Marija Po-grujc je nameščena za učiteljico ženskih ročnih del v Hajdini. — Gosp. Anton Šebat, učitelj pri Sv. Jungerti na Pohorju je stalno vpokojen. O pričetku šolskega leta priporoča knjigotiskarnica sv. Cirila v Mariboru častitim šolskim vodstvom in krajnim v/ šolskim svetom vse potrebne TISKOVINE (slovensko-nemške.) Tudi se priporoča za izdelovanje uradnih ovitkov (kuvertov) z firmo po najnižjih cenah z za-grotcvilonn. točne postrežToe. Vsebina. 1. Kako praznuj slov. učiteljstvo petdesetletnico vladanja Njega Veličanstva našega cesaija Fr. Jožefa I.? — II. Samodelavnost učencev pri pouku. (H. Schreiner.) (II.) — III. Slovniška teorija Kernova. (J. Bezjak.) (XVIII.) — IV. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (XIV.) — V. Jeden šolski dan v 3. razredu trirazrednice. (Miško Cizel.) (I) — VI. Slovstvo. — VII. Društveni vestnik. — Vili. Dopisi in druge vesti. — IX. Inserat._ Lastnik in založnik: „Zaveza': Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)