PoStarlna plačana.
Štev. 9.
Posamezna ftev. Din
V L''ubijanj, v petek dne 27. februarja 1925.	Leto VIII
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
B&roftnlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15* celoletno Din 30-—.
Več politične izobrazbe
Izid volitev je razočaral mnoge, ki so -o-lili klerikalno stranko. Zmaga Narodnega bloka, ki si je priboril večino v narodni skupščini, je uničila vse upe onih, ki so mislili, da bo prišla klerikalna stranka / vlado in da jo je že zaradi tega dobro voliti. Danes se marsikdo praska za ušesi, ker je nasedel klerikalnim agitatorjem in njihovim zagotovilom, da bo Radič dobil nad sto mandatov m da bodo v zvezi z njim klerikalci prišli na krmilo.
Mnogi pravijo danes: <Ja, če bi vedel, da bo tako in da klerikalci sploh ne bodo prišli do besede, ket se jih vsak izogiba, bi jih gotovo ne volil. Vdali smo se grožnjam duhovščine in klerikalnih agitatorjev, ki so nam grozili z maščevanjem, ako pridejo na vlado. Sedaj vidimo, da smo pogrešili, ker smo z izvolitvijo klerikalcev sami sebe oropali zastopstva na najvišjih mestih državne uprave.*
Take govorite se iujejo sedaj med našim kmetskim prebivalstvom po deželi in številni dopisi nam potrjujejo, da šele sedaj prihajajo ljudje do treznejšega mišljenja, ko sta nekoliko prenehala klerikalno hujskanje in pri tisk duhovščine, ki se je z vsemi razpoložlji vimi sredstvi izpostavila za dr. Korošeevo politiko, katera ni znala niti v najmanjši meri omiliti našemu kmetu njegovih bremen.
Na drugi strani nam pa take govorice tudi dokazujejo, da manjka našemu ljudstvu še mnogo politične izobrazbe, ker še vedno naseda na limanice ljudi, ki mnogo obljubujejo, pa nič ne narede. Ako bi presodili trezno, da klerikalni poslanci doslej niso ničesar storili za našega kmeta in sploh za naše ljudstvo, dasi sc bili številno zastopani v Narodni skupščini, bi nikdar ne mogli voliti klerikalne stranke. Pameten človek sodi ljudi po dejanjih, ne pa po besedah. In če me je kdo že enkrat p revaril za moje zaupanje in me osleparil za moje nade, mu ne bom še v drugič poveril svojega zaupanja, ako sodim z lastno trezno pametjo.
Slovenski kmet ni neumen, vendar pa se ga še drži grda napaka, da se ne upa pokazati javno, kaj misli, kadar je čas za to. Na tihem sicer zabavlja čez klerikalne poslance, da samo obljubljajo pred volitvami in da po volitvah skrbe le za korita sebi m svojih ljubljanskih ožjih pristašev, kadar so volitve, pa voli vseeno iste klerikalne poslance, ker se boji zameriti se domačemu župniku, da bi ga ne ozmerjal s prižnice ter ga osramotil pred vso faro.
Treba mu je vež samozavesti, ker so ns taveda v zadostni meri, da mu je v svobodni Jugoslaviji zagotovljena popolna svoboda
mišljenja, kolikor je to v skladu s koristjo splošnosti in z državljanskimi pravicami. Ne zaveda se dovolj, da mora kot svoboden državljan odločevati pri volitvah o svojih koristih in svoji usodi sam po svoji lastni pameti, ne pa tako, kakor mu ukazujejo oni, ki zasledujejo pri tem predvsem laslne koristi. Ako bi se tega zavedal, bi vedel, da je za svoja dela sam odgovoren in bi vsakega kle rikalnega priganjača, ki bi mu grozil, nagual.
Kljub temu kažejo vsa znamenja, da se počasi tudi na kmetih svita, kar kaže najbolje lep napredek glasov samostojne demokratske stranke med podeželskim prebivalstvom. Kadar bo pa samozavest našega kmeta postala z razširjenjem njegove politične izobrazbe
tolika, da se ne bo vdajal praznim grožnjam in da bo sodil svoje poslance po mož-be?edi, se ne bo več praskal, kakor se po sedanjih volitvah, ko pravi: sZopet smo jo zavoz2i!»
Dolžnost vseh naprednih politično bolj izobraženih kmetov je, da v medsebojnih razgovorih svojim stanovskim tovarišem pojasnjujejo razvoj naših političnih razmer tako, kakor se v resnici vrši, da se na ta način razširi med široke kmelske sloje napredna demokratska misel in da pride na ta način naš kmet res do one veljave v političnem življenju, ki mu gre po vseh državljanskih pravicah.
Z večjo politično izobrazbo bo prišla tudi osamosvojitev našega kmeta izpod klerikalnega jarma in z njo tudi konec neprestanih razočaranj, ki jih je doživljalo naše kmetsko ljudstvo zadnja leta, ko so vodili slovensko politiko dr. Korošec in njegovi tigri.
Odmevi na pastirski list
(Dopis s Štajerskega)
V nedeljo dne 15. februarja se je v naši škofiji bral raz prižnice škofov pastirski list. škof Karlin pač omenja v njem, da ga je poslal papež za škofa v Maribor, zamolči pa, da je bil na lastno prošnjo imenovan s privoljenjem vlade in kralja, ki mu je nakazal plačo ter mu izročil v Mariboru lepo palačo, / Betnavi graščino z obsežnim veleposestvom, pri Sv. Petru, Kamniti in drugod kakih sedem vinogradov z viničari-jami. Brez te državne dobrote bi bil škof prava ničla; ne mogel bi se voziti v blesteči kočiji v spremstvu tajnika in osebnega sluge,niti živeti do knežje. In vendar je v pastirskem listu zatajil kraljevo milost. Kaj treba vernikom vedeti, da ima svoj lesk in blesk od države!
Škofov pastirski list zveni letos pod geslom: ,Seži v žep in daj!" najprej za škofovo semenišče, potem pa še potuj v Rim, da dosežeš posebne odpustke in odpuščanje posebno velikih grehov, koje si je pridržala odpuščati vrhovna cerkvena oblast. V navadnih letih se je to vse lepo doma ali vsaj v Mariboru opravilo. Potem takem je sveto leto slabejše, ker morajo veliki grešniki potovati z velikimi troški v Rim, tam obiskati štiri bazilike in seveda dajati darove na ljubo sv. očetu, ki ni Slovencem nikdar kazal svoje pravičnosti, kaj šele ljubezni. — Rimska stolica ni nikdar rada videla slovanskega bogoslužja, med vojno pa ga je celo preganjala in zatirala. Papež ni ganil niti s prstom, ko so Italijani preganjali slovanske duhovnike v Pri-morju, Istri in drugod. Tudi Karlina, bivšega škofa v Trstu, papež ni branil pred Italijani, pobegniti je moral k nam. V zahvalo za vse naj vodi zdaj premožne Slovence s „cvenkom" v Italijo; seveda morajo romarji pozabiti, da so nam Italijani odvzeli nad pol milijona bratov in
sester, na to pa še misliti ne sinejo, da papežev konzistorij ni nikdar nobenega Slovenca proglasil za svetnika. To nebeško čast je naklonil samo Italijanom, Francozom, Nemcem itd. Slovenci pa so za pekel dobri!
Kdor se čuti tako velikega grešnika, da ne more doma doseči odpuščanja svojih grehov, naj le gre v Rim. Na vsak način naj povabi škof na to romanje tudi velikega političnega grešnika Radiča in dr. Korošca, škof toži v svojem pa-stirskem listu nad pomanjkanjem duhovnikov. Duhovnik Korošec se je že zgodaj odtegnil dušnemu pastirstvu, kajti zdi se mu lepše živeti v Beogradu ter od tam po svojih glasilih »Straži" in »Slovenskem Gospodarju" hujskati slovenski narod proti državnim oblastim tako izdatno, da je bila policijska oblast neljuba prisiljena »Stražo" in »Slovenskega Gospodarja" začasno zapleniti.	~	i : *
Korošec je pomagal v Beogradu znižati vrednost krone na četrtino dinarja, s čimer smo izgubili tri četrtine svoje gotovine, pomagal je navijati davčni vijak, v »Straži" in »Slovenskem Gospodarju" pa je dal kričati: To so storili Srbi. Tako je ustvaril pri nas nekrščansld plemenski srd proti bratom Srbom, samo zato, da bi mogel v kalnem ribariti.
V hiši mariborske Cirilove tiskarne sedijo 4 duhovniki, ki so se odtegnili dušepastirstvu ter služijo Koroščevim namenom, v hiši Zadružne gospodarske banke pa dva, skupaj šest. Teh šest duhovnikov naj uvede škof v dušepastirstvo, potem bo tisto pomanjkanje odpravljeno. Slovenski narod ne rabi politikujočih duhovnikov, temveč takih, ki delajo samo za nebeško kraljestvo, ne pa za kraljestvo tega aveta.
Na deželi smo Izvedeli, da je bilo na dan po volitvah pridrvelo v Maribor vse polno duhovnikov poizvedovat po volilnih izidih. Neka ženska je prinesla iz Maribora glas: „V mestu je danes vse črno vran!"
Tudi škof Karlin se peča s politiko več, kakor mu je treba. V nekem društvu je pozival osebno pričujoče, naj volijo tako, kakor bo volil on. V svetem letu se zaradi tega zlasti spominjamo, kako jc molčal k hujskanju „Straže" in »Slovenskega Gospodarja", dasi je bil na to protikatoli-
Sko početje opozorjen. Kdor ee s tem njegovim ravnanjem strinja in kdor hoče, da bo za časa volitev krokalo še več vran po deželi in v mestu, naj le seže v žep, da se bo škofovo semenišče napolnilo.
Sveto leto se je začelo z novim letom, škof pa je čakal s svojim pastirskim listom, naj minejo volitve, takrat bodo ovčice pristopnejše za farovško bisago. Kdor zna, ta zna. Svet hoče biti varan, zato ga je pač treba varati.
Politični pregled
Vlada ima polne roke dela s pripravami za zasedanje Narodne skupščine. Zakonski osnutki, ki jih je vlada vstavila v svoj program, katerega je kralj potrdil, morajo biti do otvoritve Narodne skupščine, torej do 7. marca, v celoti pretreseni, da se nato zapored predložijo zbranim narodnim poslancem. Ker ima vlada v Narodni skupščini čvrsto večino, je upati, da bodo
pripravljeni zakoni kmalu spravljeni pod streho,
nakar bo treba pač še na vseh koncih in krajih zastaviti sile, da dobi naša država takšno upravo in takšno notranjo ureditev, kakor to točno predvideva naša vi-dovdanska ustava. Ko se pri nas enkrat izvedejo volitve v oblastne in srezke skupščine, ko se izenačijo davki, ko se zavarujejo temeljne kmetijske in obrtniške koristi, potem bo storjen končni križ in amen čez vse avtonomistične in republikanske sanjarije:
Vsak zase gospod in gospodar vsi pa člani enotne države z istimi pravicami in Istimi dolžnostmi
se bomo prav naglo vživeli v zavest, da nismo več obdani s pokrajinskimi in plemenskimi plankaml, temveč da smo od
Triglava do Vardarja vsi Slovenci, Hrvati
in Srbi doma na isti zemlji.
Ob energičnih pripravah vlade za izvedbo tega programa zastavljajo opozicijski načelniki, med katerimi si lasti prvo besedo dr. Korošec, obupne napore, da bi kakorkoli zavrli delovanje vlade Ker se zavedajo, da je sedanja vlada močna v svoji slogi, se trudijo, da bi s spletkami razdvojili Narodni blok, to se pravi, da bi iz vlade odstranili samostojne demokrate. Dr. Korošec se je prvi zaletel in za božjo voljo prosjačil radikale, naj bi njega in njegove tigre sprejeli v vlado Dobil pa je tak odgovor, da mu menda še zdaj zveni po ušesih. Skratka:
vlada Narodnega bloka ie v svoii neomajni slogi vedno vztralnejša.
opozicijske skupine pa druga drugi ne zaupajo in so absolutno nesposobne za sleherno resnejšo akcijo. V ponedeljek so se
zastopniki opozicije zopet znašli v Beogradu in imajo neprestana posvetovanja. Trudijo se, da bi zlimali enoten opozicijski klub, ki naj bi v Narodni skupščini skupno nastopal proti vladi. Toda radičevci, ki so najbolj nezaupljivi, ne gredo na ta Iim in se ne marajo dati v vajeti 1 ~*bi Davido-viču in dr. Korošcu, dokler njihov svojeglavi voditelj Štefan Radič tiči v zaporu
Gospodična Mimi
Napisal • • • (Konec.)
Poletne nedelje popoldne je bilo. Malka je sedeča na obcestni klopi objemala svojo prijateljico, kateri je prav zaupno povedala, <k se gora, katero sta gledati v daljavi, dotika neba. Premišljevaje, kako bi enkrat ubežati na njen vrh, odkoder bi se potem ne vrnili, sta zagledali tujca z nahrbtnikom, stopajočega proti njima. Oddaleč so se mu odpirala usta, okrog katerih se mu j: zbiral nasmeh.
»Posmehuje se nama," jc omenile Malka
„Oho," se je začudil;, ščipalka.
^Gospodični," je dejal tujec, dospevši do njiju, »kje se nahaja tukaj v Zabrdju ljudska šola?"
»Ne vem,« se je odrezala Malka.
»Nikjer," K boječe odgovorila Ščipalka
»Torej v Zabrdju nimate učiteljice," jt tujec poizvedoval prijazno.
»Cemu, če nimamo šole," je o<ivrnila Ščipalka.
»Ali vama je naao bivališč gospodične Mimi Kamnarjeve?"
„Mb," je pokimala Matkh, „t< \ nate. gospodična."	y - •
»Pa je doma?« ,r	\
. »Mli."
»Hvala." si je oddahnil tujec, stopajoč Čez dvorišče proti veži
»Kdo pa so, gospod?" je vprašala Ščipalka ter si je z desnico zasenčila oči.
»Slavko Prosek, poštar."
Prav v istem trenutku se je nad njim odprlo okno skozi katerega jc potisnila svoj obrazek »gospodična", radovedna, kdo se razgovarja na dvorišču. Spoznavši prišleca, se je boječe odmaknila, nakar je prihitela na cesto.
»Nisem mislila... nisem pričakovala," se je priklanjala znancu iz mestne gostilne, ki ji je z gVbokim poklonom stisnil desnico. Ponosno ga je voaila nekaj časa po dvorišču z namenom, 1a gr pokaže sosedom, h. ko ju je videlo neknj žensk, ga je za roko odvedla v svojo sobico.
Malka in njena tovarišica sta ostali na prejš-nem mestu. Druga drugo sta dregalt s komol-icin. enaki v mislih, da je Kammrjevo h:šo deletela velika čast. Ščipalka je iznašla, da jc Mimi naj'epša med najlepšimi dekleti, in Malka jc ob/a ovala svoje nagajivost napram gospodični. h jo obiskujejo tako imenitni gospodje.
„2e zopet eden," se je zganila Ščipalka po kratkem molku, zagledavši tujega erspoda, ki se jc na kolesa peljal po vasi proti ni.'ma.
. Nekoga išče," je osupnila Malka, videča, da jf trjec, počasi vozeč se mimo gruče vičanov, nekaj izpregovori!
„Ooo," je zategnila Ščipalka, popravlja je si rokave, zakaj t vso naglico je rinil tujec s kolesom proti njima.
in čaka na sodbo. V ostalem pa nas samo še dva tedna ločita do sestaJta Narodne skupščine, kjer so prava tla za ravnanje politike. Mirno torej počakajmo do 7. marca, pa se bo kmalu pokazalo, da se kolo našega notranjepolitičnega življenja suče v pravo smer.
V naših zunanjepolitičnih odnošajih je posebne važnosti konferenca med našimi in italijanskimi delegati v Firenci, kjer se poleg raznih gospodarskih vprašanj ravno te dni rešuje
zaključni sporazum zastran reškega pristanišča.
ki bo v gospodarskih ozirih najbolj vezalo našo in italijansko državo.
Velike važnosti so t'""
priprave za k«"krt-rlat,
ki ga bo naša država sklp":,a s papežem, da se enkrat končno urede r^-^aji med našo državo in sv. Stolico. načrt kon-kordata bo že ta teden	fanta
pa se prihodnji teden začno v Rimu in je upati, da bodo potekla brez posebnih težkoč. Saj je znano, da ie naša država Vatikanu dovolj naklonjena, kar se tiče verskih zadev katoliške cerkve. Zahteva pa, da Vatikan tudi s svoje strani zavira zlorabljanje cerkve in vere v politične svrhe in da spravi politikujočo duhovščino nazaj k vzvišenemu poklicu.
Naša južnovzhodna sosedinja
Bolgarija preživlja zopet teike dni.
Zopet razsaja tani medsebojno klanje, umori med političnimi nasprotniki se neprestano množijo, v večini okrajev jc proglašeno obsedno stanje. Preko naše meje prihajajo trope političnih beguncev, pripadnikov zemljoradniške stranke. Istočasno pa se tudi na poedinih predelih pojavljajo komitaški oddelki, ki skušajo izvršiti vpade na naše ozemlje. Toda naše ojačene obmejne straže jih čvrsto odbijajo in varujejo mejo.
»Prijateljici," ju je nagovoril, stopivši s kolesa, »tukaj nekje mora biti poštni urad."
„Kaaj?" jc strmela Malka v vprašalca.
»Na pošto hodimo v sosedno vas," se je počasi ojačila ščipalka.
»Pa so mi rekli, da imate pošto v Zabrdju," je trdil tujec, brisoč si rosno čelo.
»Lagali so vam."
»Cndni ljudje," je menil tujec, premišljevaje; kako vprašanje naj jima stavi, da ga bosta
umeli.
»Kako pravijo tej hiši?" je' pokazal na poslopje, stoječe ob cesti.
»Pri Kamnarjn," je odgovorila ščipalka.
»Ali je gospodična doma?" je poizvedoval, zakaj že na poti v Zabrdje so mu označili njeno bivališče.
„Mh," jc pokimala Malka, kazaje s prstom na okno podstrešne sobice, skozi katerega se je vsipal zvonki smeh.
Tujec je prislonil kolo k ograji ter se je napotil v hišo.
„Za božjo voljo, uradnik Brežma..." je ostrmela ,gospodična' Mimi, zapazivši skozi okno nepričakovanega gosta.
Nekaj lahkih korakov po stopnicah in uradnik Brežina je stopil v sobo. »Skriti ste, kakor prepelica v prosu, gospodična poštarica," se je po« Šalil po običajnem pozdravu.
»Hočete reči: gospodična učiteljica," mu jt popravil pismonoša Prosek, porogljivo se muzajoč.
V evropski politiki je precejšnja pozornost posvečena
novi akciji za zbližanje med Nemčijo in njenimi zmagovalci.
Na prihodnji medzavezniškl konferenci, ki se bo bržčas vršila dne 15. aprila, bodo Anglija, Francija in Italija povabile Nemčijo, naj predloži svoje želje in pritožbe, na kar se bo dal znova pretresati položaj Nemčije, ki mora svoje obveznosti na vsak način izvršiti, pa naj še toliko skuša, otresti se bremen.
Dopisi
Kranjska $
JEŽICA. Vse prijatelje sokolske misli in Slane sokolskih društev z Ježice in iz Št Vida opozarjamo na veliko skupno telovadno akademijo teh dveh društev, ki se bo vršila v nedeljo 8. marca ob šestih zvečer v Sokol-skem domu v Domžalah. Telovadba obsega krasne proste vaje članov, članie, naraščaja in dece po sestavi šentvidskega načelnika trata Dequala, rajalni balet gojenk, njihove prosie vaje za leto 1924. in 1925., proste vaje članov in članic za Beograd ter vrsto na bradlji in vrsto izbranih telovadcev na konju. — Odbor.
JEŽICA. Pri zadnjih volitvah so najhujši naši komunisti zmetali svcje glasove v farov-žko bisago, o kateri je znano, da ima za vse prostora, za katoličane in brezverce, za socija-lisie in boljševike. Da je to znak p; polnega političnega poloma nekdaj tako kričavih komunistov, jasno vidimo. In da delavec od klerikalca ne sme ničesar dobrega pričakovati v državui politiki, lo pa vidimo iz tega, ker naši klerikalci tiste delavce, ki so izvoljeni na Kosovi in Dolničarjevi listi, v domačih občinskih zadevah zapostavljajo, kar se dd. Vendar pa imajo ti, na poseben način razredno «za-vedni> delavci še toliko poguma, da se zaletavajo v vse tiste, ki ne marajo imeti oprav-
„Oprostie," se je opravičeval uradnik Bre-žina gospodični, ki mu z najmanjšo besedo ni hotela olajšati zadrege. Kakor bi trenil, se je obrnila k oknu, dvignila je nekoliko zagrinjalo ter pogledala na dvorišče. Nato je stopila k mizi ter popravila šopek v stekleni vazi; knjigo na oglu je odprla in zopet zaprla, prestavila je v naglici nekaj stolov, med tem pa se je skrivaj ogledovala v zrcalu, visečem na steni, radovedna, kako se ji izpreminja lice, ki je čutilo nenavadno vročino. Prestrašila se je rdečice, prelivajoče se ji po obrazu, in sram jo je bilo te izpremembe, ki bo skoro dvignila krinko, s katero je nastopila v mestni gostilni. Ni si zaupala zmožnosti, da prenese to razkritje, zato se je s plitvim izgovorom izmuznila iz sobe.
Pismonoša Prosek in uradnik Brežina sta •stala sama. Nenadni odhod in razburjenost gospodične sta ju prešinila s sovraštvom drug na drugega, vendar sta se premagala in molčala, ker sta se nahajala kot gosta v tuji hiši, pri boljših ljudeh. Ostrih pogledov pa nista mogla krotiti, razodevajočih, kako sta si nadležna in kako nasprotstvo da vlada med njima, dasi se nista poznala in ju je le naključje zaneslo v usodni položaj.
Uradnika se je lotila boječnost; obšla ga je ttisel, da je bil morda le on tisti jastreb in je odpodil plaho golobico njemu, ki ga lahko počaka kje ob poti ter mu zavije vrat Urno se je obrnil in z nemim poklonom je izginil 6kozi »rala.
fca s klerikalno politiko in klerikalnimi ckul-turuimi> organizacijam L Dokler boste delavci puščali na cedilu vaše prave zastopnike in bezljali eni k Radiču, drugi k junakom Zaloške cesto, nimate nobene pravice, očitati izdajstva in razredne mlačnosti vsem tistim vašim stanovskim sodrugorau ki delajo na kulturnem m političnem polju za napredek in blagostanje našega naroda. Mnogo marljivih delavcev imamo v naših naprednih organizacijah in kljub temu, da so pod trajnim pritiskom vaše besne in groženj polno agitacije, jih štejemo vendar k svojim najboljšim in najbolj trdnim pristašem. Odbija jih od vas ravno sirovost vaših agentov, vaše nasilne mamre in plitkost dokazov, s katerimi odganjate od nacijonalnega dela delavski stan. V naši fari je te vrste elementov precej in čim prej bodo utihnili, tem več kredita bodo prihranili sebi in svojemu stanu. — J. K.
DOMŽALE. V nedeljo 8. marca ob šestih zvečer gostujeta v našem Sokolskem domu sokolskl društvi Št Vid in Ježica s skupno veliko telovadno akademijo. Nastrpijo vsi telovadni oddelki s prostimi vajami ter člani na bradlji in konju. Pričakujemo, da posetite prijatelji Sokolstva kar najčastneje akademijo teh dveh odličnih društev. Vabljeni so zlasti člani domačega in sosednjih sokolskih društev. Zdravo!
DOLNJI LOGATEC. Po zadnjih volitvah je tudi pri nas zapihal drug politični veter. •Klerikalci, ki ao prej namigavali na razna preganjanja, so se potuhnjeno poskrili. Ne nekatere zagrizene klepetulje okrog Port Arturja, ki so tudi pred volitvami igrale glavno vlogo kle ikalnih agitatoric, neprestano brusijo dolge jezike ter opravljajo mirne in trezne ljudi. Tem političnim žarnicam, ki imajo svoje može v oblasti, zaenkrat prizanesemo; svetujemo jim pa, naj se raje pobrigajo za svojo Marijino družbo. Te brhke družbarice so prav dobrosrčne. Če se jim nudi prilika, zelo rade izkazujejo duševno in telesno usmiljenje, ki ima za posledica močni orlovski naraščaj. Ako ne bo miru, pa prihodnjič še kaj več. Starši, cd-
[ Pismonoša si je oddahnil. Trdno se je nadejal povratka gospodične, toda čakal je zaman. Končno tudi njemu ni kazalo drugega kakor oditi za uradnikom.
V	gostilni „pri Virčku" je bila tisto popoldne zbrana malone polovica vaščanov. Fantje so v živahnem razpoloženju prepevali okrogle pesmi, možje so se menili o delu, letini ter o politiki, celo nekaj deklet je sedelo za mizo ob peči, radovedno zijajočih v tujca, ki se je osamljen dolgočasil pri prvi mizi gostilniške sobe.
V	gostilno je vstopil tujec z nahrbtnikom ter se je plaho ozrl po pivcih. Spoznal je gosta, sedečega tik duri, kamor se je radi pomanjkanja prostora moral vsesti tudi on. Pismonoša Prosek in uradnik Brežina sta se zopet nepričakovano našla za eno mizo.
Srpi pogled nevarnega prišleca je zbodel boječega uradnika, uverjenega, da mu je tekmec prisegel maščevanje, ako mu celo ne streže po življenju. Vso pozornost je obračal na njegove žepe in oprezno je spremljal slednjo njegovo kretnjo, v skrbi, da bo tujec posegel po skrivnem orožju ter izvršil svoj namen.
Molče sta sedela nekaj časa; drug drugemu sta umikala oči ter premišljevala svojo usodo. Dolgo se ni hotel nobeden ponižati, da bi bil prvi izpregovoril. Slednjič se je omajal uradnik. V svoji bojazljivosti si je zaželel sprave ter se mirno pobotati z nasprotnikom.
«Oprostite,» je pričel jerljaje, epri Kam-narju ste me spravili v zadrego,. >
a
prite vendar enkrat oči in ne zaupajte svojih ptrok klerikalni vzgoji. — V nedeljo 15. marca bo imela naša krajevna organizacija redni letni občni zbor. Pridite vsi, da se pogovo^ rimo, kako bomo nadalje uspešno delovali. Naš poziv naj ne velja samo dosedanjim Članom SDS, ampak tudi tistim, ki so bili do sedaj pristaši drugih tako zvanih narodnih organizacij in po svojih voditeljih tako grde varani. V naših vrstah je še dovolj prostora za vse res narodne ljudi. — Iz Gornjega Logatca se dopisnik zadnje številke «Domo-vine> pritožuje, da dimnikar zelo slabo snaži dimnike ter da »o se že dvakrat saje vnele. Tudi pri nas se po krivdi istega dimnikarja dogaja enako. Razlika je le ta, da se je to dogodilo v zadnjem času šestkrat Našega župana, ki bi se v prvi vrsti moral za to zanimati, cela stvar ne briga.
HOTAVLJE PRI GORENJI VASI. Povodom neke klerikalne poroke na Hotavljah dne 16. februarja je bilo opažati, da so bili po-edini svati precej podivjani; posebno eden se je prav čudno obnašaL Vse mu je bilo na poti, celo drv ob cesti ni pustil v miru. Po poroki so se ti svatje podali v gostilno, kamor sta kmalu seveda prikorakala tudi g. fajmo-šter in njegov mežnar. Nahajal se je pa isto« časno v tej gostilni neki zaveden nacijonalist in požrtvovalen državljan. Dostojno se je zadržal in razgovarjal s svojimi znanci, kar pa je župnika in nekatere svate tako bodlo v oči, da so planili nanj s klici: <Ven z boljševikom, ven z Orjuncib Postavili so ga na cesto, ga dejansko napadli in ga hoteli prav po sveto-* štefansko linčati, ako bi se ne bil naglo umaknil pred kamenjem. Samo preudarnosti na-padenca se je zahvaliti, da ni prišlo do večjega pretepa. — G. župnik mrzi vse, kar je narodnega in naprednega mišljenja. Ko je prišel 10. februarja t. 1. na Hotavlje v neko hišo izpovedovat bolnico, se je ravno tam nahajala tudi že osivela nacijonalna in zavedna državljanka, ki je samo s svojo navzočnostjo župnika tako bodla v oči, da je njo prej izpovedal kakor bolnico, in sicer z besedami:
<Zaradi napačrega nagovora,> se je nasmehnil pismonoša. (Gospodične niste počastili s pravim naslovom...»
<Vj se šalite...>
cNikakor. Z gospodično se poznava od letošnje spomladi. Sestala sva se v gostilni pri ,Kanarčku', kjer se mi je predstavila za učiteljico v Zabrdjn,> je razlagal mirno pismonoša,
«Tako...? Gospod, se II spominjate, kdaj je to bilo?>
<Koncem maja, če se ne motim,* si je domislil pismonoša.
^Zanimivo, gospod, zanimivo!> je tlesknit z rokami uradnik. cPomisiite, ravno tam in nekako v istem Času se je meni predstavila za poštarico.. .>
«Potegnila Vas je,> se mu je rogal pismonoša.
cMorda pa je Vas?> mu je vrnil uradnik.
c Al i pa oba,* se je vdal pismonoša in uradnik je potrdil.
Prostor, kjer je sedel Brezgarjev Tine, so je nahajal tujveuia najbližji, zato je mogel med pivci le on razumeti njun pogovor. Do-govorivši se s tovariši je vstal od mize ter je s smehljajočim obrazom prisedel k njim*
cGospoda prihajata od Kamnarja?»
«Da... .,> sta mu pritrdila.
<Pa brez spremstva ?» se jo čudil bAk demš.
ker nas pristašev Narodnega bloka Se nf željeuc število, a bo počasi že zrastlo. Možje in fantje pač zato že radi »robentajo v klerikalni rog, ker imajo Brodarja v bližini in ta jih navdušuje za avtonomijo. Pred letošnjimi volitvami ga sicer sam nisem nikoli poslušal, dobro pa se spominjam, kako nas je pred j dvema letoma cgreval za avtonomijo in ' vsakojake pisar.e dobrote. Dne 8. februarja je bilo na našem volišču prav živahno, agi-tirali pa so povečini le kmetje med seboj. Kar se tiče župnika in kaplana, jima čestilam, da se ne vtikujeta v politično borbo, posebno gospod župnik se nad vse Častno drži svojega visokega poklica. Kaplan se tu in tam že vplete v politične zadeve, tudi pred volitvami je parkrat povedal kakšno besedo, ki ne spada na prižnico, toda končno mu tega še ne zamerimo, ker je še mlad. Pač pa so tisti kmečki možje in fantje, ki so imeli nalogo, navzlic slabemu vremenu spravljati posamezne volilce na volišče, imeli prav dosti opravka. Eden med njimi jr to opravljal v takšnih škornjih, ki jih drugače nosi njegov brat v Pclakovi tovarni. Nazadnje je nekje tudi najel nekak voz, da je mogel tudi kruljave klerikalce spraviti na volišče. Mi, napredni volilci, pa smo šli na volišče v lastnih škornjih! — F a ran.
MOTNIK. (Klerikalne lopovščine in nasilja.) Volitve v Narodno skupščino so končane. Ves klerikalni Izrael se raduje slavne «zmage>. Tako tudi v Motniku, kjer so si s terorjem in volilnimi sleparijami priborili večino. Pa saj tudi ni čudno. Saj je bil ves klerikalni aparat pokonci, priinica. spoved-nica, javno izsiljevanje. Mali tigriči so tekmovali med seboj, kdo bo znal bolj goljufivo vezati otrobe. Agitirali so na vsakojake nedopustne načine, za kar bodo nekateri prejeli zasluženo kazen. Niti stari ljudje ne pomnijo enakega, kar počenjali klerikalni sleparji 8. L m. in pai tednov prej. Terorizirali so na?e volilce, da so ostali doma ali bili prisiljeni voliti listo SLS. Mi smo namesto 22 do 25 dobili samo 10 glasov, in to zaradi ne-
poštenosti klerikalcev. Vam pa, volilef, ki ste ostali zvesti Narodnemu bloku m trdni kot skala kljub terorju in gospodarskemu nasilju
tigričev, iskrena hvala! Zlato se Čisti v ognju. Vi ste se pa 8. t. m. pokazali kot značaji. Naš župan Karel Novak je pred volitvami obiskoval one napredne volilce, ki dolgujejo kakršenkoli znesek motniški hranilnici, in jim žugal: Voli SLS ali pa vrni takoj po volitvah izposojeni znesek! Mi katoliški možje pri hranilnici smo tako sklenili. Kdor bo volil drugo listo, naj išče posojilo pri Žerjavu, ki niti poštenega slovenskega imena nima, ali pa pri liberalnih bankah, ki ti bodo zaračunale 25 % obresti. Mi imamo denar za s.oje ljudi!...* Tudi naš župnik, prosluli Majdič, poznan še izza svojega pasttrovanja na Vačah, je pozabil zadnji dve nedelji pred volitvami na vse drugo ter se obakrat posvetil le hujskanju proti Narodnemu bloku in njegovim pristašem. V enournem hujskanju je posebno zadnjo nedeljo bljuval ogenj in žveplo na Narodni blok. Demokrate da bo vse vrag vzel. Primerjal je Kristusovo trpljenje in judovsko ljudstvo in dejal, da je baraba bil «državotvoren» element. Zanikal je papeževo prepoved politiku-joči duhovščini in zaključil: cVclilec! Bog te bo vprašal na sodni dan, kam si volil 8. februarja. Ce boš odgovoril: v prvo skrinjico«, blagor ti. Vzel te bo v nebeško kraljestva Nasprotno pa, če boš vrgel kroglico v drugo skrinjico, gorje ti, pahnil ie bo na dno pekla!...* Kdor je tega človeka že večkrat poslušal, vd, kako on hujsl a proti državi, obstoječim zakonom in raznim predstavnikom. Saj se sploh ne zna brzdati v svojem sovraštvu do vsega, kar je jugoslovensko. Vemo, da bi bil Se danes rajši pod Avstrijo, kjer m« je šla pšenica bolj v klasje. Povemo pa, da zanaprej ne bo več tako nemoteno in očitno vršil svojega Judeževega dela; brez pardona bomo objavili vsa veleizdajalniška dela. Tudi, drugi klerikalni Judeži se pripravite! Pa» plačila se bliža. Pregledali vas bomo pobliže* da bo javnost spoznala, s kakšnimi zagrizenimi protidržavnimi elementi se borimo ie
«
<Vi ste tudi ena poIitikarica!> Sicer pa naši klerikalci ne morejo preboleti poraza opozicije ter sijajne zmage Narodnega bloka. Živel Narodni blok! Živela Jugoslavija! — N a c i j o-nalist
SELCA. Kljub silni agitaciji, številnim Brodarjevim shodom po dolini, hujskajočim zaupnim sestankom, lažem, grožnjam, podkupovanju in brezvestni zlorabi vere je dr. Žerjav izvoljen. Kaj znači za SLS ime dr. Žerjava, jasno dokazuje gorski kmet, ki je dva dni po volitvah ves osupel izpraševal, ali je res dr. Žerjav poslanec. Ubogi zapeljani mož si kar ni mogel misliti, da bo izid volitev drugačen, kakor ga je prerokoval selški župnik. še v naši občini se je znašlo kar naenkrat 81 Zerjavovcev, to je za nad 100 odstotkov več kakor pri zadnjih volitvah, dasi je dopisnik v «Slovencu» računal le na enega. Bridko je, kajne, g. Kepec, če so računi prekrižani, avtonomija pokopana, dr. Žerjav pa poslanec. Pomilujemo!
ŽELEZNIKI. Izvojevali smo pri nas sijajno zmago in s tem dokazali, da je v našem trgu odklenkalo klerikalizmu. Tudi v sosednji sel-Ski občini je Narodni blok napredoval za 43 glasov od marčnih volitev kljub silni agitaciji klerikalcev in samostojnežev. Najagilnejši agitator je bil vsekakor selški župnik, ki je celo ponoči vznemirjal ljudi po Martinvrhu, lagal oa vse pretege o gotovi klerikalni zmagi in vzpodbujal ljudi k vztrajnosti. Na Podlonku je farbal ljudi, da v državnih gozdovih ne dobe delavci nobenega zaslužka, če bodo volili Narodni blok, in da dr. Žerjav ne bo izvoljen. Ljudje iz Podlonka so šli na volišče do zadnjega; kljub temu je dr žerjav izvoljen. Ce pride sedaj obračun, naj se ljudstvo zahvali selškemu župniku. Tudi glede planine In šole naj se sedaj obračajo Podlončaui na g. Župnika, ki je raznašal Brodarjeve laži, da je dr. Žerjav državni tat Mož se je zavzemal tudi za republiko tam, kjer ni mogel drugače pridobiti volilcev za SLS.
6ENČUR PRI KRANJU. Redkokdaj se kdo od nas oglasi v <Domovini>, kar pa ni čudna
cBila bi prevelika čast..^> se je ialil uradnik.
<Za Mimi ali za gospoda?> je sitnaril Tine.
«Za vse tri,» se je norčeval pismonoša, vajen fantovskih dovtipov.
Bučen smeh je sledil njegovim besedam. Možje so prekinili pogovore in dekleta so s fanti zagnala glasen krik.
<Ženske so navihane,! je vzdihnil Tine, boieč nagajati prevaranima gostoma.
«Ce jih sodite po vaši sosedinji.. ga je rahlo zbodel uradnik.
«Po Kamnarjevi Mimi, hočete reči? Ti je izobražena,* je dejal Tine, ckuhati se je učila v mestu...>
cTorej ni učiteljica?* mu je segel t besedo pismonoša.
<Niti poštarica,* je poudaril Tine, da ga je {ula vsa družba.
<Oba je imela za norca,> je poskočil pismonoša, kazaje s prsti uradniku, kako se »trže korenje.
«Hudika,» je menil uradnik, kar je izzvalo med pivci splošno veselost
<Ta je poizvedoval po poštnem uradu, ko sva se pred dobro uro srečala na vasi,* se je rogal fant iz pivske družbe.
«In oni tam-le,* je pokazal deklo izza Bilze pri peči na pismonošo, <je prosil! naj srn pokažem šolsko poslopjem
<Mimi je nastavila limanice,» je zabavljal čvrst možak. «Pa kar dvema naenkrat...*
cTujce lovi, domačine pa prezira,* je poudarjal Tine.
Tujca sta, naveličana neslanih dovtipov, poravnala račun ter se poslovila. Tudi drugi pivci so se pričeli razhajati. Zadnji so odhajali fantje. S smehom so zapustili gostilno ter se vriskaje pomikali po vasi. Na povelje Brezarjevega Tineta so se ustavili pred Kam-narjem, kjer so zapeli pesem <gospodični.» ki je potrta sedela v svoji sobici. Skozi odprto okno je ujela slednjo pikro besedo; čula je zabavljanje razposajene mladine: ta jo je častil z cučiteljico*, drugi jo je klical za « poštarica*. vsak ji je prinesel kak novi pridevek, bilo pa ni med njimi nikogar, ki bi jo bil braniL
Kakor iz sanj je planila k oknu ter je spustila zagrinjala nato je odprla omaro, v kateri je hranila obleke, ki jo je pričela zlagati v kovčeg. Roke so se ji tresle kakor slabotni starki in z nogami je zadevala v predmete, nastavljene po tesni sobi. Večkrat se je morala prijeti za omaro, da ni omahnila.
cUbožica,* je prijokala v sobo mati. Ivan ji je pojasnil celo zgodbo v veži, zato je vsa zbegana prihitela k hčeri, da jo potolaži.
«Proč od tukaj,* je ihtela Mimi, kazaje s prstom na prazno omaro in kovčeg, napolnjen z obleko.
cKuu?* se je prestrašila mali; »grabila
| je hčer za roko ter jo je pritegnila k sebi.
« Daleč po svetu, tako daleč, da ne be nihče vedel zame.*
Kakor v brezupu se je vrgla Kanrnaric* na hčerino posteljo, nato pa je začela rotiti hčer, da naj ostane doma. Toda hčerino uho je ostalo gluho, njene trme niso omajale materine solze. Pred materjo je zaklenila kovčeg ter ga je pritegnila k vratom.
S Kamnarjevega dvorišča je pred svitom drugega jutra oddrdral voziček; na njem je sedela Mimi, peljala se je v mesto iskat službe. Ivan je natezal vajeti ter priganjal konjiča, zakaj Mimi je hotela iz domačega kraja« preden napoči dan.
Zamišljeno je hodila Malka tisto jutro po dvorišču. V hlevu je pogrešila konja, tudi Ivana ni bilo nikjer; okna podstrešne sobice pa so bila odprta, kar ni bila navada do sedaj. Radovednost jo je gnala po stopnicah « sobico, odprto na stežaj.
<I\je je Mimi?* je vprašala gospodinjo.
Bridek <oh> se je Kamnarici izvil v odgovor.
«Tudi Ivana ni...*'
Malka se je zopet vrnila na dvorišče. Na cesti ob plotu je stala Sčipalka, stegajoca se čez grmovje, kakor bi koga zalezovala. Malka ji je pomignila, naj jo počaka, ter je hitete k ograji. <Mimi je odšla,* ji je povedala skrie* nostno, <Ivan jo je moral odpeljati.«
kakšnih metod, protizakonitostl in terorja se poslužujejo. Nismo že pozabili, kako ste nam v rajnki Avstriji štiri leta šteli pšeno in ričet po omarah, kako rekvirirali zadnji mernik žita, krompirja in zelja, kako odganjali živino, plenili krmo, izropali štedilnike in kljuke, podpisovali vse vojno posojilo proti naši volji, prodali obtinsko hišo in zvonove, kako z zvijačo nabirali <jungšice», kako delili podpore in tako dalje. Niso se zastonj delile avstrijske srebrne kolajne za izredne zasluge. Vaših kolajn se drži kri nedolžnih žrtev! Potem si pa upate še nam očitati nepoštenost. Lopovi! Zapomnite si, da je to še samo uvod, glavno te pride. Gradiva je ve* ko preveč. Mi bomo nezavednežem odprli oči. Pomagala vam ne bo ne prižnica ne spovednice ne vse vaše sleparije in nasilja. Hočete boj, mi ga sprejmemo!
KANDRŠE. Našo občino so pred volitvami obiskovali mnogi gospodje, najbolj nadležen pa je bil gospod Kremžar. Ne bodi ga treba, po dvakrat na teden si ga opazil v spremstvu farovških gospodov. Dne 25. januarja pa smo končno imeli shod Narodnega bloka. Gosp. dr. Joža Bohinjec nam je pojasnil politični položaj in pomen volitev. Prisotni smo bili v večini z njegovim govorom prav zadovoljni, edino Vidergarjev stric so se odlikovali s medklici: (Ljudska stranka je *a prava!...* Ko so stric le naprej trobili svojo pesem, jih je vladni svetnik posvaril po domače: <Prija-telj, ako vam ni prav, se odstranite!* Strie pa bo se še bclj po domače odrezali: cPrmejduš, kadar bom sam hotel!» Ko se je shod končal, so se stric še vedno navduševali za svojo klerikalno stranko, par backov jim je celo pritrjevalo da so se stric čutili silno počaščenega In so svojim častilcem kar plačali za Štefan vina. Pa so se pri vinu tudi sami strašno navduševali in so končno proti domu gredč vso pot godrnjali kakor medved, doma pa sneli puško in hoteli nad cliberalnega so-
vraga*... No, stric, kadar boste Se tako na-vdušeni, bomo pa zopet poročali.
KOLOVRAT. V našem kotu živimo drugače v miru, le med volilno borbo nas je vznemirila strašna zver, ki ji je ime: korupcija. Tudi jaz sem si v svoji radovednosti ogledal to ostudno pošast, ki jo je k nam pripeljal pokazat klerikalni kandidat Kremžar v spremstvu nekaterih domačih klerikalnih glumačev, ki so podili poslušne petoliznike na svojo komedijo. V silni radovednosti, kaj bo počela ta pisana družba, hitro stečem naprej in se skrijem pri Zupančiču pod klop, hoteč prisluškovati Toda jojme! Ko slišim Kremžarjeva povelja, sem le še s strahom kukal izpod mize. Tako je grmelo iz klerikalnega kanona, ki ga je privlekla zver korupcija, da sem se kar bal, kdaj bo tudi mene, ubogega grešnika, zadelo. No, po tem grmenju so pa začele po sobi padati obljube o avtonomiji in drugih tigrovskih sleparijah. Tu 3em se le še tiho smejal, pisana družba pa je medtem že začela popevati zahvalno pesem:
Svet, svet, svet si, o Gospod, naša zmaga bo povsod. Korošec, Kulov'c, Skulj, Smodej, mi jadramo naprej, naprej. Kmečka para naj pa gara noč in dan, noč in dan za tigre in duhovski stan.
ZAGORJE OB SAVL V nedeljo 1. marca se bo vršilo ob treh popoldne v dvorani Sokol-skega doma javno predavanje. Predaval bo g. dr. Joža Bohinjec o delavstvu in strokovnih organizacijah. Po predavanju se bo vršil ustanovni občni zb jr podružnice SSDU v Zagorju cb Savi.
RAKA. Naš župnik Škerjanc izgublja ugled 2e pri svojih pristaših, katerih število se od dne do dne krči. Njegovi najboljši pristaši so ga šli že pred leti tožit škofu in dobil je veliko črno piko. Poboljšal se pa seveda ni prav
Začudeno Je Ščipalkn spačila starikavi obraz.
<Pa nikomur ne pravi,* jI je zabičila Mal-ka, oziraje se okrog sebe, ali jo morda opazuje gospodinja, ki ni mogla trpeti, da bi se dekla razgovarjala s sosedi.
<Ne boj ta se, saj je že itak vse znano,> je menila postarna ženica, ki je prilezla po cesti. «Na vse zgodaj se je odpeljala...*
<Kam? Za koliko časa?* je viknila Malka.
«Hm, kam? Po širokem svetu! Tavala bo po potih, po katerih mnogi iščejo sreče, pa se jih toliko izgubi...* je modrovala izkušena ženica.
cUboga Mimi!» se je Ščipalka naslonila ca ograjo ter je skremžila obraz.
S hčerjo je bila ponižana tudi Kamnarica. Nade, ki jih je stavila na svojo ljubljenko, so ji izpuhtele v prazen dim. Rana, zadana po njeni nenadni ločitvi, se je kmalu pokazala tudi na zunaj. Pričela je bolehati; žalost in skrbi so jo položile na bolniško posteljo. Z vidnimi koraki se ji je bližalo najhujše, česar ee je bala vse življenje: gospodarstvo bo morala poveriti Ivanu ter se odreči gospodinjstvu, ki na obsežnem posestvu ni smelo ostati brez naslednice.
«Ivan,» ga je poklicala k sebi nekega večera, ko je opravil živino, cvidiš, vsega je na svetu enkrat konec. Trdna sem bila kljub svoji mehki naravi, posebnih bolezni nisem poznala v življenju. Zdaj pa so bom morala ukloniti.. .*
Solza se je utrnila Ivanu ob materinih besedah in pogled na njeno upadlo lice mu je pospešil utripanje srca.
clvan, od smrti tvojega očeta je minulo trideset let Odtakrat sloni na meni teža gospodinjstva in skrb za našo hišo. Ča3 je, odložiti jo na tvoje rame. Jutri moraš po notarja, da napravim oporoko, ker ne maram, da bi imeli sitnosti po inoji smrti Zase ne bom zahtevala mnogo. Kočo, ki Brno jo pred leti kupili od Brvarja, naj podeduje Micka, da bc preskrbljena, če se na starost povrne v domači kraj. Malka naj ostane pri hiši; grdo bi bilo, če bi jo pognali po svetu na stara leta. Vidiš, posebnega bremena ti nisem naložila. Lahko bo izhajal, ako te ne zalezo kaka nesreča... Poišči si pridno gospodinjo; če se ne motim, imaš že izbrano...*
«2e davno, mati,* je priznal odkritosrčno. «Moja bodočnost je združena z usodo Brezar-jeve Anice.*
«Bog vaju blagoslovila Malka je po materinem naročilu ostala pri Kamnarju, preskrbljena z živežem in stanovanjem. Vdano se je oklenila mlade gospodinje — Brezarjeve Anice, ki je prinesla k hiši zlato srce in pridne roke.
cGospodični* Mimi se je na starost zahotelo po tihem Zabrdju. Kakor tujka je prišla v domačo vas ter se je naselila v koči, podedovani od matere. Vrnila se jo v oguljeni obleki, katere kroj je razodeval, da je bila nekdaj lepa. S seboj je pripeljala bolehno hčerko, ki si jo je v mestu prislužila za pokoro na stara leta.
b
nič, četudi Sivi njegova služba na Raki na niti. Danes se zopet oglašajo njegovi somišljeniki, češ, »ram nas je, da ima g. župnik toliko otrok. Mi dostavimo le to, da je skrajni čas, da so začeli pometati pred svojim pragom. Smeti je veliko! 2upnik Škerjanc se jezi, da je premalo porok na Raki No, pa nam je neka Marijina družbarica povedala, da pride to od tega, ker si baje nobena ženska ne upa več sama v farovž.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Da vam malo povem o csijajni zmagi* naših klerikalcev pri občinskih volitvah dne 22. februarja! Št Jernej, stara'trdnjava klerikalnih nazad-cjakov, je obrnila svojim dosedanjim gospodarjem hrbet Lansko leto so združeni naprednjaki zmagali pri občinskih volitvah za en glas večine. Vsi obupani črnuhi so se nato trudili na vse kriplje, da volitve razveljavijo. S pomočjo Koroščevega eksponenta dr. Šporna se jim je to tudi posrečilo. Ali prezgodaj so delali račun. Postavili so za letošnje ponovne volitve sicer kar t r i skrinjice SLS, a uspelo Jim eeno ni, navzlic vsej agitaciji kaplanov iu njihovih podrepni-kov. Naprednjaki so se združili in pokazali klerikalcem, da je skrajni čas, da se umaknejo iz občinskega gospodarstva. Rezultat naših občinskih volitev je nastopni: naprednjaki (dve listi) 429 glasov, klerikalci (tri liste) 410 glasov — ali: naprednjaki 13, a klerikalci 12 mandatov. Kolosalno je uspel eksžupan Repzelov ata iz Št Jakoba, ki je dobil na svojo listo komaj 40 glasov, dasi je na listi z namestniki vred kandidiralo 50 občanov. Vidi se, koliko zaupanja ima pri ljudeh, da niti oni, ki so mu listo podpisali in kandidirali na njegovi listi, niso oddali kroglice v njegovo skrinjico. Ne bo drugače kazalo, ko da ata Repzelj napravijo svojo republika Ej, gospodje klerikalci, 7-daj je konec vaše slave pri nas, konec vaSega absolutizma. Treba bo prirediti pogreb, kar sicer ne bo ugodno za vas, a mora bitL Mi ras temo in vas je straht
BUČKA. Naš župnik Kopitar pa zna! Tisti, ki so ženijo, pravijo, da cd poroke vzame po 200 dinarjev, siromaki pa se bojimo umirati, ker za pogreb, baje računa kar po 500 dinarja v. Vsak mesec pa imamo po enkrat tudi darovanje ali cofer*. Za volitve si je najel agitatorja, ki mu po domaČe vsi pravimo Klopotec in ki je župniku Kopitarju od Hrvata prinesel mišolovke; to menda v ta namen, da hi začela loviti naprednjake. Toda naprednjaki smo odgovorili: «Mi nismo cerkvene miš', pri nas ne opravite niš!.. .* Pa še kaj ob priliki! — Z ve s t demokrat
ČRNOMELJ. «Plesni klub* je v petek dne 20. t m. zaključil plesno šolo z običajnim plesnim venčkom, ki je pokazal, da je od lanskega leta napredovaL Našemu plesnemu učitelju, g. Mravljetu, želimo, da se naj ne straši težkoč, kajti hvaležni so mu vsi plesalci in plesalke.
STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Tukaj v poljanski dolini imamo zmeraj kaj novega. Prešlo nedeljo sem okrog devete ure zvečer korakal iz Starega trga po bližnjici v Pred-grad. Ko pridem po stezi k ctrkvici sv. Antona, naenkrat zagledam v cdprtem zvonik« dvoje oseb, in sicer žensko m moškega. Ko pridem bliže, ju spoznam za Merikalna zaljubljenca. Nagovorim ju, kaj <*"lata tukaj v zvoniku, mi pa odgovori pred: al gospodič: <Kar midva delava, so tudi apostoli delali! ...» In kaj sem hote! pljunil sem po strani ter nadaljeval svojo pet Vidite torej, poštenjaki, kaj si dovolijo ; lorikalci v poljanski dolini Žalostna jim najkal — Po? potnik.
Štajerska:
fcA»K0. Sijajno uspeli Bhod Narodnega bloka v Laškem dne 6. t m. je tako preplašil naše klerikalce, da se ga z največjo potrtostjo spominjajo v zadnjem <Slovenskem Gospo-fiarjni. Le kar jezite se! Mi Laščani nismo tako zaostali, da bi poslušali klerikalne demagoge, in spoštujemo le ljudi, ki znajo v skupščini delati, ne pa samo kimati in f fijijskati.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Agitatorji trhle ladje SLS pri nas še dalje varajo ljudi ter jim obetajo raj na zemlji. Toda treba je poznati volka v ovčji obleki. Število onih, ki znajo pametno misliti, je pr na? čimdalje i večje. Vsak, ki ima zdravo pamet ve. da je klerikalna stranka med vojno zagovarjala zločinsko staro Avstrijo, a ko smo dobili Jugoslavijo, so bili klerikalci vedno za to, kar. je ljudstvu škodovalo. — Mestni odbor ohčine Sv. Krištof, pri katerem so sami klerikalni ateki, se briga samo za klerikalno politiko, ne pa za stvari, ki so koristne in potrebne za ljudstvo. Zato ni čudno, da se že vso zimo nahajajo veliki kupi šodra na cesti od Trnovega do Sv. Jederti še nerazsuti. Ko pridejo občinske volitve, bomo mi občani temeljito obračunali s temi klerikalnimi zaspanci.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Da je ljudstvo pri nas čez dalje bolj sito divjega kleri-! Iializma, to so dovolj jasno pokazale sedanje skupščinske volitve. Pred dvema letoma so še skoro vsi Svetojedertčani drveli za tigri, a ko 30 pokazali ti svojo nesposobnost, jt začelo Število klerikalcev padati. Številc glaso- za sa-1 irostojne demokrate se je pri teh volitvah pomnožilo za šestkrat, a klerikalci so padli skoro ?{! polovica
ŠMARJE PRI JELŠAH so čuden kraj. Trtiani razne klerikalne kavke, ki so strašno pMre, a vendar bi rade nas naprednjake po-?;le s 'kostmi vred. Imen raznih klerikalnih mdjstrcv ni niti vredno imenovati. Včasih so tjko jezni, da bi najraje skočili iz kože in se zraven nje usedli. Tak možak je n. pr. g. Anderluh, ki je bil v strahu, da ne bi klicali v redeljo na napovedani bakljadi v znak, da fiBio zmagali pri volitvah, sDo1 7 Anderlu-£c<m!s> Tega se je namreč g. Anderluh naj-3i; ij »bal. A da bo potolažen in da bo uvidel, T ako malo ga imamo v mislih, naj mu samo fcle povemo: Zaporedni red naših misli je tele: Na misel nam prihaja najprej domovina, nato rarod, potem delo, nato blago? naroda, rak) sreča njegova, nato pt dolgo, prav dol-Vfo ničesar, nakar sledi prazen «lufb, potem •/:pet dolgo ničesar, a nato šele g. Anderluh.
Šilo.
SV. EMA. Na dan volitev se je najbolj kovači! Rad it« v egent Gregor Pevec. Naš na-r 'dni poslanec g. dr. Pivko naj mu zato v | Heogradu izprosi politično kolajno I. vrste, in
'o ia zaslugo, ker je že pri vseh strankah bo-* deloval! Grega, na svidenje še z drugim ma-#irijalom. — Volilec.
2I1BIKA. Pri Deželami so Imeli gostijo; Poročila se je hčerka Marija Pevec z Janezom Plevnikom, posestnikovim siuom v Koretnem. .Kakor je povsod na Slovenskem navada, gredo fantje na poročni večer na nevestin dom oglarit in če gospodar in starešina dovolita, smejo tudi priti v hišo plesal. Pa to je le ta fante, ne pa za može. Možje amejo «amo doaia. pri svojih ženah oglariti. Na to gostijo se je pa }■ >mešal med ranice tudi z vinskimi duhovi ob. , »ženi klerikalni lovec Anton Kočar. Ker bo svatje baš plesali, je Kočar zahteval od
godcev, da naj ntrhiiejo iti začnejo £a Oglarje gosti. Seveda ga je starešina vprašal, kdo mu je dovolil priti v hišo svate motit in ali je za moža spodobno, da to počenja; to je za fante, ne pa za zakonske. Sploh pa že tudi fantje opuščajo to razvado. — Pika.
ŠENTJANŽ PRI ZIBIKI. Tukaj se je poročil v podružnici sv. Janeza 16. t. m. kmetski sin iz znane Orehovške hiše Martin Tojnko s Tončke Fermetovo. NovoporoČencema želimo cbilo zakonske sreče.
ŠENTJANŽ PRI ZIBIKI. (Požar.) Tukaj je nastal 16, t. m. velik požar. Začela je goreti ob štirih popoldne hiša, last g. Ivana Tojnka, gostilničarja in posestnika. Ker je bilo močno vetrovn. se je požar hitro razširil tudi na zraven stoječa poslopja, hlev, cerkveno hišo in slednjič tudi cerkvi sv. Janeza ni prizane-sel. Edini zvon, ki je še visel v stolpu, je padel na obok in se poškodoval, da ne bo več za rabo. Škode je nad milijon kron, zavarovalnina pa le malenkostna. Le požrtvovalnosti prebivalstvi od blizu In daleč se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas. Občine v tem kraju, kjer ni nobenega gasilnega društva, se poživljajo, da nabavijo vsaj najpotrebnejše gasilno orodje.
ROGAŠKA SLATINA. Tukajšnji slikarski mojster g Erjave* še vedno nemškutari in sanja o časih pokojno Avstrije. Svojim učencem vpisuje v delavske knjižice spričevala v nemškem jeziku. Možak, ki je izdajalec materinega jezika, še sedaj po tolikih letih noče tega razumeti, da smo ▼ Jugoslaviji Toliko v pojasnilo, da bo javnost možaka peznala, ka-da bo rabil zflslužel od zavednih Slovencev.
LAŠKO. G. urednik, jaz sf zelo čudim, kako da Vaš dopisnik ni povedal še drugih zanimivosti o volitvah. Takole je n. pr. zelo zanimivo, kdo je na predvečer volitev pri-lepljal lepake za nemško listo. Videli smo staregt Teodorja Drolza (v «Jutr"> cm.> čit«li njegovo ime kot Holz), kako je s tresočo roko prenašal piskrček pepa, zraven njega pa dva poba, in sicer Mastenovega, ki je za pisača pri dr. Zangge.-ju v Celju, in pa nekega Hermana, sina bivšega redarja v Laškem in svaka gostilničarja v gostilni hrastniškega peka v Laškem. Zadnji je zaposlen v Delniški pivovarni v Laškem. Hrastniški rudniški ravnatelj Drolz je lahko ponosen na svojega strica in pa na tega fanta. G. Masten se pa tudi kaže hvaležnega s lem, da pusti svojega nepridiprava uganjati agitacijo za Nemce. Pa zdai še lahko, saj ima penzijo po pomoči demokratov — ln « tem tudi niste nič pisali, kako je zapustil predstavitelj klerikalcev naš volilni shod. Pravijo, da ga je ta dogodek izpametoval. Bomo videli. Laščani, pridite k pameti — zapomnite si ljudi, ki nas poznajo samo takrat kadar si zaželijo naše pomoči in naših denarjev, sicer pa nas izdajajo na vsak korak. Glejte peka F., zvestega pandurja g. Z., občudujte njegov značaj ln potem sodite.
VICANSKI VRH PRI VELIKI NEDELJI. Pred nekaj dnevi se je zbralo v neki tukajšnji kleti pet klerikalcev, katerih vsak je bil iz druge občine. Ko eo ga imeli že dosti v svojih kunštnih glavicah, so se drli in peli tako depo3, da je rekel neki mož; <Ako se bo to večkrat zgodilo, bodo pri nas vse krave zvrgle.> Zvečer se je pri njih iz radovednosti zgksil tudi neki odločni na5 pristaš, katerega so potem napedlj, najprej % besedami i/i potem celo t nožem ter ga tudi hudo ranili. Posebno »e je odlikoval v napadanju tega našega pristaša možak iz Ključareveev. Vam, dragi bralci in prista&i naše stranke« polagam na srce: Vsak se naj drži svojega; nihče \?r
m<fcd nas naj ne podpira rokodelcev, ki ne mislijo z nami. Zavedajmo se gesla: Svojih svojim! — A. S.
SV. KRIŽ TIK ROGAŠKE SLATINE. Tukajšnji nadžupnik ima hlapca, ki je jako usmiljenega srca; pri zadnjih volitvah so se njemu slatinski Nemei tako globoko v srca zasmilili, da je vrgel kroglico v 8. skrinjieo s pripombo: Naj imajo, saj vem, da so ubogL
SV. MARTIN PRI VBRBBRKU. Od mnogih krajev je bilo čitati v «Domovini> o volilni borbi pred volitvami in o izidu volitev* samo iz v Slovenskih goricah ležečih krajev je malo slišati, iz našega kraja pa sploh ničesar. Opazovaleu se zdi, da je ta kraj z deskami zaplankan. No, če se to tako prilično vzame, bi to lahko potrdili. Saj se resnično pri mnogih volilcih opaža, da niso baš bistri, ker še vedno ne znajo misliti s svojimi lastnimi možgani, ker bi morali uvideti brezplodno delovanje slovenskih klerikalnih poslance^ narodni skupščini. Pokazali so naši volilci to np dan volitev, ko so oddali 260 glasov za klerikalne tigre. — Kjer vlada klerikalizem, tam ni kulture, ni pravega napredka. Da ta stranka ne pozna kulture ter zaradi tega tudi ne prizna proste volje posameznika, se je že neštetokrat pokazalo. Klerikalci so povsod enaki posebpo p'ko imajo pri nas na naprednega trgovca g. J. K., kateremu so v njegovi Msotncstt * noči od 16. na 17. pobili nel aj šip nt oknu. Tc je tista hvabsana kultura klerikalizma. ki vedno zapeljuje svoje nezavedne pristaše > razbojništvu in maščevanju pr >ti drugače mislečim osebam. Hinavci, ki hodite pridnr ' rerfcev in k spovedi, pa še ne poznate desei božjih zapovedi! Ali vas tako uč# v cerkvi oni nezmotljivi duhovniki. ki niti svojega najvišjega cerkvenega poglavarja nočejo poslušati? Ali ste se hoteli znositi nad možem, ki ga sumite, da vam je zmešal vaš načrt v zadevi volilnega lokala, ki je bil gotovo neprimeren kot zasebna hiša s tesno sobo, med tem, ko je bilo šolsko poslopje na razpolago? Zelo zanimivo pa je bnja bilo gledati dolge obraze mož, ki so bili v velilni komisiji, posebno pa še šentmartin-skega župana, ko so se morale po prihrdu volilnega komisarja skrinjice prepeljati na novo vJisče. G. župan si bo to lekcijo menda le zapisal za ušesa. Izid volitev je bil naslednji: leta 1f23. so dobTi klerikalci 300 rlasov, sedaj pa le 2'X). Vi greste nazaj mi pa n-prej, ker smo dobili 14 kroglic, zadnjič pa samo 5. Počasi se bo tudi nri nas zjasnilo.
SV. JURIJ NA PESNICI. Tukajšnji klon-kalni prenapetež tudi po volitvah ne miruje. Da bi svojim slepim kimavcem prikril zmago Narodnega bloka v vsej državi in svojo lastno blamažo v Sv. Jurju. kjer mu je Radičeva kokodajska na klic SLS «proti veliki Srbiji* 8. t. m. iznašla tik njegove skrinjice 49 iajo in je dobila kleril alna stranka od 201 komaj 88 glasov, si je odprl svojo prenapeto žilo, po kateri se preliva brozga satanske perfidnosti, namočil vanjo belcebubovo pero, da v <Slo-venskem Gospodarju* mene opraska, g. Stanka Terčelja in našo finančno kontrolo, katero vodi obče spoštovani g. Ivan Naniar, pa sramoti. Kljub temu, da je dalo okrajno sodišča v Maribora 21. junija 1P23. popolno zadoščenje mojemu narodnemu . značaju, mo brer-imnof neprenehoma naziva nemškutarja, v zadnjem ^Slovenskem Gospodarju^ pa še z nesramno predrznostjo trdi, da sera <rsrkal sladkosti zidmarkinc in šulferajnske kase*, ter da sen" od g dr. Pivka in g. dr. Žerjava prejel 10,00*1 dinarjev za volilno agitacijo. S pozivom, d# se javi s polnim Imenom, imenujeai dotižRep'
ooplfciiika nesramnega lažnivca in najpodlej-l Sega denuncijanta. Oni, ki mi sani osebno ali po katerikoli drugi osebi dokaže, da sem prejel le en izdajalski vinar od Sudmarke ali od Schulvereina, oziroma da sem bil z njima v najmanjšem stiku, ali dožene, da sem prejel le eno paro za voblno agitacijo, postane istega dne na podlagi notarske pogodbe lastnik moje hiše na Jurskem vrhu št 51 z vso opravo in vsem orodjem, z vrtom in čebelnjakom vred brez vsakterih bremen. Onih 10.000 Din, katere sta mi baje stisnila v žep gg. dr. Pivko in dr. Žerjav, odnosno gg. Pašič in Pribičevič, pa dam za nove šentjurske zvonove, ki še niso zagledali luči sveta m zato ne morejo stokati ta odhajajočim dušnim pastirjem g. Frančiškom Spindle-jem, njegovim «Angelčkom>, cesarjevičem Otonom in Žito, cmaterjo sirote. Gradbo žag in mlinov za kmetijski obrat sem opustil, ker gradim žago, ki bo rezala klerikalnega zmaja na <štukes, in sestavljam mlin, ki bo mlel klerikalne denuncijante. Zmlet pa fco tako strupena, da je kmet ne bo mogel uporabljati kot umetno gnojilo za svoje travnike, ampak se bo morala v odrešenje vsega sveta iztresti v Mrtvo morje. — Sv. Jurij na Pesnici, 22. febr 1925. — Ivan Robnik.
MARIJA SNEŽNA. Podpisani Janez Kram-berger sem bil pred dvema letoma kaznovan na 20 dinarjev globe. No, in ta smešna stvar se mi je že parkrat maščevala. Ko sem bil kmalu nato izvoljen za občinskega predstojnika, je okrajno glavarstvo odbilo mojo izvolitev in je občinski prdstojnik mesto mene nadalje ostal Marijan Cirher, kateremu sem že marsikatero zabrisal pod nos. Ko pa sem letos dne 8. februarja tudi jaz hotel izvršiti svojo volilno pravico in se navzlic bolezni peljal na volišče, je ta občinski predstojnik stopil pred mene in mi dejal: „Ali ne veš, da tri leta ne smeš voliti, ker si bil obsojen na 20 dinarjev globe?..." Pa se nisem dal kar zlepa odpraviti in se bomo o tej stvari in o marsičem še pomenili. Ne boste nas, klerikalci, kar tako odganjali z volišča kakor vlačuge s plesa in skrbeli samo za lastne volilce. Še bomo pregledovali volilne imenike! Ko sem še ostal tam na volišču, sem videl, da je od 30 volilcev bilo kar 12 zavrnjenih, ker niso bili v zppisniku. Med tem, ko so se ti jezili, pa je gospod kaplan iskal klerikalce okrog, katerih nobeden ni manjkal v zapisniku. Pa še drugega nereda je bilo na volišču dovolj: iz ene občine občinski predstojnik ne prinese zapisnika, drugi ne pride, tretjemu manjka polovica vpisanih ali pa ima tudi take vpisanne, ki so res bili že težje kaznovani. Če bo treba, bomo pa se dali v »Domovini" pojasnila. Ta list pri nas radi beremo in ga željno pričakujemo sleherni petek ali soboto. Vsem čitateljem pošilja prijazne pozdrave: Janez Kramberger, posestnik, mlinar in Žagar v Svečenah, pošta Marija Snežna.
NARAPLJE PRI PTUJSKI GORI. V nedeljo 15. t m. so se zopet pokazali Narapljani. Priredili so v šoli igro v prid ubogim otrokom. Upoštevajoč razmere, je pač bil lahko vsakdo zadovoljen. Igralcem se je poznalo, da niso bili prvič na odru, četudi bi bilo Jahko marsikaj izraženo bolj prepričevalno. Strogo pismeno besedno izraževanje vpliva kvarno in škoduje vtisu. Predolgi odmori ne zabavajo. Maske so bile po večini posrečene. Vse pa je pričalo o požrtvovalnosti, dobri volji in marljivosti. Hvala Vam, Narapljani! Nh svidenje!	.
KL.TUCABOVCI PRI ORMOŽU. Pod tem
naslovom smo prejeli več dopisov, od katerih pa smo priobčiti le dva. Nobenega teh dopisov pa nam ni poslal g.. Frane Hebar, ki tudi ni imel njimi nikake »vc/o. — Uredništvo.
• Koroška t
MEŽICA. Volitve 8. t ni. so se pri nas slabo obnesle. Od 14 skrinjic šo dobili glavne deleže SLS, socijalni demokrati in Radič. Poslednji je dobil v Mežici in Dravogradu prav presenetljivo število kroglic. Volili so ga komunistično navdahnjeni delavci in z SLS zaradi domačih raznler nezadovoljni kmetje. Razna bremena in dajatve tukajšnje ljudstvo zelo tlačijo, zato je nezadovoljnost velika;'na vsem pa so krivi domači veljaki. Volitve so pokazale malo čuta za patriotizem v naši dolini, ki je bila pred prevratom po večini nem-škutarska in tudi dandanes ni boljša: z želodcem doma, s srcem preko meje. Kakor slabo proti državi so se tudi slabo pokazali celo proti svojemu rojaku-^andidatu Grafenauerju, ki je v najhujših časih kot poštenjak zastopal svoje Korošce. Ni mu pač bilo treba kandidirati na radikalsko-separatistični listi gosp. dr. Ravnika, ki je doigral. Kaj pa demokratska stranka? Med uradništvom ima svoje pristaše in med Sokoli, med tukajšnjim ljudstvom pa prav malo, ker je ljudstvo še strašno zaostale. Imamo pa pri nas med vsenii sloji tipe posebne vrste. Od leta 1918. dalje so si posamezne osebe preskrbele prav iz-berne sinekure v raznih službah pri uradih, razmejitvi, šolstvu itd. Ako takega incžaka potiplješ za politično žilico, je takoj pri roki z izgovorom: Tukaj na meji smo samo Slovenci. In ti «Slovenci» so volili 8. t m. v same protidržavne sk r in j ce, glasovi za državo so se kar poizgubili. Ampak sedaj bodo zopet romali od Maribora in Ljubljane do Beograda po razne podpore, službe, sinekure in podobna priznanja lojalnega državljanstva. Znati je treba. Naš opis je resničen in zato mnogim tudi ne bo ugajal. Skoro bi bil pozabil na dr. Gosarja; možak je pustil zase agitirati na drugo mesto postavljenega bivšega poslanca Kugovnika, a sam je v neki gostilni zagovarjal in hvalil republikanstvo, da so se ^elo orožniki sanj. zanimali.
Kinetiiski pouk
VELIKE POŠKODBE PO POLJSKIH MIŠIH.
Po raznih krajih naše dežele so nastopile polske miši v velikih množinah in delajo težko škodo po njivah in travnikih. Posebno veliko trpi Prekmurje in nekateri kraji po Gorenjskem. Po teh krajih bo velik del zimske strm popolnoma uničen. Poškodovana mesta po njivah so čisto gola, tako so objedena od miši. Luknja pri luknji, taka ie zunanja slika teh prostorov. Letošnja zima, ki je brez snega, še bolj pospešuje vse to pustošenje, ker se miši nanrej in naprej pasejo na površini njiv in klestijo mlado strn.
Škoda, ki nastaja našim poljedelcem po prizade ih krajih, je že sedaj ogromna. Še večja bo pa spomladi, ko bodo pošle vse zimske zaloge in bodo miši kar od kraja planile na mlado žito in druge posetve. Tudi se bodo miši parkrat na novo zaplodile in tako razmnožile, da bo ves boj še mnogo trši, če jih ne bomo skušali o pravem tasu zatreti.
Danes sc zanašamo vse preveč na to, da jih mora biti naravnim potom konec, da bodo same po sebi izginile, ravno tako kakor so se pokazale. Ta tolažba pa ne drži, če pomislimo, kako so miši v zadnjih tetih po drugih krajih nastopile in pustošile njivske pridelke. Danes je naša naloga, da se z vsemi silami lo'imo boja proti tem nebrojnim škodljivcem. Na noben način ne smemo zanemarjati tega pokončavanja.. ampak nasprotno. Naša dolž-
*
nost je, da nastopimo proti mišji nadlogi skupno z vsemi sredstvi, ki so nam danes zhana. Pozneje, ko je škoda že tukaj, ne pomaga nobena tožba in nobeno stokanje. Pomagati si treba, dokler je čas.
Ker se miši neznansko hitro plodijo {ena miš ima po petkrat ali šestkrat mlade m po-vrže v enem gnezdu po pet do osem mladih, tako da jih skoti letno poprek po 30), je treba boj proti mišim započeti tudi tam, kjer se do sedaj še niso tako močno zaplodile. Saj nam tudi po teh krajih dela o veliko škodo po njivskih sadežih, po deteljiščih in travnikih. Drugače živimo v nevarnosti, da se nam miši ravno tako močno zaplode kakor so se lete« po Gorenjskem in v Prekmurju.
Proti mišim zaleže le skupen boj. Po vseh prizadet;h občinah naj izda županstvo poziv, da se lotijo vsi posestniki skupnega zatiranja. Vsak posameznik je dolžan na svojem'imetju preganjati iega škodljivca. Le v tem primeru, če se lotimo vsi skupaj takega pokončavanja, se je nade ati primernega uspeha. V nasprotnem primeru pa ostanemo sami krivi, če nam miši uničujejo naše pridelke in riam prizadevajo ogromno škodo.
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Cene prilitno nespremenjene, vendar nagibajo k nazadovanju. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje naslednje cene: pšenica 450 do 460 Din, turščica 195 do 215 Din, moka „0" 660 Din, otrobi 160 Din.
ŽIVINA. Na zadnjem zagrebškem sejmu so cene volom in mladi živini porasle, a kravam, teletom m svinjam oslabele. Cene za kilogram žive teže: biki 10-75 do 11-25 Din, voli prvovrstni 13 do 13-50 Din, drugovrstni 10-75 do 12 Din, tretjevrstni 8-50 do 10 Din, krave, prvovrstne 11-50 do 12-50 Din, drugovrstne 9 do 10 Din, hetjevrstne 4 do 5 Din, junice, prvovrstne 12-50 do 13 Din, drugovrstne 11-50 do 12-50, junci, prvovrstni 13 do 14 Din, drugovrstni 10 do 11-50 Din, teleta 13-50 do 16-50 dinarjev, 6vinje, nepitane 12 do 15 Din, pitane sreinske 17 do 17-50 Din, pitane hrvatske 16 d« 17-50 Din.
KRMA je imela na zagrebškem sejmu naslednje cene: detelja in lucerna 125 do 150 Din, seno 75 do 125 Din, otava 125 Din za 100 kg.
~ Vrednost denarja. Ne zagrebški borzi se je dobilo dne 25. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog 8% pare, 100 italijanskih lir za 251 Din 65 par do 254 Din 65 par, 1 dolar za 62 Din 5 par do 63 Din 5 par, 100 češkoslovaških kron za 183 Din 50 par do 186 Din 50 par.
— Vinski vzorčni sejem priredi Vinogradniško društvo za Belo Krajino dne 12. marca v Metliki v prostorih g. Zalokarja pri kolodvoru. Razstavljena bodo samo belokranjska vina, posebno iz okolice Metlike. Sejem jo nadaljevanje vsakoletnih vinskih vzorčnih sejmov, ki jih prireja tamkajšnje vinogradniško društvo.
Beležke
-j- Hujskajoča duhovičina. V <Slovencu> Je pred dnevi objavil župnik g. Cegnar iz Stranj depie, v katerem sam odkrito priznava, da j« v cerkvi s prižnice nastopil proti <Damovini>, in sicer zato, ker je v šoli zvedel od otrok, da jo bero. V svojem dopisu tudi vprašuje, ali je -sDomovinas za Bedolžne otroke, in pravi, da
radi tega ie ni zločinec, ako varuje nedolžne otroke pred pohujšljivci. Mi bi g. župnika predvsem vprašali, radi česa smatra <Domovino* za pohujšljivo? Ali mogoče zato, ker odločno nastopa proti pogubni politiki dr. Korošca in klerikalne stranke. Zakaj ni prepovedal otrokom splošno Vitanje političnih listov? Zakaj pa ni otrokom prepovedal čitanje «Domoljuba» in drugih klerikalnih listov, ki se v svojih ostrih izpadih poslužujejo mnogo bolj ckraftnih» besed kakor naš Ust? Ali more morebiti reči, da (Domoljub* radi svoje pisave, ki hujska proti državi in goji samo politično sovraštvo, otrokcm ni škodljiv? S čim more dokazati, da ni pisava (Domovine* KI j dostojna kakor pa pisava «Domoljuba>? Župnik Cegnar v Stranjah je s svojim nastcpom samo dokazal, da zanaša politiko tudi v šolo med nedolžne otroke! Otroke je izpraševal, kje bero doma (Domovino*, potem pa je napadel še v cerkvi starše. Torej politično hujskanje v cerkvi in šoli! Ali se to spodobi za katoliškega duhovnika, ki bi moral po vseh verskih in cerkvenih postavah širiti nauk krščanske ljubezni ne pa sovraštvo? Župnik Cegnar (Domovini* s svojim nastopom ni prav nič Škodoval, nasprotno je napravil za <Domovino še dobro reklamo, ker jo hočejo sedaj vsi ljudje v njegovi župniji brati v radovednosti, zakaj jo je župnik prepovedal. (Domovina* roma sedaj iz rok v roke in nas to samo veseli. Na drugi strani pa odločno obsojamo nastop župnika, ker cerkev ni za to, da bi se v njej politiziralo, in tudi šola ni za to, da bi se otroci vlačili v politiko! Župnik v Stranjah je s svojim nastopom samo dokazal, da mu je za hujskanje in politiko več, kakor pa za vero in cerkev. Upamo pa, da niso več daleč časi, ko se bo moral tudi župnik v Stranjah izpreobrniti. G. župnik, bodite pravični!
-f- Bruna t lastnem očesa ne vidi. Pucljev „Kmetijski list" s smešno domišljavostjo „ugo-tavlja", da je »Domovina« v volilni borbi Puclja najhuje napadala. Nič ni res, »Kmetijski list" s tako trditvijo uganja licemerstvo. ,.Domovina" je samo plačevala milo za drago in neizprosno kakor napram vsem drugim klevetnikom zavračala izpade »Kmetijskega lista", ki je v volilni borbi in v nebrzdani gonji proti demokratom in Narodnemu bloku posta! že pravcati drugi »Domoljub". Tudi Pucljev »Kmetijski list" se je namreč navzel tiste inanire političnih klevetnikov, ki menijo, da se slovenskega demokrata sme poljubno napadati, da pa slovenski demokrat stori hud greh, ako se drzne udariti nazaj.
-f- Lepi narodnjaki so klerikalni petelini. V Kočevju so sklenili za zadnje volitve z Nemci dogovor, da jim bodo dali za primer zmage nemške šole tudi v takih kočevskih vaseh, kjer je samo par Nemcev. Kočevarski kaplan Flajnik je med volitvami raznašal nemški list »Gottscheer Zei-tung", ki je pozivala Nemce, naj volijo klerikalce, ker so jim obljubili gotove dobrote na škodo slovenskega ljudstva. Klerikalni poslanec župnik fikulj pa je objavil v omenjenem nemškem listu po volitvah pismo, v katerem se zahvaljuje kočevskim Nemcem za zvestobo in disciplino, ki so Jo pokazali napram klerikalni stranki Kočevski primer nam dokazuje, da so klerikalci vedno pripravljeni prodati koristi slovenskega naroda radi svoje strankarske koristi. Seveda bodo kljub temu vpili še nadalje, da so oni največji in edini bra--nitelji koristi slovenskega naroda!
H- Dvojna taktika SKS. Občina Št. Jernej na Dolenjskem je bila od nekdaj klerikalna trdnjava. Pri zadnjih občinskih volitvah pa so se naprednjaki združili, nastopili skupno ter tudi zmagali. O teh volitvah poroča tudi »Kmetijski list". Takoj za svojim poročilom pa prinaša članek, v katerem razlaga, zakaj so sc v Ljubljani
zvezali pristaši SKS. s klerikalci za 8kupni nastop pri občinskih volitvah. V št Jerneju so samostojni nastopili skupno z demokrati proti klerikalcem, v Ljubljani pa se samostojni vežejo s klerikalci proti naprednjakom. To kaže, da je med samostojnimi kmeti na deželi še nekaj zdravega razuma, med njihovimi voditelji v Ljubljani pa sploh nobenega ni. Riba pri glavi smrdi! »Kmetijski list" se sicer izgovarja, da v Ljubljani JDS. ni povabila samostojnih k sodelovanju, tega pa ne pove, da so se takoj na prvi poziv odzvali povabilu klerikalcev in sklenili z njimi dogovor za občinske volitve. Poleg tega je še klerikalna kandidatna lista v Ljubljani tako sestavljena, da niti v najboljšem primeru ne more priti v občinski svet zastopnik SKS. Primera v St Jerneju in v Ljubljani nam kažeta, kje tiči zlo. Ljubljanski voditelji SKS. so zakrivili, da ni dobila njihova stranka pri skupščinskih volitvah več mandatov, ki bi jih lahko v zvezi z Narodnim blokom. Kmetje na deželi, ki čutijo na lastni koži bolj kakor pa njihovi komandanti v Ljubljani pogubonosnost klerikalne politike, s svojim zdravim razumom pravilno presojajo položaj in se združujejo v skupno napredno fronto proti klerikalcem, v Ljubljani pa jo voditelji SKS. razdirajo. Ali je taka dvojna taktika v zdravi in svojim načelom dosledni stranki sploh mogoča?
-f- Ustavili so nas. Pišejo nam: Pod gornjim naslovom se hvali nekdanji avstrijakant-ski «Slovenski Gospodari, da je bil vedno neustrašen zagovornik slovenstva. Spomnimo se le za deset nazaj, da poznamo, kako je bil ta (orjaški* boj (Slovenskega Gospodarja* proti Nemcem klavern, kajti ta list je najgrše blatil brate Srbe in Ruse, ter sploh vse, kar je bilo slovenskega, tako da je skoro prekašal nemško Časopisje. Obenem pa je takrat (Slovenski Gospodar* v deveta nebesa povzdigoval zločinske Kabsburgovce in z največjim navdušenjem lagal o sijajnih zmagah Avstrije in Nemčije na bojiščih. Črni gospodje krog (Slovenskega Gospodarja* naj ne mislijo, da smo bralci tega lista tako pozabljivi, da ne vemo več za njegove grehe.
-j- Klerikalno hujskanje se nadaljuje tudi še po volitvah. Tako groze klerikalni hujskači našim pristašem na deželi, zlasti pa trgovcem in obrtnikom, ki so volili Narodni blok. z bojkotom. Klerikalno svobodoljubje, ki ga sedaj tako zagovarja klerikalno Časopisje, ne dovoljuje namreč nikomur svobodnega prepričanja. Kdor misli drugače, kakor mu uka-žejo klerikalni gospodje, tega skušajo tudi gospodarsko uničiti v svoji maščevalnosti. Naši somišljeniki naj nam sporoče vsak slučaj hujskanja proti volilcem Narodnega bloka, ki bi imelo namen komu škodovati v gmotnem ozira, da se hujskačem pravočasno stopi na prste in zaveže predolgi jezik.
Tedenske novosti
*	Nore zastave naših polkov. Ministrstvo
za vojsko in mornarico je odredilo, da morajo oddati vsi polki, ki so se v svetovni vojni proslavili, svoje zastave vojnemu muzeju v Beogradu, da se ohrani spomin na junaške čine še poznim rodovom. Pri tej priliki se bo vršila v Beogradu velika narodna manifestacija. Polki pa bodo dobili nove zastave.
*	Obletnica osvoboditve. Dne 28. L m. poteče prvo leto, odkar so Italijani izpraznili vas Zamet pri Reki Prebivalstvo te vasi hoče obletnico osvoboditve proslaviti na zelo slovesen način. Vršila se bo velika svečanost, pri kateri se tudi odkrije v spomin osvoboditve spomenik, ki bo izdelan izključno iz materijala istrskih gora.
*	Lep jubilej. V ponedeljek je slavil 40iet-nico svojega nepretrganega napornega službovanja pri Trboveljski premogokopni družbi in obenem svoj god naš vrli somišljenik, jamomerec g. Matija Gerčar. Se na mnoga leta!
*	Občinske volitve r St. Jernej« na Dolenjskem. Pri nedeljskih občinskih volitvah v St Jerneju na Dolenjskem je po 30 letih klerikalnega gospodarstva zmagala napredna kandidatna lista.
*	Občinske volitve v Trbovljah so preložene na 15. marec. Do sedaj je bilo vloženih že 6 list in je torej pričakovati, da bo borba za občinske mandate zelo ostra.
*	Državna to rama vagonov. Koncem prihodnjega meseca bo dograjena državna tovarna vagonov v Smederevu. V novi tovarni bo zaposlenih okrog 2000 delavcev in se bo lahko popravilo 4000 do 5000 vagonov na leto.
*	Smrtna kosa ▼ tujini. V San Francisru v Ameriki je umrl naš rojak Simon Benet <a Kranjske gore na Gorenjskem, star 60 let Pokojnik je bival 22 let v Ameriki. Blag mu spomin!
*	Vesti iz Amerike. V Clevelandu je umrl Janez Jene, star €0 let, doma iz Škocjana na Dolenjskem. Istotam je povozil vlak do smrti Petra štefina, rodom iz Postojne. — V Ringu se je v rudniku ponesrečil Franc Kuder, doma iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Odtrgala se je plast kamenja, ki ga je podsula, da je bil a mestu mrtev. V Ameriki je bil 16 let. Zapušča soprogo s hčerko. — V Auburnu sta umrla Mihael Aleš in Janez Medec. Slednji je bil doma pri Novem mestu. — V Fronte-nacu je umrl Franc Vesovjek, rodom iz Rimskih toplic.
*	Na Muljart je prošli torek umrl g. Jožef Ihan, ki je bil rojen 17. marca leta 1845. Bil je dcslej edini še živeči sošolec pisatelja Jurčiča. N. v m. p.!
*	Drugi sejem kol divjačine v Ljubljani Da se omogoči prodaja do sedaj še neoddanih kož divjačine, priredi Lovska zadruga in ve-lesejmska oprava na prostoru velesejma v sredo, dne 4. marca II. kožni sejem. Kupci «8 opozarjajo na to prireditev, na kateri si lahko
' nabavijo dobrega blaga.
*	Prvi del kazenske preiskave preti Radiča zaključen. Iz Zagreba poročajo, da je preiskovalni sodnik končal zasliševanje Stje-pana Radiča. Sedaj bo zaslišanih še veliko število prič, med njimi tudi mnogo novinarjev, ki so se udeležili Radičevih shodov in
| pisali poročila o njegovih govorih. ; * V Hercegovini je drevje r cvetju. V Mo-starju je drevje že v polnem cvetju. Ljudstvo je upalo, da bo imelo letos dobro sadno letino, toda prezgodnje cvetenje je nade izjalovilo.
*	Snežni zameti. V Gorskem Kotam na Hrvatskem je zapadel skoro pol metra visok sneg. Tudi v Liki je padel debel sneg in imajo vlaki radi tega velike zamude.
*	Smrt v plamenu. V Subotici se je prošli petek v stanovanju vdove Teleki vnel bencin« katerega je žena rabila za mazanje nog. V trenotku je bila žena v plamenu. Ko so prišli sosedje na pomoč, je bila vdova že mrtva.
*	Ogenj v stanovanju. Prošli torek je izr bruhnil v stanovanju delavca Ivana Dolinarja na Selu požar, ki bi lahko imel usodne posledice. Goreti je začela žimnica pod posteljo. Na klice 121etne Dolinarjeve hčerke je pri-hitel delavec Kastelic in ogenj pogasiL
*	Nesreča pri streljanja s možnarjem. Preteklo soboto je posestnikov sin Viktor Bur-ger iž Prevoj pri Kamniku streljal z možaar-jem v Im ovcah. Možnar se je pri streljanju
*
Zanimivosti
Nepokopana trupla umrlih menihov
V Palermu v južni Italiji se nahaja staro- j izpremenjena v mumije, kakor vidimo na aali davni samostan, ki ima v podzemlju grobnico,; sliki Da je pogled po teh izsušenih mrtvih trup v kateri se nahajajo trupla menihov. Trupla pa lih strahoten, je razumljivo. V to grobnico hodija niso pokopana, temveč stoje ob stenah grobnice' menihi spominjat ee minljivosti tega sveta.
razletel, pri čemer je bil Burger težko ra-njen na glavi. Prepeljali so ga v bolnico.
*	Zopet požar v Trnovljrth. V torek dne 24. t m. malo pred 8. uro zvečer je pričelo goreti pri posestniku Cečku v Trnovljah pri Celju. Zgorel je kozolec, ki pa je k sreči bil prazen. Zanimivo je, da je sedaj gorelo v celjski okolici že tri torke zaporedoma, iz česar sklepa ljudstvo, da je zanetila požare ena in ista zločinska roka.
*	Pogorelo je 13. t m. Alojziju Cenclu na Srobotnem gospodarsko poslupje. Ogenj je uničil vse poljedelske stroje, krmo, steljo, več sežnjev drv, žito kakor tudi vse poljedelsko orodje do zadnje motike. Edino živino je bilo le mogoče rešiti. Kako je ogenj nastal, se še ne v6. Skoda se ceni na 100.000 Din, zavarovan pa je bil posestnik le za neznatno vsotico SCO Um — pač izpred vojne. Kmetovalci, obnavljajte in povišajte zavarovalnino.
*	Čaruga bo te dni obešen V petek dne 27. t. m. ob šestih zjutraj bosta na dvorišču sodnega stola v Osijeku obešena slavonska
' razbojnika Jovo Caruga in Pavel Prpič, ki sta izvršila nebroj drznih roparskih umorov. Iz Sarajeva so bili že v torek pozvani krvnik in njegovi pomočniki.
*	Smrt krvnika Langa. Na Dunaju je umri po daljši srčni bolezni bivši avstrijski krvnik Lang, ki je zlasti med vojno spravil na oni svet veliko slovanskih in italijanskih glav. Zanimivo je, da je prvo smrtno cbsodbo izvršil februarja leta 1900. v Novem mestu. Obesil je cigaia Simona Helda.
*	Roparski napad t Radomljah. Dne 19. t. m. proti večeru je bil pri mostu tik vasi Radomlje od treh neznanih storilcev napaden posestnikov sin Fran Znidar iz Mengša. Napadalci so ga podrli na tla ter mu cdvzeli 1750 dinarjev gotovine. Po napadu so storilci pobegnili.
*	Velik Tlom pri Borovnici. V noči od 18. na 19. i. m. je bilo vlomljeno v trgovino Antona Kobija na Bregu pri Borovnici. Tatovi so odnesli za približno 80.000 Din blaga in 200 Din gotovine. Ukradeno blago so spravili v neki kozolec, ki ttoji na precej samotnem fcrpju na Dolu pri Borovnici. Orožnikom, ki so šli takoj na delo, se je posrečilo zaslediti nekaj ukradenega blaga. Dne 21. t. m. pa sta prikorakala dva možaka pod omenjeni ko-xolec. Bilo je pozno zvečer in zato neznanca nista videla, da jima je kdo za petami. Trišla sia seveda z namenom, da poberefa ostali del plena. Nenadoma pa sta skočila iz skrivališča dva orožnika in aretirala storilca: 331etnega Antona Finderla iz Buzeta v Istri in 181etnoga Radoslava Tomca.	.
*	Strašna noč na leda. Nežidersko jezero na Madžarskem zamrzne pozimi tako močno, da hodijo preko njega ljudje peš in z vozovi kakor po cesti Posebno dobrodošla je taka prilika prebivalcem obbrežnih vasi. ki pridejo spričo dejstva, da je jezero zelo dolgo, a me-sx>ma iako ozko, na ta način mnogo hitre e na nasprotni breg. Tako so napravili te dni dijaki neke bližnje višje gimnazie ped vodstvom profesorja preko zmrzleea jezera rzlet v neko na nasprotnem bregu ležeče mesto. Proti večeru so se v dveh skupinah vračali proti domu. Toda samo prva skupina je prišla pravočasno domov, drugo je zalotila na potu megla, tako da je izgubila sled. Dijaki so se bali. da ne bi zašli v sredino, k-er led zaradi toplega vremena ni več dovolj trden. Počakali so torej, da se je napravil dan. Doživeli so pa strašno noč, kajti tresli so se od tlrahu, da se led vsak hip udere pod njihovo težo. šele ob štirih zjutraj jih je našel oddelek ckspedicije.
Belgijska apostolica v ječi
V Bruslju so pred kratkim aretirali žensko, ki se je izdajala za Kristusovega apostela ter zatrjevala, da čudežno ozdravlja ljudi. Pri svojih znancih je bila poznana kot George Maresco, toda njeno pravo ime je Berta Mra-zek. Zgodovina njenega življenja je prav zanimiva.
Rojena je bila pred 35 leti v Bruslju. Njen oče je bil Ceh, mati pa Belgijka. V zgodnji mladosti je plesala v nekem cirkusu, jahala konje in slednjič postala krotilka zveri. Znana je bila tudi kot dobra slikarica. Tekom vojne je bila strežnica v neki belgijski bolnici. Pri svejih predstojnikih je slovela kot zelo zanesljiva, zaradi česar je bila po vojni poslana v Nemčijo, da opazuje in poroča o oboroževanju Nemcev.
Ko je bila v Nemčiji, je nevarno zbolela. Zadel jo je mrtvoud in zdravniki so izjavili, da je ni mogoče ozdraviti, na' ar jo je belgijska vejaška oblast upokojila ter ji pričela izplačevati pokojnino. V bolnici je ležala eno leto. Rada bi bila šla v Lurd, teda ni imela dovolj denarja. Zato je naprosila, da so jo nesli v cerkev v Hal blizu Bruslja. V cerkvi je pričela kričati in zvijati se, nato je vstala in šla po stopnicah do oltarja. Bila je ozdravljena; dogodil se je čudež. O tem se je naglo razširil glas daleč okrog. Ko je njeno ime dovolj zaslovelo, je pričela ustanavljati novo vero in se sama postavila za pridigarja in aprstola Kristusovega. V svojem stanovanju je napravila kapelico, kjer je opravljala svoje verske obrede.
Kmalu je imela okrrg sebe mnogo pripadnikov, bogatih in revnih, ter začela čudežno «zdraviti» ljudi. Na bolnike je polagala suknjo, o kateri je trdila, da jo je nosila angleška bolniška strežnica Editb Cavell, katero so Nemci tekom vojne ustrelili. Prihajalo je vedno več denarja in «svetnica» je dobro služila. Pred oblastmi je imela mir, dokler je ni neka
deklica, ki je <apostolici» kupila hišo za 80 ti« soč frankov in ji še posebej podarila €0tisofi frankov, naznanila policiji. Mrazekova je bil« aretirana in čaka v ječi na sodbo. Njeni pri» vrženci pa se spogledujejo in premišljajo, aM so imeli opraviti s svetnico ali s prebrisano sleparico.
Kardinal Mercier je aretiranko na proSnjo družine omenjene dekliee izobčil iz katoliik« cerkve kot <trinajstega Kristusovega apostola*.
Aretirana je bila pod obtoEbo, da je • hipnotiziranjem izvabljala od lahkovernih ljudi denar, sama pa zatrjuje, da sta jo poslala »v. Mihael in Kristus, da ozdravlja ljudi, ki v njo verujejo, na ta način, da prenese njihove bo» lezni na sebe. Za njo se sedaj poteguje velika število najodličnejših žena, ki so prisegle, da so z lastnimi očmi videle velike čudeže in i»-redna ozdravljenja.
V	kapelici je imela čudodelna Berta na oltarju kipe Marije, sv. Mihaela, device Orleanske in nekatere druge. Vsakega bolnika, ki je iskal pri njej pomoči, je vedla pred oltar. Tu se je zamaknila, potem pa se zopet prebu-d la in izjavila, da je imela skrivnostno rae-edetje, v katerem ji je bilo povedano, na kale način se mora bolnik zdraviti. Pogosto je zbrala pred oltarjem tudi več bolnikov na enkrat. Po zamaknjenju je na svojih rokah in prsih pokazala izpuščaje, kar naj bi bilo znamenje, da je bolezen iz bolnikov prešla v njeno telo. Njene vernice trdno zatrjujejo, da je vse to res. Neka žena je celo pripravljena priseči, da jo je videla iti po stopnicah, ne da bi se jih njene noge dotikale.
Prerokovala je tudi, da bo kmalu konee sveta in da bodo prišli v nebesa samo oni, ki verujejo v njeno božje poslanstvo.
V	ječi jo vsak dan opazuje slavni belgijski zdravnik za duševne bolezni dr. Vervaek, da dožene, ali ni mogoče tudi duševno bolna. Do gnano je doslej, da so vsa njena zdravljenja
to
bila zaveina ali nezavedna aleparatva lahkovernih ljudi, ki »o v svoji bujni domišljiji videli stvari, ki se niso dogodile. Svoje čudeže je apostolica delala prav podobno rev«ptu »voječasne vodiško Johance.
Princesinja — plesalka
1871 1
8 T 1
„1888," pravi princ in se smeji
„Tega leta," izjavlja starka, „bo*te po dolgem in glavnem življenju umrli."
„In kako dolgo bo trajalo nemško cesarstvo?" vpraša končno mladi princ.
..Letnica 1888 daje na to vprašanje odgovor," pravi starka in pozove princa, da se sešteje letnica 1888 dvakrat takole i
1888 l 8 8 8
„1013?" to bi bilo zelo žalostno, vzklikne princ in stisne starki zlatnik v roko. „Leto 1913.
je leto nesreče, ki bo prineslo razpad nemškega cesarstva," je naglašala prerokinja.
Prerokovanja starke so se skoro natančne izpolnila. Princ je leta 1871. postal nemški cesar, umrl pa je leta 1888. Njegovemu vnuku, ce< sarju Viljemu II. so bila dobro znana usodna prerokovanja starke iz okolice Mainza. Leto 1913. je pričakoval s strahom in pomiril se je šele tedaj, ko je leto zatonilo v večnost, brez po* sebnih nezgod.
Steed, ki opisuje to zanimivo zgodbico e princu Viljem« in starki iz Mainza, meni, da je cesar Viljem II. leta 1913. razne zunanjepolitične komplikacije rešil mirnim potem zgolj radi tega, ker se je bal, da bi nastopile neugodne po< sledice za nemško cesarstvo. To prerokovanje^ ki se sicer ni izpolnilo točno ob napovedanem času, pa se je vendar z letom 1914., ko se je pričela vojna, približalo izpolnitvi. Z vojno se je namreč začel konec nemškega cesarstva ia za« ključek vojne je bil, da je nemško cesarstvo padlo ter nastopila nemška republika.
Naša slika prikazuje neko indijsko prin-cesinjo, ki nastopa te dni z velikim uspehom v Parizu. Plesalka je vsa nališpana z dragocenimi dragulji in nakiti ter vzbuja obilo pozornosti.
Zanimivo prerokovanje
Znani angleški pisec Steed je nedavno objavil svoje spomine, v katerih opisuje zanimive dogodke iz politične zgodovine zadnjih 30 let Med drugimi dogodki najdemo v knjigi tudi nastopni primer:
Potujoč po Nemčiji je pruski princ Viljem, poznejši nemški cesar, leta 1849. dospel v bližino Mainza. V tem mestu je takrat živela zelo stara ženica, kateri so pripisovali čarodejne sposobnosti. Govorilo se je, da je tej stari ženici bodočnost — odprta knjiga. Tudi princ Viljem je sklenil, da obišče to ženo ter jo povpraša za svojo bodočnost
„Bog blagoslovi vaše cesarsko Veličanstvo!" je pozdravila starka visokega gosta. Misel, da postane pruski prestolonaslednik poglavar vseh Nemcev, je bila takrat le sen rodoljubnih nemških pesnikov. Ta pozdrav je princa prijetno iz-nenadil.
»Kateri državi bom načeloval?" je vprašal princ.
„Cesar Nemčije boš," je odgovorila starka.
Po teh besedah se je polastila princa velika radovednost Dasi ni povsem verjel besedam starke, je vendar želel doznati, kdaj nastane to nemško cesarstvo. Starka je napisala na papir takratno letnico 1849., a pod to številko še enkrat to letnico na naslednji način:
1849 i 8 4 9
„Kaj dobite, ako seštejete te številke?" vpra-Sa starka princa.
„1871.!" nadaljuje starka, „boste kronani za cesarja Nemčije."
„Kako dolgo bom vladal?" vpraša princ.
„Nič ni lažje, kakor to ugotoviti," odvrne starka. „To je enostavno seštevanje na naslednji načia;
Predpotopni r»e^tvor
Angleška muzejska ekspedicija, ki. se je pred ntesoci podala v centralno Afriko, se je vrnila s priecejšnjimi izkopninatni. Našla je okostje ogromne predpotopne živali, imenovane gigantosauros. Ako si predstavljamo to okoflje kot živo žival, kakor vidimo na naši sliki, si moremo le približno zamisliti, kakšna je bila ta pošast, ki je v davnih, davnih Časih merila korake po afriških pokrajinah.
Zemlja, kjer se je našlo to okostje, je
mehka, ilovnata. Ker so gigantosauri živeli skupuo v čredah, se je ta siromak pač nevede izgubil v to pokrajino in obtičal v mehki zemlji, ki se je morala udirati pod njegovo silovito težo.
Najdeno okostje predstavlja največjo naj-denino iz ostankov živalstva, ki je živelo pred neštetimi tisoči let V londonskem muzeju imajo sicer *že eno slično okostje, ki pa je skoro za polovico manjšo.
Deset let po nedolžnem v ječi
Meseca maja leta 1915. je bila umorjena na Reki bogata posestnica Fanika Mileusnič. Neznani zločinci so jo umorili na njenem stanovanju v Via Manzoni št. 22. Umora sta bila osumljena dva Sarajevčana, Salamon Papo in Ivan Demela, ki sta takrat bivala na Reki. Edina priča, ki je govorila proti osumljencem, je bil neki vajenec Milan Drvenica, ki je služil pri po-kojnici. Ta je priznal, da je sodeloval pri umoru, a obremenjeval kot sostorilca tudi Demelo in Papa. Pred reškim sodiščem sta se vršili v tej zadevi dve glavni razpravi. Na eni sta bila oba osumljenca oproščena, na drugi pa obsojena na 20 let težke ječe, dočim je Drvenica kot mladoletnik dobil samo tri leta zapora. Za časa prevrata sta oba morilca pobegnila iz ječe in dospela v Sarajevo. Tu se je proti njima vršila
ponovno razprava, ki je bila zaključena dne 3. marca 1923. Oba obdolženca sta bila zopet oproščena. Toda mučna zadeva še nikakor ni bila rešena. Vršile so se še tri razprave, ki pa še vedno niso mogle razrešiti zagonetnega reškega umora. Zadnja razprava je bila zaključena 13. novembra 1924. Tajni umor na Reki je ostal še vedno zavit v temne koprene. Obtoženca pa sta morala sedeti deset let v preiskovalnem zaporu.
Po tretji oprostilni razsodbi pred sarajevskim sodiščem je vrhovno sodišče v Zagrebu potrdilo ta oprostilni sklep sodišča in oba obtoženca sta bila nedavno izpuščena na svobodo. Ko je bil ta sklep vrhovnega sodišča objavljen, se sodni sluge takoj odhiteli na dom obtožencev, da javijo roditeljem sklep sodišča. Ko je bila kmalu vsa rodbina obtožencev zbrana na 80-
dišču, je predsednik odšel v Jefo, da naznani obema jetnikoma sklep zagrebškega vrhovnega sodišča. Oba sta mirno poslušala sklep sodišča. Nato pa je Papo vzkliknil: „Pravka vendar zmaguje,*4 a Dernela je nadaljeval: nDa, a mi smo čakali celih deset ki, da je zmagala. Hvala Bogu, da smo končno svobodni!4'
Oba obtoženca sta se nato poslovila od ostalih jetnikov in se prisrčno sestala s svojima številno zbranima rodbinama. S tem je končno zaključen ta veliki proces, ki je trajal celih deset let.
Snubitev pred davnim! let!
Še v sedanjih časih je nevarno pregrešiti se proti običajem, katere zahteva človeška družba, dasi se prosteje gibljemo kakor pred nekaj Btoletji. Svcječasno &e je zlasti v dvornih krogih zahtevalo, da se vsakdo strogo drži uveljavljenih običajev.
Gospodična, ki je v 18. stoletju živela na dunajskem dvoru, ni smela nikdar v gledališče brez spremljevalke. Gospode je smela sprejeti samo ob priliki snubitve.
Kdor je hotel poročiti kako dvorno damo, je moral naptariti trimesečno snubitveno preizkušnjo. Sveji izvoljenki je moral ve« ta čas izkazovati nešteto pozornosti.
Pri prvem obisku je moral biti oblečen v najboljšo obleka Prinesel je s sebcj mnogo denarja za napitnino služincadi. Njegova dolžnost je bila, vsako jutro vprašati po njenem zdravju m izvedeti od nje, kak načrt ima za
dotični dan. Priti ni sme! brez čopka, katerega »i je izvoljenka pripela za pas.
Ako se je peljala v cerkev, je moral biti pravočasno na mestu. Pomagati ji je moral v kočijo in jahati poleg nje gologlav. Pred cerkvijo je zopet odprl vrata kočije in vedel izvoljenko v serkev do sedeža. Ako je šla v kako družbo, si je moral preskrbeti vabila Pri mizi je sedel poleg nj«', dajal ji jedila na krožnik in kadar je pila, ji je držal krožnik pod kozarcem, da si ni pomešale obleke. Edino on je imel pravico in tudi dolžnost, da ji je nazdravil.
Ako je tedaj tri mesece tako dvoril in snubil, sta se zaročila. Pri taki priliki je motal seči globoko v iep. Obifaj je bil namreč, da ji je na srebrnem krožniku prinesel različnih daril, s katerimi jo je razveselil. Taki predmeti so bili: svilene nogavice, rokavice, trakovi m pahljača. Od tega dne pa do poroke ji je moral vsak dan prinesti kako darilo, ki ni smelo biti cenejše kakor 100 goldinarjev. Prinašati je moral zapestnice, uhane in druge dragocenosti. Moral je imeti tudi kočijo in najmanj osem konj.
Petem, ko je še prenovil in nanovo opremil sebo, ki je bila namenjena za njegovo bodočo ženo, in ko je dal služabnikom novo obleko, se je mogla vršiti poroka.
Nevesta ni dajala svojemu zaročencu nika-kih daril razen na dan poroke šest sraje, šest ovratnikov in dvanajst robcev. Poleg tega je nevesta tudi plačala polovico stroškov ženi-tovanja.
Dirke slonov v Afganistanu
Oj, ta krščanska ljubezen naših klerikalcev
Da vsaj malo orišem krščansko ljubezen, s katero se naši klerikalci vedno tolčejo na prsi, o kateri vedno in vedno govore in pišejo klerikalni veljaki, podam v nastopnem par primerov izza letošnjih volitev. Zaenkrat pa res a plaščem pravega krščanskega usmiljenja za-grinjam imena ljudi in povem samo, kako je bilo:
Pri volitvah v mojem domačem kraju je čuvar skrinjice Narodnega bloka padel v takšno nemilost pri gospodinji, kjer stanuje, da mu ženska sedaj ne privošči besede in ga očitno prezira kol »sovražnika* in »liberalca". ••
Neki moj znanec, ki samo zato ni šel volit, ker mu je nekdo pomotoma povedal, da ni vpisan . volilni imenik, pa je padel v še hujšo nemilost pri klerikalnih veljakih. Dva klerikalca, ki sta mu bita poroka, sta mu odpovedala poroštvo. To pa sedaj v najbolj kritičnem času, ko siromak nikjer ne more nič zaslužiti. Znesla pa sta se klerikalna moža nad njim tudi zato, ker je — moj prijatelj... No, slično „uslugo", ki pač ne kaže krščanske ljubezni, so klerikalni veljaki lansko leto tudi meni izkazali, tako sem vsaj spoznal te tičke, kakšno pesem znajo...
Moji klerikalni sosedje in va~čani v domačem kraju me imajo z opravljanjem silno v delu. Enkrat za vselej pa vsem opravljivcem sporočam, da bom na kratko ali pa tudi na dolgo obračunal z njimi. Mojim ljubeznivim klerikalnim domačinom ne diši moje sodelovanje pri „Domovini" in mi zato želijo vsega hudega na svetu in onkraj sveta. Ko bo tudi mene minila krščanska potrpežljivost bom začel po enaki metodi in bom spravil v javnost marsikake novice. Rečem, da ne bodo zlagane, kakor so vaša obrekovanja, temveč docela resnične Prijemali se boste za glavo in tudi tja, kamor — »rihtarja bi jejo". Anten Stražar.

Pri nas so običajne kolesarske, avtomobilske, vozne, konjske, človeške ter celo polževe dirke, v Afganistanu (Azija) pa se zabavajo tudi z dirkami slonov. Opazovati dirko takih velikanov, je
nedvomno jako zabavno. Zal le, da nam je Afganistan nekoliko preoddaljen. Naša slika predstavlja skupino slonov z jezdeci, pripravljenih, da nastopijo tekmovalno dirko.
X Žrtve svetovne vojne. Te dni bo izdal Mednarodni urad dela točno statistiko, koliko Človeških življenj je zahtevala svetovna vojna. Vseh skupaj je bilo mobiliziranih 69,882.463 oseb, od katerih je mobilizirala Rusija 15,070.000, Nemčija 13,250.000, Avstrija 9,000.000, Francija 7,935.000, Anglija 5,705.000, Italija 5,615.000 in Zedinjene države 4,472.000. V razmerju k vsemu moškemu prebivalstvu raznih držav, odštevši otroke in za orožje nezmožne starce, je mobilizirala Nemčija 64-9 %, Francija 59-4 %, Avstrija 55-4 %, Italija 46-3 %, Anglija 39-2 % in Zedinjene države 13-2 %. Število onih, ki so padli ali izginili, je znašalo v Nemčiji 2,000.000, v Rusiji 1,700.000, v Avstriji 1,542.000, v Franciji 1,400.000, v Italiji 750.000,
v Angliji 744.000 in v Zedinjenih državah 68.000. Število invalidov je znašalo v Nemčiji 1,537.000, v Franciji 1,500.000, v Angliji 900.000, v Italiji 800.000, v Rusiji 775.000 in v Ameriki 157.000. Res strašne številke!
X Najstarejše drevo na svetu, staro SO tisoč let. V ameriški državi Utak so nedavno našli v pragozdu ogromno brinjevo drevo, ki je po cenitvi staro najmanj 30.000 let in je tako nedvomno najstarejše znano drevo na svetu.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Ni bilo tako hudo.
Te dni se je v nekem nemškem mestu pred sodiščem zagovarjal možak, ki si je nakopal tri žene na glavo.
Najprej se je poroča s prvo, se ktnalu nato zaljubil v drugo in se poročil z njo, n« da bi prvi povedal o tem. Nato pa je vzel še tretjo za ženo.
Nekaj časa je trajalo to trojno življenje, polagoma so se pa žene seznanile druga z drugo in so tožile moža radi mnogoženstva.
Sodnik je bil strog možak; napravil je obtožencu dolgo pridigo ter mu dokazoval, kako strašno protipostavno je, če je človek z več ženskami naenkrat poročen. «In zato,» je vzrojil sodnik z groznim glasom, «vas obsodim na najhujšo kazen, ki jo predpisuje zakon. Tri leta boste zaprti in boste morali vse tri...»
Obtoženec ni mogel slišati konca raz sodbe.
SrnrDo je prebledel, vztrepetai Kator šiba na vodi in padel v nezavest.
Dve uri so ga morali močiti z jesihom ir vodo ier so ga nato oblekli v prisilni jopič misleč, da se mu bo zmedlo v glavi.
Šele drugi dan je mogel sodnik izrečf celo obsodbo. Jetnika so privedli vklenjenega divje je gledal in bele pene je gnal iz ust
It
«In zato,* je nadaljeval sodnik, «vas obsodim na naihujšo kazen. Tri leta boste zaprti in boste morali vsa tri leta težko delati.*
Obtoženec se je takoj izpremenil v nedolžno ovčico. Solze hvaležnosti so mu pričele liti po licih.
Na kolena je padel ter se s povzdignje-nimi rokami zahvalil sodniku:
«Oh, hvala vam, gospod. Mislil sem pač, da boste rekli, da bom tri leta zaprt in da bom moral vse tri žene imeti pri sebi...»
Skopuh in gumb.
V ljubljanskem predmestju je živel zasebnik, tako skop, da je bilo groza. Vsak dinar je dese krat obrnil, preden ga je oddal, in za vsak dinar je hotel imeti še nekaj nazaj.
Ko se je neke nedelje zjutraj oblačil, je po stari navadi tiščal ovratni gumb med zobmi, da bi kam ne založil in da bi mu ne bilo treba novega kupiti.
Naenkrat je pa zakašljal; zaletelo se mu |e in zavratnega gumba ni bilo več.
Stvar ga je skrbela, posebno ker ga je tudi v želodcu začelo tiščati.
šel je k zdravniku in mu povedal, kako in kaj. Zdravnik je rekel, naj še tri dni počaka in če ne bo gumba od nobene strani, da bo potrebna operacija.
Gumba ni bilo in ni bilo. Operirali so ga, toda gumba niso dobili. Operirali so ga v drugič in tretjič. Vse zastonj.
Ves zbegan je letal naokrog, govoril ni z nikomur in ljudje so že mislili, da si bo vzel življenje. Strašen boj je divjal v njegovem srcu. Parkrat je bil že segel po samokres, pa se je vselej pravočasno premislil.
Slednjič se je pa porodil v njem strašen sklep. Praznično se je napravil, previdno zaklenil vrati svoje sobe ter šel... naravnost v prodajalno, kjer si je kupil nov gumb...
0 solnčnom mrku.
Jaka Pretepač si je zdravil bolečine, ki jih je dobil pri pretepu, in študiral: „Toliko se ljudje zanimajo za solnčni mrk, ki vendar ni nikako Čudo. Ko je mene včeraj Rogovilež lopnil po nosu, se mi je tudi stemnilo in sem pri jasnem dnevu videl zvezde. Solnčni mrk ni prav nič drugačen !..
Starikaro dete.
Ogljar Matija je bil nekaj dni z doma, ker je daleč v planini pripravljal drva. Ko se zopet vrne domov, mu žena pravi:
»Matija, novorojenčka sem dobila, bo treba iskati botre."
„Ej, kaj bi še teh stroškov," pravi Matija, „jutri ga sam ponesem k župniku."
Drugo jutro zarana Matija res vzame otroka, ga dene v nahrbtnik in ponese h krstu. Pred župnikom razveže nahrbtnik in pokaže otroka.
cJoj, to dete je pa že starikavo za krst,> pravi župnik.
„Ej, vrabca," se odreže nato Matija, „sem pa pomotoma vzel lanskega! Veste, jih imam že polno hišo, pa ni čuda. Pa brez zamere, gospod fajmošter..."
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vrhovski: Za dopise, ki jih priobči cDomo-vina», ni treba nič plačati. Zahtevamo le resnicoljubnost v poročanju.
Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako šted-Ijiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju za 62 Din pri lekarni Eugen V. F e 11 e r v S t u b i c i Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
Samo na eno besedo
in sicer na varstveno znamko «Elsa>, moramo paziti, ako nam je do najboljših MIL LEPOTE IN ZDRAVJA. To so edinole FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO «ELSA», s katerimi umivati se je pravi užitek. Nežna, dobra. Cista, jako peneča, diskretnega vonja v petih različnih vrstah.
ELSA LILIJINO MLEČNO MILO, prvovrstno cvetlično milo. stori kožo mehko in nežno;
ELSA-GLICERINOVO MILO vpliva izrecno na robe. ki trpe vsled dela in mraza;
ELSA BORAKSOVO MILO je najpriljublje nejie sredstvo za odstranjenje fatalnih peg. priščev itd.;
ELSA-K ATRANOVO MILO za lase in glavo, končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
ZA POIZKUŠAJO 5 kosov Elsa-mila v obliki stek lenic t zavojnino in poštnino 52 Din. toda le tedaj, če se denar pošlje v naprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja.
Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER. lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 860, Hrvatska.
Lovot, gozdarji, delavci, prtporofomo Vam, d« al kupite
pelerine, suknje, hlače, dežne plaite iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni le pci koaiekotjsk! industriji
Drago Schwab, Ljubljana
Dvorni trg št. 3 (pod Narodno kavarno).
Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške m dečko. Zahtevajte vzorce 1	s
Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetja. V lastni režiji se izdelujejo usujeni (kožui) rekelci, hlače iu čepice v črui, rjavi in sivi barvi. - Obleke po meri. --
J. Stjepušin
SLS AK 9
priporoča
boljše tambnrice, strune, partilure in ostale potrebščine ca vsa glasbila.
Bogata izbera pliša
listra. volnenega blaga za obleke, belega platna, riave koteoine, cvilha, ra/.uth odej in vsega mauufakturaega blaza ie pri tvr Iki
FRANC CROBA.TH. d. z o. z., Kranj.
Ka;ni2J« dnevni cena! Pestrega kar nailoljia.
O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic.
Najcenejše strešno britje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej V IDI C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
irnlijo v poliulim množim, takoj dobavno. uajboliše preiz-t ' šeue m dele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biberi in
Miklošičeva o. 13 Na	se poslieta takoi popis in ponudba!
\4>
ODRA GALICA*
se dobi
pri blagovnem oddelku Zadružne Zveze v Celju.
Zveza je dala to galico preizkusiti pri državnem kmetijskem zavodu v Mariboru dne 28. januarja 1925. in je preiela sledeči izid s Po kemijski preizkušnji vsebuje preiskana modra galica 25-62«/o bakra (Cn) in 0 01»/» FetO,.
Mnenje: Preiskani vzorec ima sestavo prvovrstne modre galice In Je ista IOO%.
^_

Odgovorni urednik Andrej Ražem.
Izdaja konzorcij «Domovine».
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.