Julij 1962 Št. 1 Leto II ZELEZAR G £ X Šl L O' D É L O V N E G A K O L E K Tl V A ŽE L E Ž Á R N E ŠT O R f IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA JUNIJ 1962 1. Aglomeracija ........ 54,o •/•. 2. Elektroplavž .............54,0 °/o! 3. Jeklarna................. 48,5 #/r 4. Valjarna .......... 47,6 °/o 5. Livarna: siva litina......56,5 % valji . ...........29,7 % 6. Obdelovalnica valjev . . . . . 27,2 “/• 7. Samotna................. . 51,2 #/o Skupaj podjetje.................50,2 % STORSKI 2ELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja 'delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Avgust BorŠič, Marjan Klinc, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stepančič, inž. Niko Zakonjšek in Drago Završnik — Uredil Danilo Domajnko, »Delavska enotnost« — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani 22. julij - dan vstaje Vsako leto proslavljamo 22. julij — dan vstaje slovenskega ljudstva. Na ta dan, leta 1941, se je slovensko ljudstvo uprlo fašističnim okupatorjem in domačim iz-dajavcem. Od tega zgodovinskega dogodka in herojske borbe proti fašističnim osvajavcem je minilo že 21 let. Fašistične tolpe, ki so med prvimi v Evropi napadle naše ozemlje, niso mogle zlomiti svobodnega duha naših ljudi. Čeravno so kapitulirali državni in vojaški vrhovi, zemlja je bila razkosana na veliko' okupatorskih področij, okupator ni uspel zatreti začetek oborožene vstaje. Komunistična partija Jugoslavije je ocenila svetovni zgodovinski pomen in organizirala vsesplošen odpor proti sovražniku, kar beleži naša zgodovina kot začetek oborožene vstaje. Ce praznujemo vsako leto dan vstaje, s tem ni rečeno, da nas ta dan posebej opomni na neko dolžnost, ki se je sicer ne bi zavedali. Praznujemo ga, ker bi želeli ob njem tistim, ki so pred mnogimi leti pozabili nase in dali za lepo in veliko stvar — svobodo — vse * kar so imeli, pokazati, da znamo.ceniti njihova dejanja. Na te tovariše nas spominjajo številni grobovi, ki so v našem kraju na področju Svetine. Spominjamo se tudi tistih živih borcev NOV, ki so s skupnimi napori z drugimi delovnimi ljudmi dali svoj prispevek k hitrejši graditvi našega sistema, h krepitvi materialne osnove družbe in hitrejšemu razvoju socialističnih družbenih odnosov. Ob tem delu so prenašali bogate izkušnje revolucionarnega boja. in socialistične , graditve na mlado generacijo, ki dane® stopa na njihova mesta. V čast praznikoma — dnevu borca in dnevu vstaje —■ je krajevna organizacija ZB oivorila v nedeljo, dne 15. julija dom oddiha na, Svetini — »Vrunčev dom«. Ta dom so borci zgradili s prostovoljnim delom, s pomočjo ostalih organizacij in pomočjo kolektiva železarne Štore. Dom bo poleg številnih spomenikov in obeležij spominjal mlajše rodove na borbenost, ki jo je naše 1 judstvo izkazalo v II. svetovni vojni. Ivan Žmahar Govor tov. Opaka Viktorja na svečani otvoritvi metalurških iger Tovarišice in tovariši — športniki , Kolektiv železarne Štore je s prijetnim -presenečenjem sprejel vest, da bo prireditelj II. letnih metalurških športnih iger Jugoslavije. Združenje jugoslovanskih železarn ima poleg velikih zaslug za sodelovanje med železarskimi kolektivi1 tudi to zaslugo, da se vsako leto srečamo na letnih ali zimskih športnih igrah. Organizacija športnih priredi-ditev v tako velikem obsegu nima namena dosegati vrhunskih rezultatov športnikov, ampak predvsem, da bi se mladi Športniki, vzgojeni v socialističnem' duhu, spoznavali med seboj in tako krepi-.1 i zavest in poglaMjali enotnost jugoslovanskih -narodov. Kollektiv železarne Štoire je že več let gojil tiho' željo, da bi ustvaril pogoje za tako veliko športno prireditev, ki je ena največjih v celjskem okraj Ur . Zavedali smo se, da je za razvoj telesnih sposobnosti, zdravja in kulture naših delovnih 'ljudi potrebna tudi telesna vzgoja. Nagel razvoj industrializacije v naši državi fe vključil veliko (ištevilo ljudi v industrijsko proizvodnjo in. s tem bistveno vplival na oblikovanje miselnosti, fizičnih in karakternih lastnosti delovnega človeka. Delo v industriji zahteva visoko' razvite sposobnosti proizvajavca, Ta enostranska zaposlitev pa človeka močno utruja, zato teži k vsestranski ^ .torej tudi telesni vzgoji, kajti v sociali- stični' družbi se ne moremo zapirati v ozek krog, ampak v; polni meri posegamo v javno in družbeno življenje. Trdno se zavedamo-, da. vsaka telesna vaja, vsaka športna panoga in igra razvija še vrsto -drugih pozitivnih lastnosti našega individualnega in socialnega značaja. Borbenost, krepka volja, discipliniranost, pogumnost .in kolektivnost tar spoštovanje sposobnosti drugega so lastnosti, ki jih lahko razvijamo s športom. Te lastnosti pa so •nam potrebne na delovnih mestih in v kolektivnem -upravljanju v tovarnah. Začetek železarstva v Štorah -da tir a* Iz leita 1809, v industrijskem smislu-pa iz leta 1851. (Preko 100 let staro podjetje se je do d-anes (razvijalo' zelo- počasi. Vas- ta časni' bilo sredstev za druge potrebe,-najmanj pa so jih vložili v razvoj športne dejavnosti Začetki organiziranega športa Sicer.sega jo- v leto 1930, kar je -dokaz, da je- železarski delavec čutil potrebo po športnem izživljanju, vendar pogojev za hitrejši razvoj ni bi.k>. .Športni objekti, -so bili ppstav-1 jeni šele v zadnjih letih. Celotni kolektiv se je zavedal, da- im a ta pod j et je in komuna premalo finančnih sredstev za zgraditev športnih objektov, zato- je s polnim razumevanjem sptejel pobudo političnih -organizacij, da ,to -veliko nalogo lahko opravimo le s prostovoljnim delom. V zadnjih štirih letih so člani ■kolektiva opravili preko 200 tisoč prostovoljnih delovnih ur in s tem ustvarili pogoje, da smo se danes lahko zbrali v takem številu 'na tako pomembno športno prireditev. Uspeh .ni le v tem, da so vložili ¡toliko prostovoljnega dela, ampak predvsem v tem, da je kolektiv dokazal enotnost in razumevanje za kolektivne družbeno koristne akcije. T-a velika pridobitev športnih objektov je odraz enotnosti in zavesti kolektiva, zato naj služijo objekti za poglabljanje enotnosti med jugoslovanskimi narodi na takih masovnih športnih prireditvah, kot iso metalurške igre. 'Največja želja prireditvenega odbora in celotnega kolektiva železarne in vseh pre-bivavcev Štor je, da športniki iz železarskih podjetij, predvsem pa športniki dn predstavniki iz naših bratskih republik ne bi cenili naših prizadevanj in pridobitev ¡po rezultatih športnih prireditev, ker to ni osnovni namen, ampak po vloženem trudu za razvoj športnega življenja v našem kraju, g Prepričanj smo, da bomo v v-seh športnih panogah,' ki- iso na prdgramu, dokazali, da smo športniki — vzgojeni v 'socialističnem duhu in is tem opravičili pridobitve, ki nam jih je omogočila naša družbena ureditev. Naj velja znano geslo — zdrav duh v zdravem telesu. V imenu, kolektiva železarne ¡Štore otvarjam svečano prireditev II. letnih metalurških športnih iger Jugoslavije. Ekipe železarne ob otvoritvi metalurških' iger OBISKALI SO NAS V petek 6. julija t. I. nas je obiskala delegacija vodstva socialistične stranke za pokrajino Torino, ki se je mudila v gosteh pri okrajnem odboru SZDL Celje. Delegacija si je med drugim ogledala tovarno »Konus« v Slov. Konjicah in steklarno Rogaška Slatina, obiskali, so tudi Velenje. V našem podjetju so se zanimali za organizacijske oblike proizvodnje, zlasti pa za delavsko samoupravljanje. Z obiskom v naši železarni so bili zelo zadovoljni. Rudi Uršič ZAHVALA Vsi tisti, ki smo biti na dopustu v našem domu na Rabu od 15. VI. do 22. VI. 1962, se iskreno zahvaljujemo vsemu tamkajšnjemu osbeju, posebej pa kuharici tov. Miti in upravniku tov. Zabojniku za skrb in pozornost, ki so nam jo posvečati. Biti smo z vsem zadovoljni, posebej pa z dobro hrano in solidno postrežbo in želimo, da bi tako ostalo do konca sezone. Dopustniki prve skupine Seznam članov komisij pri DS podjetja 1. ¡Komisija za izvajanje in koordinacijo dela med 'CDS in QDS: 1. Opaka Viktor, predsednik, 2. Šeliga Vinko, namestnik, 3. Jermol Vilma, 4. Boršič Avgust, 5. Spolenak Franc. 2. Finančna komisija: 1. Franulič Anton, predsednik, 2. Vok Marija, namestnik, 3. Knez ing. Peter, 4. Arzenšek Bogomir, 5. Čretnik Ivan. 3. Tehnično kapitalna komi-' sija: 1. Burnik ing. Dušan, predsednik, 2. Jelerčič ing. Rado, namestnik, 3. Zagoričnik Ignac, 4. Ramšak Marjan, 5. Krajnc Aleksander. 4. Komercialna komisija: 1. Maganja Vlado, prednik, 2. Gajšek Jože, namestnik, 3. Golob Jože, 4. Žolnir Ivan, 5. Čuvan Olga. 5. Komisija za HTV in požarno varnost: 1. Krumpak Štefan, predsednik, 2. Vengust Ivan, namestnik, 3. Škornik Franc, 4. Knez Jože, 5. Janžekovič Srečko, 6. Grdina Peter, 7. Žohar Jurij. 6. Komisija za kadre in štipendije: 1. Pišek Alojz, predsednik, 2. Lončarič Jože, namestnik, 3. Gorišek ing. Ciril, 4. Judež Ivan, 5. Markovič Rajko, 6. Rozman Franc, 7. Kragl Jože. 7. Komisija za razdelitev stanovanj : 1. Grdina Peter, predsednik, 2. Platovšek Franc, namestnik, 3. Šeliga Karel, 4. Skale Aleksander, 5. Vegust Ivan (modelna mizarna), 6. Perčič Ivan, 7. Štarlekar Franc, 8. Vodeb Jože, 9. Križanec Rezika. S. Disciplinska komisija: 1 Spolenak Franc, predsednik, 2. Janžekovič Srečko, namestnik, 3. Štefančič Ivan, 4. Lubej Martin, 5. Šalič Tomo, 6. Kovač Janko. 9. Komisija za sklepanje in odpoved delovnega razmerja: 1. Mackovšek Anton, predsednik, 2. Mastnak Jože, namestnik, 3. Markovič Rajko, 4. Verbič Miško, 5. Leban Jože. 10. Komisija za zaposlitev invalidov, (žena in mladine: 1. Šeliga Vinko, predsednik, 2. Cehner Ivanka, 3. Rukavina Dane, 4. Pavič Milan, 5. Ostrožmik Salvo. 11. Komisija za prehrano: 1 1. Zupanc Alojz, predsed nik, 2. Ocvirk Stanko, namestnik, 3. Ocvirk Leopold, 4. Jevšinek Tinica, 5. Žibret Anton. 12. Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Gračner Ivan, predsednik, 2. Mlakar Bogomir, namestnik, 3. Trebovc Beno, 4. Vrenko Ivan, 5. Pišek Ivan. 13. Komisija za raoionaliza-torstvo: 1. Jelerčič ing. Rado, predsednik, 2. Zakonjšek ing. Niko, namestnik, 3. Štor Angela, 4. Krajnc Srečko, 5. Pišek Alojz, 6. Kramer Jože, 7. Žohar Tinče. Sposobnost s prizadevanjem Tov. Tine Veber, referent za rekreacijo, še ni dolgo član našega kolektiva, vendar je s svojo prizadevnostjo in strokovno sposobnostjo dokazal večkrat, da je naš.kolektiv pri izbiri zbral najboljšega Pri organizaciji in izvedbi prireditve II. letnih metalurških iger Jugoslavije je pokazal izredno sposobnost, zato mu k velikemu uspehu pri delu čestitamo ter želimo, da bi pod njegovim vodstvom športno življenje na težko pridobljenih objektih zaživelo v polni meri in zajelo v prvi vrsti vso mladino in tudi druge člane našega kolektiva, ki jim je šport ravno tako potreben. NAŠI PRAVILNIKI o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka se usklajajo s splošno družbenimi načeli in merili Navodilo o izvajanju splošno družbenih meril in načel o delitvi čistega dohodka, izdano v Uradnem listii FLRJ, št. 16/62 predpisuje, da se morata pravilnik o osebnih dohodkih in pravilnik o razdelitvi čistega dohodka uskladiti s splošno družbenimi načeli in merili. Imenovana komisija ima razen naloge uskladiti pravilnike z družbenimi merili tudi nalogo revizije in dopolnitve zaradi določb pravilnika, ki so postale danes neskladne ž gospodarskim razvojem podjetja in ne ustrezajo več najbolj pravični razdelitvi osebnih dohodkov. Gospodarski uspehi, ki jih dosegamo v tekočem razdobju, tu so mišljeni predvsem uspehi in razmerja pri delitvi čistega dohodka, se primerjajo z uspehi in razmerji ustrezne dobe v prejšnjem letu. Če se pri tej primerjavi ugotovi, da je podjetje doseglo večji čisti dohodek, mora ravnati takole: 1. Osebne dohodke sme po-pofvečati za odstotek, kolikor se je povečal čisti dohodek, le takrat, če je čisti dohodek dosežen izključno z večjim naporom in prizadevanjem delavcev. 2. Povečan čisti dohodek, ki izhaja zaradi splošnih sprememb v cenah, zaradi spremenjenih instrumentov delitve dohodka in delovanja dragih činiteljev mora podjetje vložiti (v sklade. kolikor je zasluga delovnega kolek tiiva. Povečanje sredstev za sklade se zagotovi tako, da se izračuna faktor K, ki ni nič drugega, kot vnaprej odrejeni odstotek hitrejšega naraščanja skladov pri povečanem čistem dohodku. Iz tega izhaja, da se bo v pravilniku o delitvi čistega dohodka določil faktor K in pri tem stremelo, da se zagotovi stalno naraščanje skladov. Kontrolo nad delitvijo čistega dohodka opravljajo občinske komisije na osnovi predpisane dokumentacije o delitvi čistega dohodka. Komisije ugotavljajo, ali je podjetje v svojem pravilniku pravilno in skladno z družbenimi načeli predvidelo delitev osebnih dohodkov, oziroma ali je podjetje na podlagi zaključnega računa za leto 1961 skladno z družbenimi merili razdelilo čisti dohodek. Izvršena je uskladitev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1961, ki kaže naslednje najvažnejše analitične pokazatelje. Ugotovljena merila in razmerja, kot faktor K razmerje sredstev XO in X, služijo kot opravičilo pred družbo, da je kolektiv pri razdelitvi čistega dohodka pravilno raz-, delil čisti dohodek na osebne dohodke in sklade. 1960- 1961 Indeksi Poslovna sredstva na lavca , de- 3,398.176 3,541.613 104.2 Razmerje med skladi in nimi dohodki . . . oseb- 03.996 0.759 189.9 Povprečni neto osebni dohodki na delavca 320.510 422.510 131.8 Razmerje: Sredstva 1961 Sredstva 1960 . . . . . . 1,12609 XO= . . . . . . . . . 0,3996 X = . . . . ... Cisti dohodek, očiščen vov instrumentov . vpli- 1,453.609 1,594.609 109.8 Osebni dohodki . . . 1,038,610 1,229.929 118.4 Faktor K 1.000 1.007 Če doseže podjetje večji čisti dohodek zaradi svoje boljše opreme, naprednejšega tehnološkega postopka, boljšega izkoriščanja zmogljivosti in uvedbe novih metod v proizvodnji, se mora zagotoviti večji odstotek za sklade. Za osebne dohodke se sme nameniti le toliko sredstev, Delavski svet je na svojem zasedanju dne 13. VI. razpravljal o uskladitvi načel in potrdil razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade tako, kot je izkazano po zaključnem računu za leto 1961. V novem pravilniku o razdelitvi čistega dohodka za leto 1962, pa bodo vnesena vsa tista določila delitve čistega dohodka, ki zagotavljajo podjetju trajnejši in stabilnejši razvoj. Predvsem se bo uveljavljalo načelo presoje uspeha dela. Ped kakšnimi pogoji je bil dosežen čisti dohodek, v kakšnem razmerju se je izvršila delitev in če je ta delitev v skladu z delitvijo v prejšnji dobi. Albin Miklavc Mladinci so zborovali Posebnost našega področja v okviru celjske občine je že dalj časa narekovala potrebo po enotni organizaciji in povezavi mladine. /Pred leti je sicer že bil formiran krajevni komite ¡LMS, vendar ni dolgo obstajal. Sedaj ta potreba še bolj zahteva enotno organizacijo. Na pobudo tovarni-: škega komiteja LMS železarne ne štore so izvolili iniciativni odbor, katerega člani So bili člani aktiva mladih ko--munistov — tovariši Jože Kragelj, Jože Grmek in Stane .Ivanlšek. V sodelovanju s tovarniškim komitejem iso pripravili vse potrebno ža ustanovno konferenco, ki je bila IB. 6. 1962 v kulturnem domu. Tej konferenci so mimo delegatov iz osnovnih organizacij prisostvovali tudi .predstavniki občinskega komiteja LRS — Celje, ki jih je vodil tov. Dagmar Šušter. Prisotni so bili tudi sekretar terenske organizacije ZK tov. Klarič, predstavnik tovarniškega komiteja ZK železarne štore tov. Arzenšek ter predstavniki drugih organizacij ,s področja Star... V krajevni komite LMS Štore je bilo na tej konferenci izvoljenih 16 članov, v nadzorni odbor pa trije. Na .pirvi seji novo izvoljenega komiteja je bil za predsednika izvoljen tov. Franc Rozman, , za sekretarja pa tov. Jože Gr- mek, oba iz mehanične delavnice,, V nadaljevanju konference je predsednik tovarniškega komiteja LMS tov, Medved prebral program dela in statut novo ustanovljenega krajevnega komiteja. Uvodni referat je podal tov. Jože Kragelj, k'i je med drugim dejal: "»Z delom moramo pričeti takoj. Ne čakajmo direktive od zgoraj. Tu je delovna akcija, tu je 'ideo;lošikb: polifič-..-.no izobraževanje; kjer premalo' delamo, 'tu je strokovno izobraževanje in kulturno razvedrilo. Že takoj jutri moramo pričeti z delom, da bomo-lahko, zadovoljni ob letni kom- ferenoi, na kateri bomo /podali obračun našega dela,« Y diskusijo so posegli še delegati1 iz osnovne organizacije LMS Teharje, Pečovje, Laska vas, Kompole, IM1Š Železarne itd. Y diskusiji iso razpravljali tudi predstavniki organizacij iz Štor in predstavniki. občinskega komiteja IMS iz iGelija, Gradiva za diskusije je bil®, .več kot dovolj. Nanizali so vrsto' problemov, želja in uspehov mladih na vasi, na terenu, na šolah in v. tovarni. Diskusij a je dala obilo gradiva in smernic za nadaljnje déte. Novemu- krajevnemu komiteju 'želimo v prihodnje' mnogo uispeha. Jakec Tanšek Predsednik iniciativnega odbora krajevnega komiteja LMS tovariš Jože -Kragelj PISMO UREDNIŠTVU OB ZAKLJUČKU ADMINISTRATIVNE SOLE V mesecu juniju smo slušatelj-ice 2-letne administrativne šoVJSOKOPROaNiIJ ČUGUN«, »MAGNfEVTJ CliGUN« jSSSR). The Miohd Nick-el Goinpa n v toia patentiramo' izdelavo' nodularne litine na osnovi dodatka NdfMg ,pod .imenom .».SP-HA-RiO-GUSS'«.. Danes modularna litina uspešno zamenjuje zaradi svojih lastnosti j-ekloiatimo, temperliti-no, "slivo litino z ilističasti-m .grafitom in deloma tudi barva-, ste kovine,' ; Okroglo obliko grafite srečujemo tudi pri pro-. izvp-dnjli, temperlittoe, poznana je že- nekaj .sto let. Vendar so izvršili preiskave to načrtno proizvedli modularno .litino Sele po prvi svetovni vojni. Prve "zasluge za raziskave nodularne litine imate H. Morouigh to W. J. Williamis. (Raziskave! pa. segajo do današnjega časa. industrijska proizvodnja modularne litine je namreč začela šele po drugi Svetovni-vojni ih’ je v nekatera področja .izredno hitro prodrla. ' Primer razvoja te . litine kažeta naslednja podatka: 1949. leta j_e bila proizvodnja' modularne litine v ZDA-3.50©' ton-, 195©.. •lete pa že 20.000, ' kar je Šestkrat več iStruktura modularne litine je Sestavljena .-iz osnovne' metalne matice to iz grafitnih kroglic, ki so vložene v to osnovno -strukturo-. Lastnosti litine so v glavnem . odvisne ,od osnovne strukture to ijo po njej tudi del-imo-. Perlitna nodularna litina. Osnovna .struktura pri tej vrsti je jperldt to je ehaka jeklu, ki ima nad %6i % C. Litima ima visoko trdnost, visoko odpornost proti obrabi, vendar nižji raztezek in žilavost. Feritna nodularna Mtina. (Osnova litine je feritna —- je iz mehkega železa. Odlikuje se po visoki plastičnosti, žiilavosti to raztezku, ima pa nekoliko -nižjo trdnost. Kaljena nodularna litina. Nodularno litino lahko uspešno, kalimo to dobimo trde strukture ko-t so martenzit, trustit to batoit. Takšna litina d-m-a visoko trdoto in trdnost ter visoko odpornost proti obrabi. AiYStenitna nodularna litina. Z visokim legi-ra-njem z Ni,.-aili z N'i to Mn dobimo avstenitno osnovno strukturo-, ki -ima zelo -dobre antikorozij-sfce sposobnosti, kakor tudi mehanske lastnosti." Trda nodularna litina. Pri nezadostni .količin®) Si, ali. pri večji količini 'Cr, -dobimo, v strukturi več ali manj prostega cementita. Ta cementi t zvišuje trdoto to odpornost proti- obrabi, znižuje pa žilavost in plastične lastnosti litine. Po mehanskih lastnostih smo v železarni Store razdelili noldnlarno litino i(podobno DIN 1693) v naslednje -skupine: L * . . Meja ' Raz-. . lrdinost plastičnosti težek Naziv ; kg/mm2 kg/mm2 ■ °/o • min. min. min. KGiR — 38 38 25 17 KGR - 42 4Q¡ ..28 ' ,12 KGR — 5© 5© - 35 . L 7 . ' KGR — 60 . ’ :60 40 '2.' KGR - 7© ? 70 . 50 S K'GrS|40 40 " !' '''35 ' 7 (avštenitiiii:-) Zgoraj navedena tabela predpisuje minimalne vrednosti, vendar s termično obdelavo in legira- hjem 'dosežemo z-e-lo - visoke rezultate': na prime r T10kg/mm2 -trdnosti, piri 3%-- naiztazfca. Maksiimaini raztezki'pni, fariftni- litini lahko znašajo tudi 25 odstotkov. Udarna žilavost (Sh'ar,py) z .zarezo znaša pri feritni modularni litini 1—2 kgni/cm2, brez zareze pa doseže 10—il6kgm/cm2 to tudi več. Odpornost proti obrabi. Laboratorijski poskusi ih;tudi praksa je potrdila veliko prednost nodu-iatrne litine pred ostalimi' materiali. Najboljše r-e-; zultate je pokazala kaljena to perlitna nodularna litina. Pri suhem trenju je mmio-go boljša od sive ih modificirane litine, v mnogih primerih prekaša celo -cementirano in kaljeno jeklo to ima. nižjo obrabo kot brom. Tudi pri. trenju z mazanjem še odhosi ne spreminjajo to nodularna litina ohrani prednosti, ki jih ima pri odpornosti proti obrabi. Zelo -dobro se-- je perlitna to kaljena modularna .'litina', pokazala pri obrazi-vnem trenju. Z njo -So zamenjali celo vrsto zelo zahtevnih' delov*. ko-t so npr. deili gosenic pri -traktorjih to tenkih, -deli poljedelskih strojev, -deli pri uilevskib strojih -itd. , Pri višjih temperaturah se trdnost, ražtezeik* .maja plastičnosti .držijo do temperature 505° C . sorazmerno visoko, Je trdota začne kmalu padati, po.5O0!*C hitro (padejo tudi.ostale mehanske last-. , ¿bsti. Žilavoist je pri i©0—0OIOP C najvišja, vendar pd ,30101° G hitro pade,. Temperatur® . pod j&h-'G na mehanske lastnosti ne vplivajo negativno,' je udarna žilavost hitro" pade. •..Dnšilnost je nekoliko slabša od sive'litine, je, -pa š-e vedno bistveno boljša od jekla. Odpornost pinoti vročini, oziroma oksidaciji, V. ta namen uporabljamo posebno modularno litino ¿.višjim -odstotkom Si (p.ribližho 51%), fci- je pokazala 50t—1010-krat bdlj'1-e rezultate bel navadne sive litine, -a je nekolikokrat. boljša, od nodularne litine' z navadnim odstotkom iSd. Nodiukam-a ¡litima ne .raste piri visokih temperaturah, kot je,to 'pri sivi litimi. Na luagle temperaturne spremembe je modularna- litina manj občutljiva kot .siiva litina in ,je odporna proti tvorbi razpok, ‘Odpbrnoist proti. ko-rozi ji. V kislih ¡ sredinah je v primerjavi .s stola litino nodulafna .litina veliko boljša (približno dvakrat), predvsem zaradi oblike grafita. V rahlo bazičnih to nevtralnih sredinah ne, opažamo bistvenih razlik v koroziji, če primerjamo modularno in sivo litino; tu je mišljena uporaba v morski in -sladki vodi, v zemlji, v atmosferskih prilikah in podobno. V teh sredinah je bistveno boljša -od navadnih vrst jekel, ki hitro korodirajo in za te. na-mehe- niso uporabne., -Pri istih an-tikorozij-slkih 'sposobnostih, v primerjavi is -sivo litino, -moramo spomniti na- bistveno višje mehanske lastnosti, zaradi katerih lahki® nodularno litino uporabimo .tu-di pri močno obremenjenih napravah. ¡Ker je pri modularni litini, glavni Posivec mehanskih lastnosti osnovna struktura,' je tudi termična ¡obdelava nodularne .litine izredno, važna, ker z njo biis-tvemo spreminjamo njene lastnosti. Poleg že znanih postopkov — kaljenja, popuščanja, izotermičnega kaljenja, površinskega • kaljenja, žarjenja za odpravo notranjih napetosti —: poznamo š-e -nek-aj postopkov -termične obdelave, ki- jih pri jeklih ne moremo uporabljati. To je žarjenj-e za odpravo strukturno. prostega cementita pri ' temperaturah 90101—9S0f C, Če so- odlitki premehki, -ker imajo.v strukturi feriit, ki ga včasih ne želimo,, lahko litino popravimo -s segrevanjem na 8501—900° C in'hlajenjem na zraku. S tem dobimo čisto- perlitoo litino. V primeru, da moramo imeti mehke in žilave odlitke, lahko nodularno litino žarimo pri temperaturi 7004C nekaj, ur to dobimo- feritno modularno litino-. . Varjenje modullarn-e litine. Uporabljamo -avto-, gomoi valjenje to -rezanje, kakor tildi elektidanp varjenje. Zvari se pri varjenju z 'elektrodami iz modularne l-ittoe nekoliko trši od osnovnega materiala, vendar se lahko is kratkim ižarjenjem na 900PC popravijo. Z žarjenjem dobimo zvare,' ki imajo iste mehanske lastnosti kot osnovna litina -(npr. trdnost 751 k-g/min2 -piri 9%' raztezka), • Pri. pravilnem varjenju moramo dobiti tudi V . zvaru modularni grafit. Vaj-jenje- z Ni-elefctrodami je zolo' uspešno; zvari; dajo približno iste trdotej, !fcot -osnovni material,, imajo tudi sorazmerno ' dobre mehanske -lastnosti. Tudi spajk-anje-se uporablja pOi že znanih načinih. ' Mehanska obdelava. Nodularna (litina se lahko obdeluje in -daje lepo gladko površino. 'Obdeluje se lažje od jekl-a to celo od Al; če jo primerjamo ž obdelavo ¡sive litine s trdnostjo Šllkg/mm2, odgovarja tej nodularna litina is trdnostjo, 66- k-g/mm2. Vzdržnost nožev pri .rezanju je -ce-lo višja kot pri obdelavi sive litine, vendar moramo upoštevati posebne kote in-pogoje r-ezanja za modularno litino. Površinska zaščita ne dela težav pri modularni litini to . je uspešnejša ter lažja od zaščite. šive litine. Med- postopki zaščite naj omenimo galvansko .pocinkanje, .elektriop-oliranje, -za ¡zvišanje odpornosti proti obrabi je uspešno zlasti kTomiranje (trdo). Znano je tudi pokositrenje, nadalje še bru-miraiuje to matiramje. Konično nodularno litino lahko tudi zadovoljivo- emajliramo. ilz naštetih lastnosti, fci j.ih ima nodularna. litina, povzemamo': a) boljše- meh-anlske lastnosti- od sive litine; posebno. odpornost pri cikličnih obremenitvah to zarezi, b) ' -dohra; (livnost' za izdelavo dobrih kompliciranih odlitkov, c) visoka obrabna trdnost, č) dobra korozijska odpornost, - d) dobra obdelovalnost. ,P.ri teh. lastnostih je - cena modularne litine-, p-ri-merne za piporabo to zamenjavo na najrazličnejših področjih: uporabe: v primerjavi z železnimi odilitki se giblje cema: sive litime . . . •. . . 1 . . . . 100 % modificirane litine.................11© % nodularne litine . ...... . 130% jekleni’ odkovki . . . . . , .... 185% temper ¡Litine . - , . . . , ,' . • 22© % jeklene Litine . ,.. .......... 252 % Pri e-emi-nodularne litine je všteta’cena1 litine, termične obdelave in dodatne opreme. -Pri tej p-r.imer javi,cene vidimo veliko razliko 41 temper litine, ki po lastnostih večkrat celo- zaostaja za modularno>liittoim Zelo ekonomska je zamen j ava jeklenih okovkov, posebno, če računamo skoro ehak-ovrednoist nodularne Litto-e- pri- trajnih obremenitvah to k-dmcentr-acijah napetósti. Nizke razlike v čemi sive to modificirane Jatine omogočajo 'ekonomsko utemeljeno., zamenjavo že zaradi znižanja teže odlitkov, ki je večja od raizldke v ceni: npr. sive litne ¡pri 30k¡g/mm2 to nodularne litine . pri -60 kg/mm2 pri;..polovični teži doseže- mo le .63% prvotne vrednosti, čeprav iso ostale mehanske lastnosti (raztezek, žilavost) bistveno višje, To so podatki iz sovjetske proizvodnje, nemška cena nodularne litine je sivi litini sorazmerno v-i-šja. Pri .mas s-e, ceha nodularne litine giblje méd sivo litino in jeklo litino to je za 1©—20% nižja od jekla litine. Vendar ta cena še ni točno postavljena predvsem zaradi -sorazmerno nizke proizvodnje, ki' ceno nujno povišuje. Zaradi boljše mehanske obdelavmosti pridemo do druge ekonomske prednosti, ki ise predvsem izplača pri serijskih izdelavah in velikih količinah odbitkov. Področje uporabe nodulairne litine je zelo široko, posebno če. upoštevamo vse vrste, katere se odlikujejo ali- po visoki žllavosti -ali trdnolsti, pa tudi jpo ostalih fizikalnih in kemičnih lastnostih. Celo vrsto odlitkov uporabljamo danes v pogonskih .strojih, transportnih napravah, metalurgiji- in rudarstvu, strojegradnji, pri poljedelskih strojih ipd. V kemični to .sorodnih industrijah je področje uporabe -prav tako dovolj široko. Pri .proizvodnji papirja lahko -omenimo valje* razna ohišja to ogrodja, ležaje, zobata kolesa, .sklopke, razne ročice in podobne. .strojne dele. Pri kemičnih napravah 'se uporabljajo razni lonci, kotli* avtoklave, razni splošni strojni deli, plošče, ročice, okvirji; cilindri, črpa-vke, cevi, ventili; 'meš-avei; oblike za umetne mase, glave za mešavce, valji v industriji gumija itd. V industriji nafte borno našteli sardo nekoliko važnih delov: cevne naprave z-a pito in nafto, ventife za nafto in rafinerije, dele za črpav-ke, valjčne; ležaje itd. ‘ Izi'.naštetih'' ■(Jeí'd.v. vi-dimOj dá) nodularno.' litino sider, ne upérabiljamó kot iizr-edni an-tikorbzijsfci material, je pa želo važna pri .splošnih napravah, predvsem zaradi svojih posebnih lastnosti, ekonomičnosti izdelave to uporabe.' Ing. Zoran Tratnik Gostje na metalurških igrah V času metaliuršk&h iger so naš obiskali: na otvoritvi in na tekmah prvega dne sta bita prisotna tov. Lado Črešnik, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Celje in tov. Jože Jošt, predsednik občinskega ljudskega odbora Celje. Med samimi igrami smo na športnih terenih lahko sprejeli kot gledavce tov. Lebna Franca, predsednika republiškega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev, tov. Črešnika in tov. Kramarja, Ivana, org. sekretarja občinskega komiteja ZK. Na zaključni prireditvi pa je zbrane tekmooavce pozdravil tov. Miran Cvenk, predsednik okrajnega ljudskega odbora Celje. Pregled rezultatov ATLETIKA V teku na 100 m je bil prvi Ro~ ganovič Radisav iz Nikšiča s čašam 12,0 sek., drugi Jenko Janez iz Jesenic (12,1 sek.), naša tekmo-vavca sta se uvrstila: Hiti Martin (12,6 sek.) na 7. mesto in Kavka Marjan (12,9 sek) na 9. mesto. V teku na 400 metrov je bil prvi Jenko Janez (53,4 sek.) iz Jesenic, drugi Koprivica Mihael (53,8 sek.) iz Nikšiča. Naša tekmovavca Zupanc Jože s časom 55,8 sek. četrto mesto in Mlinarič Alojz s časom 58,6 sek., 6. mesto. V teku na 1500 metrov je izven Konkurence nastopil naš štipendist Lamut Jakob, ki je zasedel po času prvo mesto (4:16,8), Uradno pa je bil na prvem mestu Mlinarič Alojz iz Štor (4:19,1), drugi pa Berdnik Hanzi iz Jesenic (4:22,8). V skoku v višino je prvo mesto pripadlo našemu atletu Pisanec Štefanu (170 cm>, drugi pa je bil Mihailovič Dragoljub iz Smedereva. Na četrtem mestu naš tek-movavec Žilnik Janko (165 cm). V metu krogle je na prvem mestu Vukovič Radoslav iz Nikšiča (12,73 m) na drugem Čufar Mirko, Jesenice (11,74), na tretjem pa naš topivec Bezjak Alojz iz livarne (11,04 m). Prvo mesto v skoku v daljino je dosegel MiDiajlovič Dragoljub (6,26 m) iz Smedereva, drugo Žilnik Janko (6,09 m) iz Štor. V štafeti 4 X 100 m so zmagali Jeseničani v postavi Ženar Leon, Šmid Ignac, Pogačnik Bogdan in Jenko Janez s časom 47,2 sek. Druga je bila štafeta iz Nikšiča s časom 47,5 sek. Atletika je nova športna panoga v Štorah. Na sliki Kavka Marjan v štafeti 4 X 100 m tik pred ciljem Skok v daljino je zahtevna, lepa in zdrava športna panoga. Upamo, da bodo naši športniki dosegali take rezultate tudi na prihodnjih metalurških športnih igrah. ROKOMET Najboljša so bili Smederevčani z razliko golov 78:45 ter vsemi dobljenimi tekmami. Drugo mesto Ravne 3 dobljena srečanja in eno izgubljeno (81:44), tretje mesto Štore, eno dobljeno, eno neodločeno in 2 izgubljeni tekmi (66:61). Četrti Nikšič, ki je rešil tekme enako kakor Štore, vendar s slabšo razliko v golih (55:52) in na zadnjem mestu Jesenice z štirimi izgubljenimi srečanji ter razliko golov 38:116. NAMIZNI TENIS Ekipe so zasedle naslednja mesta: l. Jesenice, 2. Ravne, 3. Ili-jaš, 4. štore, 5. Smederevo in 6. Nikšič. Največ navijačev — in to vročih — je imel rokomet. Prizor s tekme med ekipama Jesenic1 in Štor ODBOJKA V odbojki je končni vrstni red naslednji: prvo mesto Ravne;, drugo Jesenice, tretje Smederevo, četrto Nikšič, peto Štore in šesto Hijaš. NOGOMET V finalnih tekmah so se srečanja končala z naslednjimi rezultati: Ilijaš : Smederevo 5:1 Jesenice : Zemun 3:1 Ravne : Štore 3:2 Končni vrstni red nogometnih ekip je naslednji: 1. Ilijaš, 2. Smederevo, 3. Jesenice, 4. Zemun, 5. Ravne in 6. štore. KEGLJANJE V kegljanju so bili doseženi naslednji rezultati: Jesenice: Šlibar Jože 917, Crv Franc 893, Taler Evgen 857 kegljev. Ravne: Homan Jože 836, Krajnc Franc 808, Trstenjak Janko 783. Štore: Rukavina Dane 818, Lubej Ciril 795, Krajnc Srečko 787. Smederevo: Stojilkovič Milan 767, Petrov Dušan 745, Mirkovič Srečko 670. Izven konkurence: Hafner Jože 813, Ožek Anton 801, Krajnc Emil 733. Vrstni red ekip je naslednji: Jesenice 2667 kegljev, Ravne 2427 kegljev, Štore 2400 kegljev, Smederevo 2182 kegljev in izven konkurence kombinirana ekipa 2347 kegljev. Šlibar Jože iz Jesenic je z rezultatom 917 kegljev postavil rekord kegljišča, ki ga je do sedaj imel državni prvak Grom Leo s 903 keglji. SKUPNI PLASMA 1. Jesenice 113,7 točk 2. Ravne 109,5 točk 3. Smederevo 104,4 točk 4. Store 96,3 točk 5. Nikšič 73,6 točk 6. Ilijaš 44,0 točk 7. Zemun 14,0 točk Tudi odbojka je na metalurških igrah navduševala gledavce Metalurške športne igre so za nami Športna srečanja železarjev iz 7 jugoslovanskih železarn so za nami. Sodelovalo je 280 športnikov iz Jesenic, Smedereva, Nikšiča, Raven, Ilijaša, Zemuna in Štor. Metalurške igre so trajale 5 dni, od 28. junija do 2. julija 1962. Železarji-šport-niki so tekmovali v atletiki, rokometu, odbojki, nogometu, namiznem tenisu in kegljanju. Zahvaljujoč večletnim naporom celotnega kolektiva naše železarne, je ta športna prireditev lahko bila v Štorah. Z dograditvijo vseh športnih objektov nismo pridobili samo možnosti za takšne prireditve, temveč je važnejši osnovni namen vseh teh naprav. Služijo naj vsem članom našega kolektiva za športno udejstvovanje. Metalurške igre pa naj bodo le v spodbudo, da bomo vse te panoge* ki smo jih sedaj videli in v katerih so nastopali tudi naši najboljši športniki, pričeli gojiti tudi množično. Želimo, da bodo vsi ti športni objekti, ki so zrastli skupaj s telovadnico v lep in moderen športni center, res Služili svojemu namenu ter da vložen trud ne bo zaman. Srečanja v nogometu so bila. vedno zanimiva. Prizor s tekme Smederevo : Štore Prve na cilju - čestitamo Po dveletnem vztrajnem delu so dne 21. junija 1962'opravile zaključni izpit na administrativni šoli kot izredne slušateljice: Romih Marica iz kadrovskega sektorja, G er-š a k Katica iz laboratorija, Vrbovšek Katica iz valjarne, Golež Hilda iz komercialnega sektorja in Ka j b a Manija iz livarne valjev. Pred dvema letoma smo predlagali izobraževalnemu centru, naj organizira pouk za administrativni kader. Kmalu je bil dosežen sporazum z administrativno šolo v Celju, da bo administrativna šola v Štorah postala del oddelka za odrasle administrativne šole v Celju. Tako je bil tudi sprejet učni program navedene šole izpopolnjen za naše potrebe. V šolo se je vpisalo 22 slušatelju:. Že v prvem semestru jih je odpadlo 9. Šolo je nadaljevalo 11 slušateljic, ki so v glavnem vztrajale do zadnjega semestra. V vseh semestrih je uspešno opravilo izpite 7 naših delavk, ki so si tako pridobile pravico opraviti zaključni izpit. Na zaključni izpit pa so se prijavile le najvztrajnejše. Uspeh ni izostal. Vodstvo šole je navedene slušateljice zelo pohvalilo. Slušateljice so morale predelati isto snov kot učenke redne administrativne šole. Dosegle so boljši uspeh kot naše štipendistke iz redne šole, izmed katerih je le ena opravita zaključni izpit. Tiste, ki niso zaključile šole, največ zaradi lastne ne-vztrajnosti in nepravilnega odnosa do zahtev šole in dela, se bodor morale pač zavedati, da bo ¡podjetje postavljalo vedno večje zahteve po popolnem obvladanju dela. Od vodilnega kadra pa je odvisno, kdaj se bo administrativni kader tega zavedal. Vodilni ka- der mara postaviti take zahteve, da se bo sam lahko čim-prej tpsvobodil« lastnih administrativnih poslov. Naše načelo naj bo: delovno mesto lahko zasede le sposobna ose- ba. Tako osebo pa lahko s prizadevnostjo in individualnim učenjem v dokaj kratkem času usposobimo. Kdor /e ravnodušen do svojega dela in lahkotno sprejme vsako nalogo, ta ne bo nikoli kos nalogi na delovnem mestu. Smatral sem za primemo, da to napišem prav v tem članku, kajti takih primerov o našem podjetju ni malo. Posebej bi hotel opozoriti vse tiste, ki lahko opravijo še popravne ,izpite, naj zaključijo šolanje ha navedeni šoli in naj ne oklevajo. Celotnemu administrativnemu kadru v podjetju pa je treba omogočiti strokovno izpopolnjevanje za obvladanje določenega dela. Omenjenim tovarišicam pa čestitamo k doseženemu uspehu in smo prepričani, da jim sedaj ni žal za vloženi trud in porabljen prosti čas za učenje. R. M. Predsednik organizacijsk©ga komiteja tDvariš Voga predaja prehodni pokal metalurških iger vod/i zmagovalne ekipe železarne Jesenice* ki''ga je letos osvojila že drugič Se nekaj o »Svobodi« Zakaj sta plavžni in generatorski plin nevarna? OS koncerti v Loki pri Zusf mu, Gorici pri Slivnici in na Ponikvi, sta pevski in tambu-rašhi sekciji zaključili letošnjo sezono svojega plodnega dela, Ti dve sekciji' našega društva sta v okviru svojih možnosti dosegli lepe uspehe pri medsebojnem zbliževanju, zlasti pa s podežel jem, ki z veseljem sprejema kulturne dobrine svojih sodelavcev iz industrijskih ali večjih kulturnih središč. Uspeh ni samo to, da so izvajali koncerte, ampak tudi to, da društvo deluje tildi na terenu. Na ta ndčin posreduje kulturno prosvetljevanje ljudi v oddaljenih krajih, kjer ni kulturnih središč oziroma je zelo malo kulturnih prireditev. Take- naloige stojijo predvsem pred Svobodami in drugimi prosvetnimi društvi. Lahko^ trdimo, da vlagajo člani našega društva precej truda in prostega časa, da bi na področju knltiire in prosvete dosegli še lepše uspehe. Zakaj nismo dosegli še več? Predvsem zaradi finančnih težav, ki nam narekujejo, kako bomo posredovali kulturne dobrine naprej. Zlasti bi morali, po-, soočati več skrbi, da ne bi kulturno življenje d Štorah nazadovalo. Člani našega društva so si nedvomno že zaslužili skromno priznanje za dolgoletno aktivno sodelovanje, vendar vodstvo društva poleg vsega razumevanja nima fi-naričnih sredstev, da bi zagotovilo nekaterim sekcijam izlet pv naši ožji domovini. Na ta način bi ostalo v društvu zlasti pevski sekcijiÿfëÿi Dec ljudi. Na koncu lanske sezone je pevski mešani zbor'štel 54, letos ob istem času pa komaj 25 članov. Zakaj je odšlo toliko ljudi? Predvsem je vžrok d tem, da so samo pevske vaje le preveč dolgočasne in naporne in je zato nujno potrebno nuditi ljudem razvedrilo. Nekateri člani našega zbora obiskujejo pevske vaje tudi v Celju, kjer imajo neprimerno boljše pogoje kot pri nas, pa tamošnje društvo ne nosi naziva Svoboda. Oukmo, da smo nekoliko zapostavljeni, ker se naše delo ne upošteva tako kot bi bilo treba. V prihodnji sezoni ne moremo pričakovati večjega oziroma boljšega delovanja posameznih sekcij, če ne bo boljših pogojev, škoda bi bila občutna, ker smo že dve leti pod vodstvom ' prof. Gruma 'intenzivno študirali, •sedaj pa bi naenkrat vse skupaj opustili. Zborovodji pri pevskem in tamburaškem zboru nam s svo- jo strokovnostjo zagotavljata uspeh. Precej sredstev in truda smo že vložili in ne bi bilo prav, da bi ravno pred ciljem končali z delom. Upamo, da bodo člani kolektiva, zlasti tisti, ki usmerjajo porabo sredstev, imeli nekoliko več razumevanja oziroma bodo našli pot, po kateri bi društvo prišlo do večjih sredstev. Prav je, da se vsak trud in požrtvovalnost za gotovo delo tudi primerno nagradi. Dobra volja pomeni zelo veliko, za dosego uspeha pri delu, vendar tudi ta popusti, če ni za to izkazane hvaležnosti. Krivda ne leži v društvu ali sekciji, če ljudje danes ne pridejo radi na vokalne koncerte, gledališke predstave in podobno. Posebno še v takih krajih, kjer je kulturno središče zelo blizu. Na podeželju je neprimerno bolj hvaležno občinstvo, ker mu je to skoraj edino razvedrilo. Če hočemo našo nalogo izpolnjevati, pa moramo imeti za to materialno in finančno podporo. Upamo, da se bo današnja kriza pomanjkanja denarnih sredstev kmalu izboljšala, tako, da bodo tudi društva potem laže delala. V informacijo lahko navedemo, da js vsak član pevskega zbora opravil v letošnji sezoni ca. 150 ur prostovoljnega dela. Tudi tamburaška sekcija je pri soojem delu dosegla višje število vadbenih ur (okrog 180), česar ne smerno ¡spregledati. Uspehi obeh zborov niso izostali. Ob podpori starejših članov, ki so že delali v zboru in mladine, bi lahko dosegli še mnogo več. Zavedati pa se moramo, da je treba imeti za to mnogo potrpljenja in dobie volje, ker en celovečerni program študiramo več mesecev, če ga hočemo res kbalitetno izvesti. Poleg navedenih problemov pa imamo še eno težavo: nimamo krojev oziroma so ženski že zelo obrabljeni, medtem ko jih moški zbor in tamburaši sploh nimajo. Upajmo, da se bo tudi to enkrat uredilo. Za prihodnjo sezono vljudno vabimo vse pevce, ki so že peli v zboru in tiste, ki jih petje veseli, v vrste naših, zboroo, da bi tako naše kulturno poslanstvo čimbolje izvršili. Članom obeh zborov, posebno pa še obema zborovodjema tov. prof. Danijelu Gnumu in Ferdinandu Pilihu, za vožrtvo-valno' delo in trud najprisrč-nejša. hvala z. željo, da bi se jeseni zopet videli in delali naprej. Z. R. V naši tovarni imamo opravka z dvema industrijskima plinoma: plavžnim in generatorskim. Oba služita kot 'koristno gorivo. Malo ljudi še zaveda, da sta poleg koristnosti tudi zelo nevarna. Ta sestavek ima namen opisati glavne značilnosti teh plinov glede nevarnosti. 'Oba plina sestojita iz raznih plinov kot ogljikovega dioksida, dušika, metana, vodika, kisika in ¡ogljikovega monoksida. Za človeški organizem je najnevarnejši ogljikov monoksid, 'katerega vsebuje generatorski plin okrog 30 %, plavžni pa od 64—73 %. Oba plina isestojuia iz raznih plinov kot ogljikovega in kisika. Nastaja pri .nepopolnem zgorevanju snovi, ki vsebujejo ogljik, kakoir so: olja, naravni in umetni plini, eksplozivi, premog in koks. Nahaja se tudi v izpušnih plinih motorjev z notranjim Zgorevanjem. Je plin, lahko vnetljiv, brez vonja, brez barve in okusa. V velikih koncentracijah deluje na človeško telo smrtno v zelo kratkem času. Lahko je tudi v ‘koncentracijah, ki so neškodljive za ljudi ter ga zaradi njegovih 'lastnosti organizem ne more čutiti oz. opaziti. Specifična' teža ogljikovega ■monoksida je skoraj enaka specifični teži zraka ter se z njim lahko meša. Mešanica zraka in ogljikovega monoksida je ravno tako lahko vnetljiva ter lahko pride do eksplozije ali požara. Vendar se to v praksi zelo redkokdaj pripeti, ker je tako. visoka koncentracija plina v zraku zelo neobičajna. Zadržali se bomo predvsem na strupenem delovanju ogljikovega monoksida na človeški organizem. Glavni vpliv ogljdr kovega monoksida na človeški ■organizem je ta, da se veže s hemoglobinom v 'krvi ter tako preprečuje, da bi kri no- sila kisik do celic v telesu. Torej je to pomanjkanje kisika vzrok, da pride do znakov, posledic ali smrti (v težjih primerih) zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. | Ker imajo možgani in živci največjo potrebo po kisiku, večjo, kakor drugi organi, še najprej poškodujejo. Zaradi tega največ posledic zastrupitve ostane zaradi poškodbe teh organov. Večina poškodb zaradi zastrupitve se dogaja, fco so celice osiromašene s p.raskrbo-vanjem normalnih količin kisika. Kolikor je tako stanje močnejše in traja dalj časa, lahko pride do degeneracije možgan. Poleg tega pride do degeneracije živčnih celic, pri težjih zastrupitvah pa počijo tudi kapilare. Pri manjšem pomanjkanju ■kisika pride do oslabitve možganskih celic, ne pa do poškodbe ter lahko posledice zastrupitve hitro izginejo. Če pa se degeneraci ja celic že začne, se lahko razvija naprej, da pride do smrti; četudi se je kri predhodno osvobodila plina. Ker se možganske celice ne morejo obnavljati, takšne posledice ostanejo trajno. Sposobnost vezanja hemoglobina z Oigljikovim monoksidom je za okoli 300-krffit večja kot "s kisikom, kar pomeni, da kri mnogo lažje veže in zadržuje v sebi ogljikov monoksid kot pa ¡kisik. Ko' se hemoglobin osvobodi plina, ^ se vrne v svoj normalni položaj, pri čemer se rdeča krvna telesca ne poškodujejo, niti ne spremenijo. Spojina, ki nastane s ¡spajanjem ogljikovega monoksida, kisika in hemoglobina, ni stabilna (obstojna) na zraku ter se postopa pretvarja v hemoglobin 'in oglikov dioksid. Brej omenjena spojina (kar-bofcsi-hempglobin) je svetlo rdeče barve kar daje značilno barvo ustnicam, beločnici, ušesom in koži. Vendar se ti znaki želo redkokrat opazijo na človeku, ki se je zastrupil z ogljikovim monoksidom. Zrak, ki vsebuje 0,01 % CO lahko zastrupi človeški organizem, vendar zunanjih zna-: kov ni. Pri vsebini 0,02 % pride do lažje oblike zastrupitve v nekoliko urah. Če človek vdihuje mešanico zraka z vše-bjino 0,1 % ogljikovega monoksida, pride do nezavesti v dveh urah,'medtem ko koncentracija 1,0 % novzroči smrt že v nekaj minutah. Pri lažjih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom pride do hitrejšega dihanja, pojavi se glavobol, omotica, slabosti v mišicah lin kasneje povra-čanje. Pri težjih zastrupitvah ih daljši nezavesti občasno pride do mlatenj v .spominu, težave z vidom, govor ni čisto ■tekoč, oslabi sluh, včasih se pojavi .tudi neuritiš ali paraliza. Običajno pride po zastrupitvi z ogljikovim monoksidom do povečanja števila rdečih • krvnih ‘telesc v krvi ali pa do slabokrvnosti. Ne redko je zastrupitev tudi vzrok srčni kapi ali drugim poškodbam na srcu, to pa iz raižloga, fcer se pojavi slabost srčnih mišic po izrednih naporih v času zastrupitve. Nekateri zdravniki trdijo, da se pri šlabem .srcu stanje po zastrupitvi še poslabša, če mišice nimajo dovoljnega dovajanja kisika. To .so v kratkem opisane posledice, ki jib ima zastrupitev s plinom. Varnostni ukrepi obsegajo v glavnem naslednje: v takšnih procesih v industriji, kjer je mogoče preprečevati tvorbo ogljikovega' monoksida, je skrbeti, da jp izgorevanje popolno. Kjer pa gre za to, da morajo delati s takim plinom (kot pri nas) pa morajo biti vse naprave s plinom dobro tesnjene in stalno kontrolirane. Več ¡podrobnih navodil oz. predpisov 'je v našem pravilniku o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu. Prva pomoč človeku, ki se je zastrupil s plinom, se daje v dveh oblikah in sicer: z umetnim dihanjem ter'z dajanjem kisika. Zelo važno je, da se ponesrečenec, tako jvpr en ase na svež zrak ter da se ga pri-: pravi do normalnega dihanja. V vsakem primera je treba takoj poklicati zdravnika. Vedno je .treba z umetnim dihanjem .pričeti takoj ter tako dolgo. nadaljevati dokler se ponesrečenec ne povrne iz nezavesti; seveda, če ni bila zastrupitev prehuda. Kisik se daje ponesrečencu takrat kadar ni potrebno 'umetno dihanje-in to-zato, da bi .se odstranil plin iz krvo-toka. Včasih je potrebno, dajati kisik vzporedno z umetnim dihanjem. Kisik preprečuje: glavobole in bolečine v mišicah, ki sledijo zastrupitvi. Ponesrečenca je treba po tem, ko je prišel k sebi, pustiti mirno ležati, da si odpočije.: Vsi, primeri zahtevajo stalno nego in nadzor, četudi gre za lažji primer, če je ponesrečenec šel sam na svež zrak, da si opomore. Po zastrupitvi, tudi, če je lažjega značaja, se mora izogibati vsakemu napora, ker ta zahteva več kisika, kot miu ra takšna zastrupljena kri lahko nudi., Kat že rečeno, je treba ponesrečenca takoj premestiti na svež zrak, vendar ne sme biti premrzlo. Takoj, je treba poklicati zdravnika ter: dajati umetno dihanje, če je>to potrebno. Z aparati za- dihanje pa smejo rokovati samo .tisti, ki sio za to posebej izučeni. S. O. r | > Šolski industrijski kovinski center Štore razpisuje za šolsko leto 4962^63 sprejem učencev v Metalurško industrijsko šolo za naslednje poklice: 1. kovinostrugar • 2. strojni ključavničar 5. reakarvec 4. električar 5. topivec Učna doba traja 3 leta. Pravico do vpisa imajo dr/žavljani ELiRJ do it?, 'leta starosti. Dokazati morajo, da so z uispehom dokončali S. razred osnovne Bole. Rok prijave je do 15. avgiusta IŠffii V prošnji za sprejem naj kandidati navedejo željo za stanovanje v Domu učencev. Kandidati za spTejem morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 dinarjev kolkovamo prošnjo (z natančnim naslovom) 2. zadnje šolsko spričevalo 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. lastnoročno napisan življenjepis. Če se bo prijavilo za' sprejem več kandidatov, ikot je predvideno, se bo izbor izvršil na podlagi sprejemnega izpita, ki bo zajemali snov iz učnega programa osnovnih šol. Vsi učenci prejemajo učne nagrade po pravilniku. Kandidati bodo o sprejemu pismeno obveščeni. v________________________i______________________________m Po zaključku iger so vodje ekip in posamezni- tekmovavci prejeli priznanje. Na sliki: tov. Voga, predsednik org. komiteja pri podelitvi diplome tekmovaveem Smedereva' Polletna bilanca HTV v železarni Štore še nadaljnje zboljšanje nezgodnega odstotka — 1. polletje 1961:1. polletje 1962 8,9:8,1 procenta 'Prizadevanje higiensko tehnične varnostne islužbe je predvsem usmerjeno, da dosedanje dosežene rezultate glede znižanja nezgod pri delu obdržimo na sedanjem nivoju in da obstoječe stanje vsaj ne poslabšamo. Ne delamo si nobenih utvar in ne trdimo, da bomo nezgode popolnoma odpravili; vendar pa iz nezgod, ki se še pojavljajo; sklepamo, da je še možnost za kak nadaljnji odstotek zboljšanja. Ker je znašal povprečni delavski istalež v prvih, šestih mesecih leta 1961 2.000 delavcev im v prvem polletju leta 1962 1.971 delavcev, znaša letni odstotek na staiež: v prvem polletju |1961 2 X 4,45 % = 8,9 % nezgod v prvem polletju 1962 2 X 4,06 % = 8,1 % nezgod. Dingo polletje 19611 je nekoliko poslabšalo položaj prvega polletja 1961 tako v številu nezgod, kakor tudi v številu izgubljenih delovnih dni, tako, da je znašal za prvo polletje '1961 letni odstotek na staiež 0,9 %, konec leta 1961 pa 9,2 %, ki smo ga pa v prvih šestih mesecih letos popravili na 8,1. Upam, da se letos v drugem polletju to ne bdi ponoviilo. Pri številčnih podatkih nezgod in dni, so dosledno vštete poleg nezgod pri 'delu tudi nezgode na poti z dela in na delo, ki jih moramo tudi šteti med obratne nezgode, čeprav z delovnimi mesti v obratih nimajo nič Skupnega in četudi kolektivi ekonomskih enot za preprečevanje teh nezgod ničesar ne morejo ukrepati. Gorpje številke kažejo nedvomno pozitivne in razveseljive rezultate, ki iso jih 'dosegli delavci železarne ■ Store im to kljub temu, da zlasti v zastarelih obratih delajo še pod dokaj težkimi pogoji. Franc Mežek Gibanje števila obratnih nezgod v od leta 1958 do leta 1961 obratih Tek. št. Obrat 1958 1959 1960 1961 1. a Elektroplavž 16 n 14 6 b Anglom e racija .... , 5 ,2 3 4 •2. Jeklarna 32 30 20 ; 23 3. Valjarna . . . . . . 69 63 31 57 4. Livarna valjev . , . . . ,12 6 5- 1 5. Livarna sive litine . . 62, 49 48 1 26 6. Modelna 2 1 '• 2. 7. Samotna .;.... 34 j 114 ■ 12 ■ . 71 8. ' Obdel ovalni c a valjev ii • .5 | "'5 5 9. Mehanična . .... . 13 14 9 9 K». Energetski . ■ . - . . . . 4 . 1 ¡2; j i 11. Elektroohral . . . . . 3 1 4 12. Promet . 19 16 H i 1® 15. Ekispedit 27 ■ 10 - 13 9 14. Gradbeni. . . • . . . . 3 3 1 1 15. Uslužbenci in drugo . . 21 6 5 7' Skupaj ,. '. .-. V . . ■ 301' 232 189 182 16. Bivši obrat: Rudnik ne-metalov in železne rude 6 14 4 i 327 246 193 182 Primerjava števila obratnih nezgod in izgubljenih dni zaradi nezgodi po obratih v prvih 6 mesecih leta 1961 in 1962 Število , ' / ,T , Izgubljenih Teh. Obr at • Nezgod delovnih-dni V prvem polletju (6 mesecih) .1961 . 1962 B 1961 1962' 1. Elektroplavž z agi. . . . 6 9 79 ■180 2. jeklarna ...... 11 9 257 202 3. Valjarna ... . . . 30 04 . '324 315 4. Livarna valjev .... . 1 ■I 48 5. Livarna sive litine . . ,10 14 ima 142 6. Modelna i Q 1 21 9 7. Samotna ■5 2 68 , 34 8. Obdelovalnica valjev v i '3 ., 31 59 , 9. Mehanična . ... . 3 4 51 30 10. Energetski ..... . i — 30 ISP 11. Elektroobrat . . . - 3 •• — ■87 — 12. 'Promet .... . . . 7 5 60 114 13. Ekspedit . . . . . . 1 3., 244 •34' 14. Gradbeni — 2 g| Hi 28 15. Uslužbenci in -drugo . . 4 3 38 45 Skup a j 89 ,80 1432 4254 V prvi polovici 1962 is e je število nezgod, v primerjavi s prvo polovico 1961' znižalo iza 9 nezgod, ali'za 10 %. Prav tako se je v istem času znižalo število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod za 198 dni oziroma za 14 %. Prvi valji za Indijo Livarna valjev je odlila 66 valjev za valjamo Bhilai v Indiji, obdelovalnica valjev pa jih je grobo obdelala. Prva pošiljka valjev je odposlana na končno obdelavo, takoj po obdelavi pa bodo odposlani v Indijo. Pri proizvodnji in obdelavi je bilo nešteto težav, vendar se pričakuje, da bodo valji kvalitetno ustrezali. Če bodo rezultati, pri valjanju v okvira zahtev, ki jih postavlja modema valjarna, lahko pričakujemo več naročil v naslednjem letu. Kolektiva livarne in obdelovalnice valjev doživljata veliko preizkušnjo in želimo, da hi Vložen trud bil z uspehom poplačan. O. V. Prva pošiljka valjev za Indijo Partizanska dobra volja »LJUBLJANSKA SRAJCA« PRI PARTIZANIH Težko je bila sprva pri partizanih mlademu fantu, nevajenemu kmečkega življenja. V kmečkem okolju jo je mimogrede polomil.. . Leta 1942 je Lukov bataljon Šercerjev© brigade napadel belogardistično postojanko na Blokah. Toda prišla je pomoč in bataljon se je moral umakniti. Mitraljezec Tonko in njegov pomočnik Gusar sta se umaknila med zadnjimi otovorjena s polnimi torbicami raznih dobrot. Akcija je bila namreč na »sveti večer«, onadva pa sta se zadnja umaknila iz neke utrjene hiše, ker sita morala kriti umik. Na zbornem mestu_ sta oba začela dobrote deliti tudi tovarišem. Gusar je odprl torbico in ponudil svoj plen — medene poljubčke. Vsaj mislil je, da so. Toda partizani so se začeli zmrdovati in pljuvati grižljaje iz ust. »Droži pa . že ne bomo jedli, ne imej nas za neumne!« je zabrusil Gusarju četni komisar Kolumb. »Lahko se napiOmemo in odletimo!«. V svoji nevednosti je imel namreč Gusar droži — ki j ib kmetje rabijo- za kvas — za medene poljubčke. ENO NO C V SVINJAKU Ko je propagandist Stane nekega zimskega večera odšel iz bataljona na divizijo, je pozabil v štabu vprašati za geslo, oziroma razpoznavalne besede. Pozabljivost se mu je kmalu maščevala: naletel je na zaščitnico štaba korpusa. Zaustavil ga je stražar. Ko mu Stane ni vedel odgovoriti, »lozin-ko«, ga je vestni stražar odpeljal h komandantu Dušanu, Stanetovemu, prijatelju in sošolcu. Gnal ga je s puško, pripravljeno na strel, y neko hišo, v kateri je komandant ležal na tleh obrnjen z glavo v zid in dremal. Stražar mu je pojasnil, da je prijel nekoga, ki se na klic ni znal odzvati. »Pod stražo!« je zavpil komandant in ne da bi mogel Stane črhniti le besedico' se je znašel zaprt v svinjaku. Drugo jutro se je zadeva pojasnila in sumljivi propagandist je bil izpuščen na svobodo. MUSSOLINIJEV »JUNAK« Trinajstletni kurir. Franček se je vračal domov. Začelo se je mračiti. Vedel je., da mater skrbi, če se mu ni kaj pripetilo. Zato je hitro stopal.. Nenadoma je čisto blizu zaslišal italijanske besede. Smuknil je v robidovje, napenjal oči in ušesa. Vojak je nekoga prosil: »Partidžano, pusti me, lepo te prosim, pusti me!« Franček je še bolj napeljal oči, toda nikjer nobenega partizana. Samo voiak se mota po robidovju. Naenkrat se j© Mussolinijev junak izvil iz objema bodičastih vej in rekel: »Porco-..če bi bili sedaj tukaj partidžani, ne bi bil več živ.« DOGODEK NA STRAŽI Jure je bil novinec, pa je že moral na stražo. Pozno ponoči se je vračal drugi bataljon z akcije. Jure, ko je začul hojo, jih je ustavil: »Kdo je-?« Odgovor je bil: »Drugi bataljon!« In spet Jure — novinec: »Drugi bataljon naprej, ostali stoj!« NA PRE VEZO VALIŠ CU Ranjenci prihajajo s položaja in zdravniki imajo dela čez glavo. Naposled pride tudi neki Milenko iz Podbrd-ja. Opira se na puško, kakor na palico in stiska zobe od bolečin. »Tovariš doktor,« se obrne k zdravniku, »ali bi me utegnili obvezati?« »Seveda, fant moj. Povej mi /¿amo, kakšne narave je tvoja rana?« »Nemško-šrapnelske, če se ne motim,« odgovori ranjenec. Prijetno presenečenje Zadnja leta1 v našem kolektivu ugotavljamo znaten napredek glede proizvodnje, kvalitete, discipline, izobraževanja in drugih dejavnosti. Pogosto slišimo, da mladina ni dovolj aktivna, vendar to ne velja za vse, ki živijo na področju Štor. Posebno prijetno nas je presenetila skupina aktivnih mladincev in mladink pri dramski sekciji DPD Svoboda Štore dne 26. 5. 1962 z igro »Molčeča usta«. Preteklost dramske sekcije v Štorah je zelo pisana, saj je večkrat bila aktivna, večkrat pa je že popolnoma prenehala z delom. Vzrokov za to je bilo več, V letu 1952 je bil na pobudo mladinske organizacije ustanovljen mladinski dram-ski. odsek. Ni bilo denarja, niti režiserja in tudi premalo razumevanja za to vrsto kulturne dejavnosti. Kljub oviram pa so Z Jurčičevim Domnom dokazali, da so d line možnosti za obstoj dramske sekcije. Radi se spominjamo nekaterih prvih igravcev kot bratov Sajovic, sesrter Tovornik, Bože O grič-Arzenšek, Jožeta Mastnaka, takrsttnega org. sekretarja mladine, Franca Kavka, Za-pušk črnih in seveda tov. Leg-varta, ki je takrat prevzel odgovorno delo režiserja. Tovariš Franc Legvani, delovodja o strugami valjev praznuje letos deseto obletnico udejstvovanja na tem področju. _ le pri KUD in pozneje pri DPD s Svobod a« v Štorah je režiral in uspešno vodil naše igralske skupine. Za njegovo nesebično in vztrajno delo se mu zahvaljujemo in ga toplo pozdravljamo. Teh in drugih zelo aktivnih igravcev nismo srečali v zadnji skupini, vendar je prav, da jim damo priznanje za razvoj te dejavnosti v Štorah. Ob otvoritvi kulturnega doma so nas igravci presenetili z ’»Operacijo« Mire Pucove, po tem pa še z več deli, kot: Metež, Pepelka, Sneguljčica, Cvetje v jeseni, Kekec, Miran-dolina, Jezusovi apostoli itd. kot zadnjo pa z »Molčečimi usti«. - Lahko si predstavljamo koliko trdega dela in prečutih noči je bilo vloženih za izvedbo tako pestrega programa. Le Z železno voljo in veseljem do dela v dramatiki je mogoče žeti take uspehe. S svojim zadnjim delom »Molčeča usta« nas je igralska skupina dobesedno presenetila. Ocena publike je bila jasna, kajti . s takim odobravanjem je bilo sprejeto na našem odru redkakatero delo. Veseli smo, da smo videli med igravci predvsem mladino, da se ravno mladina navdušuje za tako plemenito dejavnost kot je dramatika. Želimo si še več tako skrbno pripravljenih del in prepričani smo, da bo domača publika rada obiskovala take predstave. Ni dvoma, da je polet pri delu dramske sekcije odvisen od materialnih možnosti. Ne bi smeli spregledati naporov in volje do dela naših igravcev pač pa jim omogočiti, da izvedejo vse svoje načrte in programe. O. V. VARNOST — VEDNO IN POVSOD ZA SMEH IN ZABAVO »Auuu! Pa še refcji soi mi, naj obujem čevlje z jekleno ¡kapico*.« Kratke zanimivosti — Kanadsko jeklarsko podjetje A togama Steel Co.rp. ,Ltd. j,e raz'vailo koselben postopek, 'š katerim doseže zvišanj e proizvodnje' v visokih pečeh. V talilhifcu vpihavajo plinasto gorivo in zmleti sinter. Na ta način zmanjšajo porah© kok- Mladinska organizacija železarne Store' je v letih 1950—1953 imela sa za) 19 *Vo in povečajo prido- svpijo mladinsko clramatsko sekcijo', v kateri je hilo vključenih 30 biltek surovega Železa za aktivnih članov. Uprizorili so v raznih krajih Slovenije več iger. jgo/„ Na sliki: Člani dramatske sekcije ob Izvedbi igre »Razvalina življenja« ' ' . | ' ... — Za poliranje zelo trdih .kovinskih, predmetov, so začeli namesto p oliran ja- s &ili-,.L - .'V;:; '• cijevm-k'irbidnimi ali dia- O p o /.o ril o tistim#! ki hodijo mimo tako in podobno naložeriilh vozičkov: »Izognite f. se ga, ker se ¡lahko prevrneVali pa, še boste udarili!« Kaj pa ^raivi' k tetmu'tisti, ki je nakladal? :!; ' mantnimi ploščami uporabijati elektrolitsko poliranje. S tem najemom. , poliranja so skrajšali čas poliranja za 90 odstotkov. Razvili so že prototipe za elektrolitske pol ir n e ■stroje Bistvo elektrolitskega poliranja je v 'tein. da s. po-moičjio’ intenzivnega eilektrič-• nega toka dosežemo lokalno raztapljanje, predmeta, katerega želimo ispoliratii. Piri tein tvorijo predmet (poliiranec), orodje in elektiiolit-elektronska celico. Kot orodje (katoda) uporabljajo kovinsko ploščo, prevlečeno, z diiamantni-. mi zrni. katero rotira, polirane c pa služi, itkpt anoda.' Nja oba .predmeta, to je na.orodje in na po.liranec, pit .brizgajo leehirdliet.:,Li Ing; Niko* Zakanj.šek Ljudje med seboj! Po končanem delu v tovarni hitim domov, da napravim popoldne še nekaj udarniških ur. Zaradi vročine mi pot curkoma lije po obrazu. Za seboj zaslišim brnenje avtomobila, vendar se niti ne ozrem. Na moje začudenje se avtomobil (tfičo«) ustavi in prijazen glas obratovodje me povabi, naj prisedem. Prisedel sem vesel in presenečen. Kako bi tudi ne bil? Saj je po mojem mnenju to veliko dejanje, ki je lahko drugim za zgled. Mar ni tako? Vili Žohar — livar Kako smo preživeli dopust na Rabu Tudi v; tem letu je sindikalna .podružnica poskrbela za prijeten oddih članom kolektiva na Rabu., (Pirva skupina, jg odpotovala 112. junija. Slap bo vreme prllna® je-slabo vplivalo naj- raizpolaženje^-vse-do prihoda na Rab. Na sirečo je bilo .vseh deiset dnii izredno lepo vreme. V prvi- skupini j.e bilo 35 članov kolektiva s svojci. Od tega je bilo 19 članov kolektiva . iz v.seh 'obratov,..¡M so prišli na oddih in zdravljenje ,na predloig sindikalne,.;podružnice. Lepo vre-. ■me, dobra hrana, prijetno vzdušje je vplivalo na razpoloženje, zato so vsii zapustili naš počitniiški dom iz najlep-t šimii vtisi. , : .-¡Člani kolektiva,; ki jim je sindikalna-pedružn-i ea^omogo-čila prijeten,oddih, ise naijlep« še 'zahvaljujejo. ceilptpemu/kolektivu in liavršnemu. odboru •sindikata za izkazano pozornost in željo, da bi. naš; dom na...iRafou' obiskali, tudi tisti ¡člani kolektiva, ki še niso imeli prilike spoznati .prijetnega bivanja na morju. Iz albuma I. skupine dopustnikov Tov. Maja in Mate vsak dan zjutraj poskrbita za dobro, hrariopv domu oddiha Novosti strokovne tehnične knjižnice železarne Štore I. ‘D. Pavka: PREISKAVA PLAMENIC LIVARNE VALJEV V ŽELEZARNI STOKE. ¡Metal urški inšti/tut Ljubljana 1962. Sig. 163/L. - 2. F. Wut tike: LICHTBOGEN-SGH WEISSUNG IN FRAGE UM) ANTWORT. VEB-Verlaig Berlin 1061. Sig. H96/S. 3. Dr. A. Bajt: POLITIČNA EKONOMIJA. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1062. Sig. 149/R. 4. SCHLATTER BULLETIN No-4/62. H. A. ZoOiikon — Zürich. (Schweiz-) Fabrik elektrischer Schwedsörnaischmen und. elektronischer Steuerungen. 5. THE OVERSEAS ENGINEER — Publisihed in Great Britaan. June, 1962. Neizprosna smrt je zopet posegla v vrste naših, marljivih delavcev. Tokrat nas je zapustil tovariš JOŽE RATAJ ki je polnih 16 let opravljal komplicirana kovaška dela v mehanični delavnici. Zaradi discipliniranosti in vestnosti pri delu je bil med sodelavci zelo priljubljen in cenjen. Zgodaj je okusil trdote življenja, saj je že v rani mladosti izgubil starše in potem živel pri sorodnikih, ki so ga dali v uk kovaške obrti. Delal je doma in v tujini. Ob vdoru okupatorja je bil v vojnem ujetništvu. Ko so ga izpustili, so ga odgnali na delo v Nemčijo, v tovarno krogličnih ležajev. Rataja pa je vleklo domov, kajti v domovini so gospodarili in divjali tuji nasilneži. Zato se je 12. 9.1944 priključil borcem NOV. Po osvoboditvi je delal nekaj časa v rudniku Pečovnik, od 17. junija 1946 pa v našem kolektivu. Letos se je vključil v tečaj za VK delavce in 26. aprila z ostalimi tovariši opravil izpit za VK kovača. Kot dober in zaveden delavec je bil izvoljen tudi v obratni delavski svet. Prišla pa je bolezen in ugrabila dobrega očeta, moža in delavca. S tovarišem Ratajem smo izgubili prizadevnega sodelavca in se ga bomo takega tudi spominjali. ZAHVALA Ob težki izgubi, ki me je prizadela s prerano smrtjo moje matere JOŽEFE KAJBA se zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje ter mi stali ob strani v težkih trenutkih žalosti. Posebna zahvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno pa organizaciji ZB NOV, ZVVIJ, DPD »Svobodi« in mladinski organizaciji železarne Store. Tone Kajba ZAHVALA . j------:----------------------------—---------- delavskemu svetu V iiiesecujuiiiju 1962 železarne štore Izgovorjena beseda v smislu formalne fraze »hvala lepa« v gotovih primerih nima pravega zvena in jo lahko kvečjemu podkrepi ton glasu ali morda mimika. Ne enega, ne drugega se ne bom poslužila — ra^e bom zapisala, kar bo narekovalo srce. Gesta vašega kolektiva je bila več kot tovariška. Ne gre samo za organizacijo veličastnega pogreba pokojnega, ne za ganljive besede slovesa, tudi ne za izdatno materialno pomoč. Gre za dejstvo, da je zaveden kolektiv, kateremu je vrsto let služil moj mož, velikodušno sprejel žrtev — obveznost, ki je verjetno edinstvena v dobi samoupravljanja delovnih kolektivov. Ne dvomim, da bosta dva vaša varovanca najbolje znala ceniti to velikodušnost kolektiva železarne štore. Tudi ne smem dvo-naitd,i da ibositJa očetovsko gesto kolektiva smatrala kot posojilo, ki ga bo treba hvaležno vračati z nesebičnim delom za kolektiv. Končno naj pismenim potom izrazim še posebno hvaležno priznanje vodstvu tovarne in delavskemu svetu, da sta sama od sebe s tako mero razumevanja stopila nasproti materi-ženi-vdovi, ki sama nikoli ne bi znala in zmogla ničesar prositi. Verujte, da smo jaz in moja družinica ponosni, da je mož in oče Jože Mrevlje služil takemu kolektivu! Za vse — zares iskrena hvala! Vdani Milena Mrevlje z družino NOVI ČLANI KOLEKTIVA: 1. Jager Viktor, K.y livar, livarna sive litine, 2. Fidler Jože, KV livar, livarna sove litine, 3. Zupan Ladislav, KV'livar, livarna sive litine, 4. Žohar Bogomir, KV struigar, mehanična delavnica, 5. Ožek Branko, KV stroj, ključavničar, mehanična delavnica, 6. 21of Karl, KV stroj, ključavničar, mehanična -delavnica, 7. Fajs Stanislav, NK -delavec, šamotarna, 8. Jurkošek Janez, NK delavec, jeklarna, 9. Jurkošek Ivan, NK delavec, jeklarna, 10. Zelič Alojz, NK delavec, ekspedit, dil. Debeljak Rudolf, NIK delavec, ekspedit, 12. Šmit Adolf, NK delavec, ekspe-dit, 13. Jurkošek Franc, NK delavec, ekspedit 14. Močnik Rudolf, KV stroj, ključavničar, mehanična delavnica, 15. Žohar Franc, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica, 16. Arzenšek Ljudmila, KV kuharica, DUR, 17. Stusej Alojz, NK delavec, valjarna, 18. Ošlak Jože, NK delavec, jeklarna, 19. Mastnak Marjan, NK- delavec, valjarna, 2.0. Sivka Franc, NK delavec, valjarna, 21. Rajh Jože, NK delavec, livarna! sive litine, 22. Sušeč Ivan/ NK delavec, Samotama, 22. Jurkošek Jurij, NK delavec, ekspedit, 24. Kasenbunger Ljudmila, NK delavka, komunalni oddelek, 25. Perčič Silva, NK delavka, komu-' najini oddelek, 26. Skale Stanislav, NK delavec, Samotama, 27. Zupanc Marija, KV kuharica, DUR. PODJETJE SO ZAPUSTILI 1. Planik Franc, NK delavec v jeklarni je šlamovoljno zapustil delo, 2. Kozole Konrad, NK de- lavec v livarni srive litine, samovoljno zapustil delo, 3. (Pišefc Jože, referent v komercialnem, sektorju, disciplinsko odpuščen, 4. Štusej Alojz, NK delavec v valjarni, v preizkusni doba, 5. Debeljak Rudolf, MK delavec na ekspeditiu, v preizkusni dobi, 6. Gajšek Neža, (PK -delavka v šat-mota-mi, po lastni -želji, 7. Voga Anton, MK delavec v livarna sive litine, po lastni želji, 8. Vipotnik Martin, NK delavec v valjarni, po lastni želji, 9. Rataj Jože, VK kovač v mehanični delavnici, umrl, 10. Kompodšek Ivan, star 50 let, jedrar v livarni! sive litine, v tem podjetju zaposlen preko 22 let, je bil invalidsko upokojen, l-l. Ferlič Štefan, star 57 let, čistdvec v livarni sive litine, v tem podjetju zaposlen preko 20 let, je bil starostno upokojen. POROČILI SO SE 1. Turnšek Ludvik, livarna sive litine, 2. Lešnik Edvard, livarna valjev, 3. Makuc Vili, obdeloval-nica- valjev, 4. šulc Anton, valjarna, 5. Golob LudVik, promet, 6. Grobin Franc skladišče. NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI 1. Arzenšek Jože, jeklarna, 2. Vodovnik Mihael, promet, 3. Mlinarič Mihael, livarna sive litine, 4. Frece Ivan, livarna sive litine, 5. Cuješ Franc, OTK, 6. Sevšek Mihael, valjarna, 7. Set Franc, energetski oddelek, 8. Krznar Alojz, valjarna-, e. Vrbek Franc, livarna- sive litine, 10. Pušnik Jože, obdelovalmca valjev. Čestitamo! NEZGODE V mesecu juniju smo imeli 8 nezgod. Ponesrečili so • se: V jeklarni: Jukovič Pavel: -pri dviganju opeke z železnim drogom za sušenje opeke v plinska komori, mu je stisnilo- prst desne roke. Vengust Ivan: pri razdiranju ozkotirne proge ob priliki remonta ga je veriga pritisnila na palec leve no-ge ob betonski prag hladilne jame. DOPISUJTE ! V valjarni: Sivka Franc: se je spotaknil na sklopki, padel in opekel dlani rok. Livarna sive litine: Perc Miha1: je zaradi dežja tekel od skladišča koksa- do .razbdjadnice, se spotaknil in padel ina ozkotirno progo ter poškodoval na glavi. Šulc Francu: je priletel delec železa v oko-, ko je sodelavec odstranjeval železo z jedmika. Modelna mizama: Kovačič Jože: je brusil na smirkovi plošči konček lesa, ki mu'ga je obrnilo in si pri tem ranil toazavca na roki.' Mehanična delavnica: Likavec Rupert: si* je pri prekrivanju strehe poškodoval dlan leve roke, ko je stopil na nepričvrščeno ploščo, ki se je izmaknila izpod nog. Promet:' Debeljak Stanko: pri obračanju kretnice se je kot pre-miika-č spotaknil ob kretniški podstavek, padel in poškodoval desno roko v zapestju. Zaradi teh nezgod strmo izgubili 165 delovnih dni v mesecu juliju; vendar pa še štirje ponesrečenci bolujejo v naslednjem mesecu.. .- Zastavimo sli vprašanje, ali bi se morda katera, od teh nezgod dala preprečiti ali pa so 'bole vsie res neizogibne? Kje tiči potem vzrok tem nezgodam? Menda- ne v tem, ker se ¡brez nezgod ne bi dalo delati, ali pa, ker naj bi •bilo že v naprej tako usojeno. Vemo namreč, da prav za vsako nezgodo tiči nek vzrok, neko nepravilno dejanje ali nekaj opustitev. Raziskovanje teh virov in vzrokov je pa naloga obratovodstev in komisij HTV. Ker nekatere od navedenih nezgod karak-terizirajo splošne vzroke, smo jih na kratko opisali v morebitno razmišljanje kolektivu. IZOSTANKI V MESECU MAJU Zaradi 'bolezni' je -bilo izgubljenih 3020- delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 2521, zaradi izredno plačanega dopusta 109, zaradi neplačanih izostankov 30, zaradi neopravičenih izostankov 11, zaradi ostalih izostankov 543, torej skupaj 6252 delovnih dni. DISCIPLINSKE KAZNI V preteklem mesecu je bilo izrečenih 26 kazni, od tega je eno ■kazen izrekla disciplinska ¡komisija pri ODiS, druge pa po odločbi glavnega direktorja. Izrečene so -bile ¡naslednje ¡kazni1: — po gl-avnem -direktorju opominov 4, ukorov 5, denarne kazni 2 fl/o od enomesečnega' dohodka 2, denarne kazni 3 %> od enomesečnega dohodika 4, denarne kazni 5 */o p d enomesečnega dohodka 10; — disciplinska komisija pri' GDS OTK ih laboratorij j-e izrekla eno denarno kazen 5 % enomesečnega dohodka. • Po značaju se pojavljajo naslednji /disciplinski -prekrški: največ neopravičeni izostanki z dela, nato malomarno opravljanje dela, neupoštevanje HTV predpisov, odklonitev izvrševanja delovne naloge, odhod z dela preden je potekel redni delovni čas, zloraba službenega položaja, ne upoštevanje internih predpisov podjetja. Statistični pregled nam še pokaže, da je od skupnega števila kaznovanih 21 takih,' ki ne posedujejo nepremičnine, 17 -prvič kaznovanih, po starosti do 20 let 2, do 25 let 4, do 30 let 6, do 36 let 5, do 40 let l, do 45. let 4 'in do 50 let 4. Delavcev neposredno iz proizvodnje 22, iz pisarn »uslužbencev« ¡pa-4. V mesecu juniju so prišli na delo v vinjenem stanju oziroma so - bili zaradi tega odstranjeni z delia in imajo torej neopravičene izostanke z delia: Rozman Jaikolb, elektroplavž; Pirnat Mihael, .avfco-dielaivnica; Sirk Rudolf, ekspedit; .Grašič Franc, valjarna; Feldin Franc, elektroplavž, Romih Štefan, livarna sive litine in Krajnc Vinko iz valjarne. UPOKOJENI SO BILI Tovariš Balaskovič Jakob, rojen v Kupetincih pri Ljutomeru. V železarno Store je prišel že januarja 1938. leta in je bil tu v delovnem, razmerju do- upokojitve. Torej v tem podjetju več kot 24 let (v valjarni). Tovariš Turnšek Rudolf, rojen v Babni gori pri Loki. Med NOV je sodeloval v partizanskih enotah in januarja 1947. leta se zaposlil v železarni Štore ter tu ostal do upokojitve dne 6. 5. 1962, torej skupaj nad 15 let. Delal pa je kot posluže-vavec plinskih generatorjev. Tovariš Zupanc Alojz* rojen v Štorah. Od oktobra 1948. leta dalje je delal v obratu sive livarne do upokojitve dne 19. 5. 1962, skupaj skoraj 14 let. Tovariš Ve-ber EdvaM, rojen v Trstu, se je že v otroških letih s starši preselil v Jugoslavijo. V železarni štore se je zaposlil maja 1949. leta in delal najprej kot kurjač, nato kot strojevodja na parnem stro-ju v obratu promet do upokojitve dne 9. 5. 1962, skupaj 13 let. Tudi tovariša Kurmanšek Franca, rojenega v Šentjurju pri Celju in zaposlenega od maja 1946. leta do. upokojitve dne 25. 5. 1962 v kurilnici kot kovača, torej skupaj 16 le-tj, smo pričakovali na kratek pomenek. Zaradi objektivnih težav je lahko prišel šele nekaj dni pozneje, da je prejel dodeljeno mu nagrado v kadrovskem sektorju. Od upokojencev se je najprej poslovil v imenu glavnega direktorja podjetja tov. Rajko Markovič, nato v imenu organov upravljanja predsednik DS podjetja tov. Franc Rozman, podpredsednik sindikalne podružnice tov. Ivan Štefančič pa je -izročil navzočim upokojencem v znak zahvalnosti denarne nagrade. Poslovilnemu pomenku so prisostvovali tudi o-bratovodje tistih obratov,, kjer so upokojeni sodelavci delali in glavni inženir proizvodnje- tov. ing. Milko- Starc. Vsi so se sodelavcem, ki odhajajo .iz kolektiva, zahvalili za dolgoletno sodelovanje v kolektivu ter jim zaželeli še mnogo srečnih, zdravih let v upokojitveni dobi. Prav tako so upokojenci želeli kolektivu veliko usipehov v nadaljnjem delu in so nam zagotovili, da se bodo veselili vsakega našega uspeha, ker bodo v mislih živeli s kolektivom. Iz pravilnika: Vsako, pa tudi najmanjšo nezgodo je tre-ba takoj p-rijaviti Tudi otroško igrišče na Lipi je sad prostovoljnega dela Deseta obletnica Franca Legvarta Tovariš Franc (Legvart, delovodja v strugami , valjev, praiznuje lotos deseto obletnico udejstvovanja v dranfia-tiki. Že pri KUD in pozneje pri DPD »Svoboda« v Štorah, je .režiral -in uspešno vodil naše igralske skupine. Za njegovo nesebično in vztrajno delo se mu zahvaljujemo in ga toplo pozdravljamo. K jubilejni oestita-mo; mirnu pri nadaljnjem delu želimo še mnogo uspehov. O. Y.