117BESEDE STARIH
BAZILIJ VELIKI
Kakšne poganske knjige naj berejo 
mladi 2–4
Bazilijevo kratko delo Ad adolescentes de legendis libris gentilium (Kakšne poganske knjige naj berejo 
mladi, gr. Πρὸς τοὺς νέους, ὅπως ἂν ἐξ ἑλληνικῶν ὠφελοῖντο λόγων) velja za eno najznamenitejših 
zgodnjekrščanskih besedil, ki obravnavajo odnos med mladim krščanstvom in klasično kultu-
ro. Čeprav je Bazilij (330–379) najbolj znan po svojih teoloških spisih, v tem pozivu h kreposti 
spodbuja k selektivnemu študiju grških besedil in svoje mlade bralce prepričuje, da je pesnike, 
zgodovinarje in filozofe kljub njihovemu poganskemu izvoru, kjer so povsem združljivi z ortodo-
ksno krščansko mislijo, mogoče koristno študirati, kadar spodbujajo krepost, kot pri opazovanju 
odseva sonca v vodi, preden si ogledamo samo sonce.
2. […]
7. V večno življenje nas vodi Sveto pismo, ki nas vzgaja prek skrivnosti. Dokler pa zaradi ne-
zrelosti ne moremo razumeti globine pomena njegovih skrivnosti, se z očmi duše vadimo na 
drugih, ne tako zelo različnih spisih, kakor v senci ali v ogledalu. Tako posnemamo tiste, ki izva-
jajo vojaške vaje: ti si pridobijo spretnosti v rokah in skokih, nato pa sadove svoje vzgoje [παιδεία] 
izkoristijo v bitki.
8. Treba se je zavedati, da je pred nami največja od vseh bitk, za katero moramo narediti vse in 
za moč, kolikor moremo, prenesti vsak napor: pogovarjati se moramo s pesniki, zgodovinopisci, 
govorniki, pravzaprav z vsemi ljudmi, ki lahko kaj koristijo v skrbi za našo dušo.
9. Tako kot slikarji, ki preden nanesejo barvilo – naj bo vijolične ali katere koli druge barve 
–, pripravijo tkanino, se bomo tudi mi – če želimo ohraniti neizbrisno idejo dobrega –, najprej 
posvetili poganskim naukov, da bi nato razumeli sveta in skrivnostna znanja [παίδευμα]. 
10. Ko se bomo najprej navadili gledati odsev sonca v vodi, bomo nato lahko pogled usmerili 
v svetlobo sámo.
3. 
PRIMERJAVA KLASIKOV IN EVANGELJSKEGA NAUKA
1. Če torej obstaja kakršna koli vzajemna povezava med omenjenima znanostma [λόγος], bo 
poznavanje obeh le v korist, če pa povezave ni, bo medsebojna primerjava nemalo pomagala za 
potrditev boljše znanosti.
2. S kakšno podobo lahko bolje predstavimo obe poučevanji [παίδευσις]? Kakor je drevesom 
lastna odlika [ἀρετή], da ob svojem času obrodijo sadove, toda na njihovih vejah kot okras rastejo 
118 TRETJI DAN 2023 3
tudi listi, tako je glavni sad duše resnica, vendar ni brez smisla, če se odene v pogansko modrost 
kot v listje, ki sadežem nudi senco in jih olepšuje.
PRIMER MOJZESA IN DANIELA
3. Rečeno je, da si je Mojzes, čigar ime je zaradi modrosti hvaljeno pri ljudeh, najprej izuril 
razum v egiptovskih vedah – tako se je posvetil zrenju bivajočega [οὕτω προσελθεῖν τῇ θεωρίᾳ τοῦ 
ὄντος]. 
4. Podobno, čeprav v manj oddaljenih časih, je rečeno, da je bil modri Daniel najprej v Babilonu 
poučen o modrosti Kaldejcev, nato pa se je začel ukvarjati s svetimi znanostmi.
4. 
KORISTNI KRITERIJI ZA BRANJE KLASIKOV
1. Da te posvetne vede za dušo niso neuporabne [ἄχρηστον], je bilo povedano v zadostni meri; 
zdaj je treba razložiti, kako jih morate uporabljati.
PESNIKI
2. Predvsem glede pesnikov, če začnemo pri njih: njihovi spisi so po vsebini raznoliki, ne 
smemo se navezovati na vse. Ko vam predstavljajo dela in besede dobrih mož, jih gre rado ob-
čudovati in posnemati, jim kar se da iskreno slediti. Ko pa vam predstavljajo zloglasne može, 
morate od njih bežati in pokriti ušesa, kakor, kot pravijo sami, je pobegnil Odisej od pesmi Siren.
3. Poslušanje slabih besed je namreč pot k slabim dejanjem. Zato moramo skrbno varovati 
svojo dušo, da se zaradi užitka besed ne bi prikradlo kaj škodljivega, kakor pri tistih, ki z medom 
pogoltnejo strup.
4. Pesnikov, ko govorijo bogokletno in opolzko ali ko upodabljajo razuzdanost in pijanost ali 
ko srečo ponižajo na dobro obloženo mizo in prostaške pesmi, ne bomo odobravali. 
POGANSKO MNOGOBOŠTVO
5. Še manj jim bomo zaupali, ko nam govorijo o njihovih bogovih, posebej ko jih prikazujejo 
več in ne kot enega. Med temi bogovi je enkrat brat v neskladju s svojim bratom ali oče s svojimi 
otroki, drugič pa zoper starše otroci vodijo neusmiljeno vojno. 
6. Prešuštva, ljubimkanja in javne združitve bogov, posebej še poglavarja vsega in najvišjega, 
Zevsa, kakor oni pravijo – četudi bi se nanašali na živali, bi pri govoru o tem bi zardeli, zato bomo 
to prepustili igralcem v gledališču. 
ZGODOVINOPISCI IN GOVORNIKI
Enako trdim o zgodovinopiscih, še posebej, ko pišejo predvsem zato, da bi zabavali poslušalce. 
7. Tudi tistih govornikov, ki s svojo umetnostjo samo zavajajo, ne bomo posnemali. Nam (tj. 
kristjanom) se laž ne spodobi – ne na sodišču, ne kjer koli drugje; nam, ki smo izbrali pravo in 
resnično pot v življenju in ki nam je pravdanje prepovedano z zapovedmi.
119BESEDE STARIH
PRIMER ČEBEL
8. Kakor čebele, ki za razliko od drugih živali, ki se omejijo na uživanje ob vonju in barvah 
cvetlic, iz teh znajo pridobiti tudi med, tako lahko tisti, ki v omenjenih besedilih ne iščejo zgolj 
užitka in slasti, iz njih potegnejo tudi kakšno korist za dušo.
9. Ta besedila moramo torej uporabljati na način, da v vsem posnemamo čebele. One ne gredo 
kar počez nad vse cvetlice in ne skušajo odnesti vsega s tistih, s katerih se lahko kaj odnese, 
temveč z njih poberejo le, kar služi za predelavo [ἐργaσία], medtem ko ostalo pustijo. Mi bomo, če 
smo modri, iz teh besedil vzeli, kar je domače nam in sorodno z resnico, ostalo pa pustili. 
10. In kot se pri nabiranju vrtnic izogibamo trnom, se moramo pri nabiranju koristnega iz 
posvetnih knjig enako izogibati tega, kar je v njih škodljivo.
11. Zato moramo najprej pazljivo preučiti vsako vedo in jo usmeriti k ustreznemu cilju [τέλος] 
tako – kot pravi dorski pregovor –, da vsak kamen preverimo z merilno vrvico.
Prevedel: Jan Dominik Bogataj ofm