10 tev.
V Ljubljani,  sobot 20. septembra 1879.
Letnik V
Inseratl ne sprejemajo in veljft tristopna vrsta:
8 kr če se tiska lkrat, n ii ii ii 2 ,,
^ II I) II H ^ f,
Pri večkratnem tiskanj «e tena primerno smanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo
(administracija) in ekspedicija na Florijanske ulice h. št. 19.
Pilltltu list za slorasin nnl.
Po pošti prejemar velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr. zh poileta . . 5 „ — „ »a četrt ieta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
7.a celo leto . . 8 gl. 40 kr la pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . 2 „ 10 „ / V Ljubljani na dom pošiljan ' velii 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah 5tav. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
„Desna stranka."
Poglejmo si malo položaj pred volitvami in po volitvah. Zmage in svoje večine gotovi bo kozolce obračali ustavoverci v (iradcu in v Št. Politu. Napredna stranka je suma izdala dva manifesta, zopet drug oklic do volilcev je prišel iz levega kluba, srediSče pa, kjer so sedeli ustavoverni velikoposestniki, Be ni imelo komu prikupovati, toraj tudi ni nobenega oklica objavilo. O slogi in edinosti med ustavoverci ni bilo ne duha ne sluha ; najhujši kričači 80 pretili grofu Andrassyu in našemu ministerstvu zaradi Bosne; v Gradcu so hoteli celo duali-zem zdrobiti in velikoposeBtnikom voliluo pravico vzeti. Ustavoverna stranka je bila razcepljena v naprednjake, v zmerne liberalce, v pristaše vsake vlade, velikoposestnike in demokrate. Bila je velikanska zmešnjava in velik nered; nihče od njih ni prav vedel, kaj hoče. Iz teh elementov ni bilo moč sestaviti nobene parlamentarne večine, in vsi narodi, kakor vlada sama, želeli so novih mož.
Prišle so volitve in ustavoverci so prišli v manjšino I Prijeli so se za glavo, kako je to mogoče! Pa resnica je bila! Nastopila je doba Taaffejeva. Kaj se zgodi. Razmršeni in razpršeni ustavoverci vseh barv, ki so si prej jezike kazali in kamne drug v druzega metali, videli so, da ni druge rešitve, ko zopet skup stopiti in združiti se v eni stranki, na strani pustivši vse naprednjaške programe. Nič več ne žugajo, vzeti grajščakom svojim volilno pravico, nič več Auspitz ne napada Ilerbsta, nič več ne dregajo v madjarsko sršenovo gnjezdo, nič več ne pikajo Suessa in drugih bolj zmer-
ni, z vlado glasujočih mož, — vse je edino v kriku : ,.bodimo složni, naše gospodarstvo je v nevarnosti, vrzimo Taifeja in njegove po-magače !•' Tako so tedaj v Lincu zopet vkup skovali edinost ustavoverne stranke — nekaj se ve da se jih je zopet pogubilo, ki se ne-čejo vladi zameriti, tako da jim je manjšina zagotovljena.
Kar jih v srce peče, to je bojazen, da bi se znali vsi udje nekdajne opozicije združiti. Zato se talažijo dan na dan , da naša stranka ni sposobna za vlado, ker ne more sestaviti skupnega programa. Računajo namreč, da se bo federalistična stranka razcepila na tri klube: na poljski klub|, na klub pravne stranke pod Hohenvvartom, kteremu bi Be pridružili tudi češki grajščaki, in pa na slovanski klub, obstoječ iz Čehov, Moravcev, Slovencev in Dal-matincev. Največ zidajo na Poljake, da se bodo ti še od drugih federalistov vsaj v nekterih vprašanjih odtrgati dali. Ob enem skušajo sejati razpor med Mladočehi in Staročehi itd.
Naša, avtonomističoa stranka bi tem lju dem res ne mogla storiti veče usluge, nego s tem, da se res razcepi na tri dele. Položaj je tak: Zdaj ko je ustavoverna stranka odrekla vladi vsako pomoč, je ta primorana, ali odstopiti, ali pa naslanjati se na našo stranko, ktera ima večino, ako je složna.
če hočemo, da ima Taaife res pošteno voljo, skazati nam pravico, potem morajo vsi avto-nomisti: Čehi, Poljaki, Slovenci in nemški katoliki osnovati eno samo, složno delajočo stranko, ki bi se imenovala „desna strank a."
Ako se le Slovenci ločijo od te Btranke, potem Taaffe že nema več večine, toliko menj
pa, ko bi res Poljaki nas zapustili. Tega pa se po n)ih dosedajnih izjavah menda ni bati. Se ve da Čehi bodo morali nekoliko odjenjati, kar so rako že storili, ker se ne imenujejo več federaliste, ampak le avtonomiste, to je, oni ne zahtevajo več vseh pravic češkega kraljestva, ampak se hočejo zadovoljiti z nekoliko samoupravo v mejah ustave.
Ako bodo še Mladočehi toliko pametni, da ne bodo sloge kalili b svojim vpitjem zoper „klerikalizem" in s terjatvami še nedosegljivimi , potem se da skupen program „desne stranke" sestaviti na podlagi teh točk: narodna ravnopravnost, povekšanje pravic deželnih zborov, boljše narodno gospodarstvo pravičnejši volilni red na prid poljedelskega stanu, podpora kmetijstvu in obrtniji pa ostreje postave zoper oderuhe, postopače, rokovnjače, griinderje in švindlerje, pravičnost nasproti katoliški cerkvi, reforme v šoli v konservativnem in narodnem smislu, varčnost v vseh strokah, prakt čneja in cenejša politična uprava, odprava posilnega legaliziranja, nov obrtniški red in še več tacih.
Zelo se motijo naši nasprotniki, če pravijo in mislijo, da naša stranka ne more sestaviti skupnega programa. Ako bo pri naših le zmernost in previdnost vladala, dalo se bo to lahko deseči in velika „desna stranka" se bo osnovala, ter dala Tafieju večino, ako bo ta le količkaj po nje željah se ravnati hotel. Ker se bo pa vlada naslanjala le na našo stranko, morale se bodo tudi v ministerstvu nekolike spremembe izvršiti. Taaffe je računal na pomoč vsaj polovice ustavovercev, zato je ministerstvo tako sestavil, da je le dva sedeža naši stranki
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
VIII.
Zavoljo velike daljave nekterih izmed nas do šole je bilo narejeno tako, da nas je nekaj daljnih čez poldne kar tam ostajalo. Kosilo je bilo navadno kos kruha, vsaj pri meni, in tega, če ga nisem doma dobil, kar se je večkrat zgodilo, dobil sem za krajcar pri Lužarji črnega lep kos in dobrega; včasih mi je tudi Zavrlova mati mignila in tam sem še kaj gorkega zajel ali pa tudi kruha dobil. Zavrlova mati je bila dobra žena, Bog jej daj dobro!
V zadnjem listu omenjeni dan, ki me je tako vsega prerodil, sem sedel v šoli kakor naslikan ; nič se nisem ganil, čeravno je želodec hudo kruiil. Učitelj se je le toliko z mano pečal, da je parkrat druge opomnil na me, ki sem tako pri miru sedel, in me priporočal jim v posnemalen izgled. To je že bilo hladno mazilo za raue včeraj prejete, da bi bilo le tudi za zobe kaj!
Dopoldanska šola mine, kar nas je čez poldne tam ostajalo, posedemo krog šole in vsr.k vzame z žepa svoj kos hruha, le jaz ni-
sem imel nič, čeravno sem bil bolj lačen, ko vsi drugi skup. To vidi Franca in reče:
„Nič ne maraj, le malo počakaj, jaz grem zdaj domu južnat, pa ti bom prinesla kruha tak-le koB."
S tem raztegne ročici, kar more, in teče proti domu, jaz pa grem za cerkev v kot in ležem v senco ter gledam pustovke, ki so svojim mladim v zvoniku jesti nosile. „Vse je" — mi očita želodec — „samo jaz nimam nič, ker si ti bil tako poreden."
„No, kje pa si?" — se oglasi znan mi glas — nenadoma — „sem že mislila, da si lakote poginil."
Naglo sedem na pol in zagledam pred sabo — — svojo mater s čajno, ktero postavijo na tla, odgrnejo, in pokaže se lonec zreno pokrit, z žepa pa privlečejo kos kruha.
„Na, zdaj jej! Malo mrzlo bo že, pa je tako daleč."
S temi besedami odkrijejo lonec in zabli-ska se mi v oči rumenkasto-zelenkasto kašnato zelje, že nekoliko 8 skorjo pokrito.
Kašnato zelje! Kaj so vse najslastnejSe jedi tega sveta proti kašnatemu zeiju! Toda nekoliko trdo skuhano mora biti, še bolj trdo
kakor laška polenta, sploh tako, kakor so ga znali kuhati mati. Se ve, da je bil svet za-me zdaj hipoma ves drugačen, krehal sem to mojo najljubšo jed, da bi se bil skoro zadavil nad njo, in izpraznil lonec, še predno so mi mati vse povedali, kar se je doma zgodilo. To ni bilo veliko, le toliko sem zvedel iz maternih ust, da so očeta dobro ošteli in za kazen skuhali jim sok, meni pa kašnato zelje. Prvega materi nisem prav verjel, drugo pač; morda so jim komaj povedali, da je zelje za me, ali pa so ga skrivaj skuhali in ravno tako skrivaj meni prinesli; morda še oče za moje kosilo nič vedeli niso.
Po takem kosilu pospravijo mati „mizo" in gredo naročivši mi, da očetu ni treba „nalašč" praviti, da so mi kosila prinesli; le čo bi me prašali, se ne smem lagati.
Zdaj sem bil dober mož|, še kruha nisem vsega pojedel, in ko pol ure pred začetkom popoldanske šole priteče Franca vsa brez sape, me dobi še v tistem kotu na tleh in v naročji „brateltof", v kterem sem pridno nemške ,,kavke" študiral in od vseh strani ogledoval.
„Na, jej I" — reče Franca in sede k meni v travo moleč mi res pošten kos kruha.
prepustil. Zdaj pa, ko se mu ni posrečilo, pridobiti zmernejših ustavovercev za se, treba bo tudi ministerstvo po tem preustrojiti: Stre-mayr, Korb-Weidenheim in Horst niso več pripravni za vlado, ki se naslanja na ,,desno" stranko, treba bo vzeti vse ministre iz desnice. Saj Nemci ne bodo mogli reči, da niso zastopani v ministerstvu, ker vendar nihče ne more trditi, da Taaffe, Falkenhayn, Greuter ali pa Lienbacher niso Nemci. Ko bi se tedaj naša večina, kakor liberalci žele, razdrobila v poljsko, slovansko in pravno stranko, to bi bila naša največa nesreča, ker potem bi se res pokazalo, da mi nismo zmožni sestaviti skupnega programa, da tedaj nismo sposobni za vlado. Čujemo, da ravno naš poslanec groi Hohenwart dela na to, da bi zedinil vse federaliste v eni stranki, in da je iz tega namena šel Rieger na Dunaj k njemu, da se ta vrla moža dogovorita o tej važni zadevi. Mi hočemo upati, da se bosta zedinila, in da bo stopil Hohenwart v novi državni zbor kot voditelj velike „desne stranke" in ne samo kot voditelj pravne stranke , in kot tak vodil večino državnega zbora, brez strahu pred krikom z e-d i n j e n i h ustavovercev.
Politični pregiad.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 19. septembra.
Okraj Novobazarski je zaseden brez krvoprolitja. Naši vojaki, kar jih je preveč tje šlo, iz previdnosti pred uporom, že nazaj mar-širajo v Bosno.
Staročeska „Politik" piše proti izjavi mladočeskega shoda. Prvič jej ni po godu, da se je sploh naredil, kajti, kakor smo tudi mi že omenili, v sedajnem času treba je složnosti, in posebua izjava Mladočehov bila je povsem odveč. Tudi „Politiki" ne more prav biti, da so mladi celo češko stranko v zadrego spravili s svojo izjavo, da se mora zunajna politika le iz slovanskega in ne iz občeavstrijskega stališča voditi. Ce hoče naša stranka vladno krmilo v roke vzeti, se mora vendar varovati tako enostranskih izjav , kakor je bila mlado-češka.
„Politik" povdarja, da Staročehi stoje ua popolnoma avstrijskem stališči, ter izgovarja Mladočehe s tem, ker je res nemško-liberalna
„Sem že sit, Franca vidiš 1"
Pokažem jej kos kruha, ki mi je še ostal, ona ga pogleda, pa pravi spodbuduo:
„Naš je bolji, le pokusi ga, so ga mi mati za malico odrezali."
„Kaj boš pa ti jedla?'1
„Jaz? Hi hi! Druzega bom dobila. Saj je v kleti še dosti hlebov, pa še belih. Le čakaj, kedar boš zopet tepen ali kregan v šoli, ti bom pa belega prinesla."
„Tak ga pa že nebom nikoli dobil,Franca!'
„Zakaj ne? Saj te učitelj lahko vsak dan tepe in kaplan vsak dan kregajo I"
„Pa me ne bo nobeden."
„Jej, kako to veš?"
„Zato, ker bom pri miru sedel in učil se, da bom kmalu vse znal, kar je v teh-le bukvah."
„Hibi, hihi — vse? Tudi tiste čudne kavke."
„Tudi I"
Na to se Franca na vso moč zasmeje in teče svojim tovaršicam, kterih se je bilo v tem že nekoliko nabralo pred šolo, pravit, kar sem jej jaz rekel, namreč, da bom naučil se jaz brati v brateltofu po tistih kavkah, ki ni nobena drugi podobna. In živahno posmehljivo
stranka toliko časa zatirala Slovane, da je morala v njih zamoriti upanje v pravičnost dunajskih vlad. StaročeBki organ pravi, da ravno zgodovinske pravice češke, ki se naj oživijo, so najboljša garancija zoper nelojalnost in pan-slavizem, ker Čeh, ki pozna slavo in zgodovino svojega kraljestva, ne bo tega zamenil niti za vse slovanstvo. Cehi hočejo biti za se, toda v Avstriji. Le najhujša sila in pritisk od straui nemških liberalcev jih vtegne panslavizmu v naročje gnati.
Vnanje države.
.Srbija. V kratkem pride sem knez Aleksander bolgarski), in se bo več časa v Belgradu mudil. Pozneje pa pravijo, da pojde knez Milan na Dunaj, enako črnogorskemu knezu, da se pokloni avstrijskemu caru, svojemu močnemu sosedu, od kterega si mora želeti, da mu je zmirom dober prijatelj. — Nekteri (300 podpisov) so prosili za pomiloščenje bivšega ministra Čumiča, ki je bil kriv Topolske zarote in vstaje, ter je bil k smrti obsojen, pa od kneza na 7 letno ječo pomiloščen. Da bi mu knez pa še ostalo kazen odpustil, tega vojni Eud ni hote) spoznati, in Cemuč ostaue zaprt.
Irci zahtevajo svoj deželni zbor v Du-blinu. Angleži so razljnteni nad taki predrznim pa opravičenim zahtevanjem.
O nesreči Angležev v Ka-
liulu pišejo ruske „Petrogradske Vedomosti" tako:
„Ponosni britanski narod je zdaj prisiljen, odločiti se za zmago ali za pogin. V afganskih gorah bila je Anglija vsadila svoje gospodstvo, a burja iz Kabula ga grozf vničiti. Kabulska katastrofa, prvi zreli sad indiško-cesarske politike, kliče nam smrtni boj to politiko, ki prezira navade omikanega sveta, ter tepta naravne pravice narodov, ki si želč ohraniti svojo samostojnost. Kabulska katastrofa je tako raz-žaljenje angleškega dostojanstva, da ga le odločna maščevalna zmaga oprati zamore. Ne sprejeti tega poziva, bi značilo, odreči se VBeh pravic, pridobljenih nad azijatskimi narodi,, med kterimi se je že povsod nabralo nekaj puntarskega materjala.
Je pa li mogoča zmaga?
Zmaga ponosnega, mogočnega Albijona nad pestjo afganskih divjakov I — Kdo more dvo-
hihitanje iz trume mi je dosti jasno znamenje, da nobena tega ne verjame. Taga zasmehovanja se nalezejo tudi dečki in morda bi bilo dolgo trpelo, kar se pokaže učitelj in nas spodi vse skup v šolo. Tu nam najprej zapove, da mora vsak, ko pride, iti naravnost v šolo ter tam mirno sedeč pripravljati se za nauk, potem pa praša:
„Zakaj in komu ste se prej tako nespodobno smijali ?" Nobeden si ne upa odgovoriti, še le na drugo ostrejše vprašanje pokaže Franca mene od strani, a vendar tako, da je učitelj videl, pa tudi jaz.
„Tako? Kaj je pa naredil?" — vpraša učitelj in gre po „štabrl."
„Nič, nič," — reče naglo Franca, ki se je menda zopet bala zd-me, — „le nekaj je rekel."
„No kaj? povej I"
„Da se bo teh-le kavk naučil brati."
Franca je že smela to reči, ker je bila županova. Učitelj jo res le strogo pogleda, ne spusti „štabrla" mi-njo, ampak stopi dol k nji ter jo praša :
„Kterih kavk?"
„I, no, tehle!" odgovori Franca in pokaže v „brateltofu nemške črke."
miti nad tem. Kabulci se bodo silno in obupno branili, ker uemajo milosti pričakovati; pa tudi maščevalci bodo vse moči napeli, ker tu ne gre samo za čast, ampak za biti ali ne biti. V takem slučaji Angleži ne bodo gledali na žrtve, da dosežejo svoj namen, — če — osoda ne pokliče novega faktorja na pozorišče, in ta je Rusija. Rusi imajo dovelj vdarcev, nepravdnih činov in razžalenj zapisanih, s kterimi so jih obsipali Angleži. Rusija je država, od ktere odvisi angleško gospodstvo. Dvajset tisoč Rusov bi zadostovalo, poriniti tega vraga iz Afganistana, in mu stoterno poplačati njegove krivice, ter mu zavdati smrtni vdarec.
Razširjenje afganske vstaje svedoči, kako se je v Afganistanu spremenilo, kako težka borba čaka Angležev. Moralna stvar kabulske katastrofe nas ne briga; to je stvar afganskega naroda. Angležev sploh ni treba v Aziji, mi zadenemo povsod na njihovo protivje, in enkrat se mora rešiti vprašanje: mi ali oni? Rusija ne budi tega vprašanja; dogodki v Ka-bulu, v Mervu in v Kuldži kažejo, da ni prostora za nas in za Angleže v Aziji; pretesno nam je, modro je, da se razidemo. Poslanje 20 000 mož v Afganistan bi zadostovalo, da se vniči angleško gospodstvo v Aziji, in da se znebimo vraga na vzhodu, da bi zamogli potem vso pozornost obrniti na zapad. Prošlo leto je že stal podobni oddelek na meji, — a okolnosti so drugače zasukale. — Enemu iz dveh vragov zavdati smrtni vdar, ima velik pomen. Morda bo še mogoče, tretjega razorožiti, ki na nas nastavlja nož, ter preži izza Kuldže, kjer pričakuje, kako se hočemo pobotati z njim in njegovimi zavezniki.
Izvirni dopisi.
Ix Tijnliljane, 17. sept. Veliko senzacije dela po Ljubljani, posebno med uradniki, okrožnica graške više sodnije predsednika Wa-serja na sodnijske uradnike , kjer jim prepoveduje, pečati se 8 politiko. Uradniki ne vedo, komu je to namenjeno; eni mislijo , da je le zoper slovenske uradnike pisano ; „Tagblatt" pa se boji, da je tudi zoper nemške in nem-škutarske, zato se je v nasprotje postavil z onim ukazom in je bil zato v četrtek konfis-ciran. Iz Gradca izvemo po uradnem listu, da je okrožnica veljavna tako za nemške kakor
„Ti si kavka," — zarenči učitelj, ko je v knjigo pogledal — to pa so nemške črke ali „puštobi." -- In obrnivši se proti meni reče prav prijazno: „Tako ? ti se boš učil nemški? No, se pa boš, — in vi drugi tepci se kmalu ne bote več smijali. Kdor bo še kaj zinil, bo dobil s tem-le. Ti pa mi le povej, če ti bo kdo kaj žalega storil ali rekel. Očetu pa tudi reci, naj pride enkrat k meni."
Ko pridem popoldne domu, so oče stali ravno pred hišo in gledali po solncu, koliko bo ura. Jaz sem prihajal nekako plašno, a ker niso imeli nič v rokah, sem dobil veči pogum. Pa če bi bili tudi kaj imeli, jaz bi bil šel jim naproti, ker sem si bil svest, da danes nisem zaslužil „kneftre" in da, če bom tepen, bo to moj patron v oebesih v moje zasluge zapisal, če prav so oče.
Pa ta dan ni bilo nič hrupa in ko 6em jim sporočil, da naj gredo enkrat k učitelju, so začeli ugibati, zakaj neki?
„Ej, kake čevlje mu boš naredil" — se oglasijo mati — „kaj bo druzega! Pa le dobre mu naredi, da ne bodo potlej tiščali fanta."
,,Jej, jej, poglej no staro 1 Kje si pa to
i
za slovenske uradnike, pristavlja se pa, da je bila provocirana po sloveuskih uradnikih. Tedaj vendar-le zoper slovenske uradnike meri, pa daje nam orožje v roke tudi zoper nem-škutarske uradnike, kajti kar je slovenskim prepovedano, vendar ne more nemškim dovoljeno biti. To čutijo tudi nasprotniki, in vsi dunajski listi se odločno izrekajo zoper ono okrožnico. Nam Slovencem zamore prej koristiti, uego škodovati, kajti tisti sodnijski uradniki, ki stojč odločno ua naši Btrani, se dado lahko sešteti, nemškutarskih agitatorjev je veliko več, posebno na Štajarskem in Koroškem je Bkoro vsak uradnik ob enem tudi nemškutar; pa tudi na Kranjskem ni dosti bolje. Nam bi bilo prav, ko bi se politično agitiranje uradnikov odpravilo, pa na postavui poti, ne kakor \Vaser dela, s tako okrožnico, ki se po §. 15 drž. osn. postav nikakor opravičiti ne da. Najbolje bi bilo, da se vradnikom vzame vsa volilna pravica. Kajti s tem, da se vdeležujejo volilnih bojev ter navadno z vsako vlado glasujejo, pridejo dostikrat v nasprotje z ljudstvom, ktero jih potem sovraži. Uradnik kot repre-zentant državne oblasti bi moral povsod spoštovanje vživati, a moral bi pa potem tudi stati nad strankami, kakor Nj. veličanstvo cesar stoji nad strankami. To je pa le potem mogoče, ako se ne vdeležuje volilnega boja.
Pisatelj teb vrst pozna uradniško življenje in dobro ve, da uradnikom ni prav nič ležeče na volilni pravici, nasprotno bi mnogi veselja vskliknili, ko bi se je znebili, namreč taki, ki bo zdaj po okoliščinah prisiljeni, zoper svoje prepričanje glasovati.
Kaj zamore tudi uradnika v tuji deželi zanimati volilua pravica za meBtni zbor ali za deželni zbor? On je danes tukaj jutri drugje; kaj brigajo na primer Dunajčana, ki bo morda v kratkem zopet prestavljen , naše ljubljanske razmere, kaj ima on od tega , če je Laschan župan ali če ni? Kaj ga briga kranjski deželni zbori Saj on te dežele prej ni videl in je tndi ue mara več videti, kedar enkrat avan-zira in na Dunaj ali v Gradec nazaj pride? Čemu se takim ljudem volilna pravica daje, ki še sami za njo ne marajo in je tudi ne
vzela? To je pa nekaj I Na, ker sem danes opoldne tako slab sok dobil, — tu imaš, pa pojdi v oštarijo in prinesi ga polič pa še klo baso in hlebec belega kruha, saj fant tudi ni nič jedel."
Mati ne vedo, kaj to pomeni, a vendar gredo. V tem pa prileti brat in zagleda tisti kos kruha, ki mi ga je bila Franca dala in sem ga jaz sabo domu prinesel; gledal mi je namreč z žepa. Brž ga potegne ven, pokaže očetu in zakriči: ,,Saj brat ni lačen. Vidite!'
Ubogi brat! Ta pot je pa on naletel, da je bilo kaj. Oče so ga prijeli, da se je meni smilil, in bi se bil tudi materi, če bi bili že nazaj prišli.
„Ali je to bratovska ljubezen! Ti bom že pokazal nevoščljivemu biti! Da mi greš tje v kot!"
Iu odletel je v kot ravno, ko so se odprla vrata in mati prišli s poličem, klobasami in hlebcem belega kruha.
„No, da le mene ni doma" — spregovore — „je že kaj. Saj sem vedela !"
Vendar se je ta reč poravnala tako, da smo nazadnje vsi štirje sedeli za mizo, pili vino in jedli klobaso in beli kruh. Brat je moral pa vendar prej obljubiti, da me ne bo več tožil.
znajo porabiti? Veliko bol) bi bi bili uradniki spoštovani in čislani, ko bi ne imeli volilne pravice , in ko bi se v politične prepire ne vtikali. V tem oziru damo Waserju prav, obžalujemo le, da se on sam ni hotel po teh nazorih ravuati, ter da se je dalza poslanca vo-iti, kjer je vedno bil nasprotnik Slovanov.
Domače norice.
V Ljubljani, 20. septembra.
(Knjige družbe sv. Mohora) so ta teden došle v Ljubljano. Naj toraj tisti vnanji gospodje, ki jih dobivajo od ljubljanskih poverjenikov, kakor tudi tisti ljubljanski udje, kterim bi jih dečki, ki jih razuašajo, v par dneh ne prineBli domu, blagovoljno po nje pošljejo. Poverjeniki bo: č. g. Kari K lun pred škofijo h. št. 14 v I. nadstropji, za frančiškansko faro o. Joahim, za šentpetersko pa č. g. Franc P or en ta.
v
(Število učencev na ljubljanskih srednjih šolah.) Na gimnaziji je letos 628 učeucev. Za prvo šolo se jih je za slovenska oddelka skonca oglasilo 150, pri preskušnji pa je bilo 24 zavrženih ; za nemški oddelek se jih je vpisalo 79, pri skušnji pa jih je 7 padlo. V drugem razredu jih je v slovenskem oddelku 67, v nemškem 50; v tretjem 44 in 34, v četrtem 51, v petem 82, v šestem 35 , v sedmem 40, v osmem 27. Na realki jih je letos 300, pa jih je prejšuja leta bilo že 400. Iz tega je razvidno, da realka hira, gimnazija pa se vzdiguje.
(Za profesorja) na ljubljansko gimnazijo je prišel b Kranja gosp. Tomaž Zupan.
(Nesreča). Iz Dola (Lustthal) se nam poroča žalostna novica o nesreči, ki je zadela gospoda Eduard Koblarja. Peljal se je namreč z vozom po brodu čez Savo, na vozu je bil on, njegova gospa in edina hčerka. Brodnik ni zaprl ograje zadej za vozom, konj postane nemiren in voz drkne z ladije v Savo. Gospod Koblar izplava sam na subo, gospo njegovo z veliko silo reši brodnik, a deklico odnese Sava.
(„Brencelj" št. 15 in 16) je prišel po dolgih težavah ravnokar na svitlo. Dolgo se je rodil, zato je pa tudi obširen in raznovrsten, da ga bodo naročniki imeli kaj brati. Med drugim je začel razglašati tudi vse narodne ljudi, b kterimi imajo Slovenci večkrat opraviti, kakor advokate, trgovce, obrtnike itd., da bodo vedeli Slovenci obračati se do njih, kedar bodo kaj potrebovali, ne pa do nasprotnikov uaših, ki pomagajo tlačiti nas s tem, kar Bi pri nas zaslužijo.
Bazne reči.
—	„Zlata šola, vsakemu kristjanu potrebna" se imenujejo molitvene bukvice, ki jih je spisal č. g. fajmošter Volčič, založil pa bukvovez g. Matija G e r b e r. Že spisatelj g. Volčič, kteri nam je preskrbel že mnogo lepih molitvenih knjig, nam je porok, da tudi od preč. knezoškofijstva potrjene bukvice obsegajo mnogo lepih in koristnih naukov in molitev. Zato jih prav toplo priporočamo pobož nemu slovenskemu ljudstvu, ter želimo, da bi prav obilno sadu obrodile. Cena jim je v platno vezanim 85 kr., z zlatim obrezkom pa 1 gld. 20 kr. in se dobivajo pri založniku gosp. M. Gerbe r j u.
—	Zabavnika „D e u t s c h e r II a u s-schatz" je prišel na svitlo že 18. t. j. zadnji snopič 5. letnika, ki obsega: Unter Wur-
gern. Abenteuer au6 der Sahara von Karl May Schluss). — Wenn Du eine Rose schaust. — )ie Herren Watzel und Pratzel. E:ne humoristische Jubelfeier - Reminiscenz - Novelle von Adolf Schirmer (Fortsetzung). — Buttermilch die beste Freundin dan kranken Magens. Voa )r. J. A. Schilling. — Erinnerungsblätter aus Rom. Von Franz Maria Benedikt. — Ein russischer Freiheitsdichter. Ein Lebensbild nach russichen Quellen von August Ilaack. — Der Dom zu Bamberg. — Berliner Chronik. Von Dr. X. — P. Hugo von Roisbausen. — Pompeji. Eme populär - archäologische Skizze — Die Monde des Mars. — Der Kanal von Panama.— Allerlei. — Podobe pa so: Wildkatze und Alpenkrähen. Von F. Specht. — Das ist der Feinste! Gemalt von L. Pohle. — Buddhistischer Tempel auf der Felsenfestung von Gwalior in Vorderindien. Nach eine Photographie gezeichnet von II. Catenacci. — Sonntagsfeier am Sannet8chpass im Schweizerkanton Wallis. Von It. Ritz. — Der Dom in Bamberg. — P. Hugo von Rolshau8en. — Ausgrabungen in Pompeji. Nach einer Skizze von L. Dill. — Das Forum in Pompeji. Von Lindemann-From-mel. — Abend auf der Gräberstrasse in Pompeji. Von L. Dill. — Karte des Isthmus von Panama und des interoceanischen Kanals. Ker se prične s prihodnjim snopičem nov letnik, priporočamo ta zabavnik vsem, ki žele lepega podučnega in zabavnega nemškega berila.
—	Smrt dveh italijanskih učenjakov. Konci pretečenega meseca sta umrla znani italijanski orjentalist in arbäolog, častni korar kr. bazilike v Milanu, Luigi Riragbi in italijanski zgodovinar, viši nadzornik italijanskih arhivov La Lunia. Prvi je spisal nad 150 del, umrl v Milanu 80 let star posledni v Pa-lami 56 let. Kakor se poroča iz Carigrada je grški patriarh dovolil Srbom na prošnjo Srbske vlade ustanoviti od Carigrada neodvisno narodno cerkev.
—	Zemeljni potresi. V Szegedinu in okolici se je čutil 31. avgusta ob 5 zjutraj močen potres. Na Sv. Tomaža otoku v zapadni Indiji je bil 30 julija ob 11 uri 35 minut silen potres zemlje.
—	Bolgarsko-uemški slovar od Gubenijskega inženirja Jurija Prozeka izide v teku meseca v Bosni. Kteri se žele seznaniti z bulgarskim slovstvom, ki zdaj hitro napreduje bo z veseljem to delo pozdravil, ker dozdaj nobenega tacega besednjaka ne bilo.
—	Češko slovstvo. V Pragi je izšel „Slovansky bibliograficky katalog narok 1878, imenik vseh čeških, polskib, srbskih, luzinsko-srbskih slovenskih in rumunskih knjig, izdanih v prošlom letu Slovenski del je spisal g. Ilubat v Ljubljani in obseza 4 str. V Pilznu je izšel 3 snopič dela „Illustrovane dčjiny li-teratury yšeobecne, ki ga izdaja g. Petrii gim-nazijalui ravnatelj v Pilgramu. Delo bo obsegalo literarno zgodovino vseh narodov. Ravno izšli snopič obravnava literaturo Ilebrejcev, Arabov in starih Egipčanov. Zbirke teoretičnih in praktičnih spisov šolske literature. Biblioteka učiteljska je izšel drugi zvezek, obsegajoč spis: „O osnovah učebnyh na ruznych ško-läch od Komenskecho navržeuich spisal Janez Lepar. Za pivovare izhaja v Pragi list: Časopis spolku pro 8prümysel pivovarsky v kra-lovstvi Češkem vreduje ga g. Josip Ileiudl. Izšel je za učilje, „Kalendär učitelstva česko-slovanskeho" ceno mu je 55 novčicev.
—	Die Deutschen in Oesterreich-Ungarn und ihre Bedeutung für die Monarchie se zove knjižica od dr. Schröera, v kateri se dokazuje , da je treba dualiztin
4
razrušiti, in tudi Madjare, kakor vse druge narode vkloniti pod vrhovno oblast Nemcev, češ da so le ti sposobni za to. — S takimi šovinističuimi spisi se pač le dražijo narodi, in zabranujejo porazumljenje avstrijskih narodov.
— VLivorni na Laškem se je vršila velika demoštracijo zoper Avstrijo. Vzdignili so kosti osmih Lahov, ki so bili po Avstri jancih vstreljeni, ter so jih v sprevodu prenesli na drug mirodvor. Sprevoda se je vdeležilo 70 družtev. Tako se na laškem ščujejo ljudske strasti zoper Avstrijo, in ni dvomiti, da dobomo v kratkem novo vojsko z Lahi.
—	Gora Orizaba. Ena najviših je gora Orizaba v Meksiki, 5295 metrov visoka, ter le malo kdo pride na nje vrh. Nedavno jih je šlo 14 mož na vrh, kamor so hodili 4 dni. Eden Eden izmed potnikov je na vrhu umrl, ker mu je bil zrak pretenak, drug je vmrl čez 4 dni — Tako tišče ljude iz radovednosti v smrt.
—	Statistika indije. Angleška Indija (brez samostojnih kraljestev) ima 191 mi ljonov prebivalcev. Samostojni kralji pa imajo 49 miljonov ljudi pod seboj. Nekaj malega imajo tudi Francozi in Portugalci. Cela Indija šteje 241 miljonov duš, tedaj skoraj toliko, ko cela Evropa vkup. Po veri je 139 miljonov in diških malikovalcev, 1 miljon sikov, 3 miljone buddistov, 40 miljonov mohamedancev, 1 milj. kristjanov in 6 miljonov raznih drugih vero-izpovedanj. Mnogo je tam še divjih zveri. Leta 1877 je bilo 19695 ljudi vmorjenih po divjih živalih, in sicer so sloni umorili 46 ljudi, tigri 819, leopardi 200, medvedje 85 , volkovi 564, hijene 24, strupene kače pa 16.777 1
IJnirli so:
11.	sept. Marija Kočmur, gostaška, 57 1. hy drops;
12.	sept. Marija Wimmer , čevljarja bči, 28 1., za jetiko; Janez Suhadobnik , delavec, 42 1 za jetiko; Marija Stalec , delavca žena, 57 1., za jetiko; Urša Mlakar, kuharica, 66 1., za jetiko.
13.	sept. Jaka Kojželc, vratar 70 1. ; Franca Maček, otrok, 10 m., za drizgo; Hermina Baier, otrok, 4 1., za jetiko ; Andrej Rabuse, delavec, 56 za jetiko.
14.	Bept. Ana Sajovec, 75 1., za slabostjo.
15.	sept. Ferdinand Sedej, ribiča otrok, Kra-kovo, za drizgo; Marija Verderber, kajžarja žena 35 1., za rakom; Janez Gradišar, gostač, za pljučno boleznijo.
16.	sept. Tina Šušteršič, uradnika hči, 141., Ililšerjeve ulice, za jetiko. Avgust Ersin, mrtvorojeno dete; Majda Hutter, gostaska, 71 1., za slabostjo; Marija Šmon, gostaška, 50 1., za omenča-njem možganov;
17.	sept. Ana Črnivec, gostaška, 35 1., za mrzlico; Marija Schrei, delavka, 19 1., za jetiko; Janez Mihalovič, čevljar na karlovški cesti, 76 let.
Listnica vredništva.
Gosp. J. S. in C. K. na J. Dopisa nista za rabo, ker Bta preosebna za občinstvo, toraj ne mi kavna, pač pa bi utegnili zavoljo njih sitnosti imeti.
A. Scliafferjeva bukvama
ima vse knjige za srednje šole, ter
se priporoča najuljudneje.
A. Scha il'crjeva bukvama
(2)	glavni trg Št. 9.
Lepe podobice svetnikov
za b i r o in d a r i 1 a se dobivajo v Bno-inosfii po nizki ceni.
Da si podobice vsak lahko ogleda ter pripravno izvoli, sem poslal opravništvu zbirko iz-g lednih podobic, kjer se izvč tudi številka in cena.	(3)
Na obilno naročevanjc vljudno vabi
Anton ifliiller.
Nove in priporočila vredne knjige.
Ahišovcc, Ljubljanske slike 60 kr.
Plot, P. Monat zur heiligen Todesangst Jesu
54 kr.
Dubois, Der praktische Seelsorger 2 gl. io kr. Petz, Philosofie der Religion i gl. 20 kr. Janežii, Slovensko-nemški slovar 2 gl. 20 kr. Schmitt, Anleitung zur Ertheilung des ersten Communicanten Unterrichts 1 gl. 44 kr. Schneider, Die Ablässe 2 gl. 70 kr. Sehnen, Katechismus auf der Kanzel 1 gl. 20 kr. Sclwdler, Botanika in Zoologija 1 gl. 50 kr. Thuille, Populäre Predigten 3 gl. 60 kr. Tomšič, Knjižnica slov. mladini. I. Dragoljubci 45 kr.
Zwerger, Nar lepši čednost 85 kr. „ Pot V večnost 36 kr.
Tudi lmamo^šolske knjige za mesto in za šole na deželi, časniki in dela v zvezkih izhajajoča se hitro naroče. Pri naročilih s poštnimi nakaznicami prosimo, da se zmirom 6 kr. več pošlje za „frachtbrief-1 ali pa za poštne marke, kedar se pod „kreuzband" odda. Za zavitek nič ne računamo.
Katoliška bukvama
v Ljubljani pred Škofijo št. 6.
Priporočilo.
Častiti duhovščini priporočamo naše
voščene sveče,
ki so narejene iz čistega, lepo belega voska od čebel, gorijo lepo in počasi — pre še bolj počasi — kakor najboljše v deželi narejene voščene sveče, ter se posebno odlikujejo s tem, «la jih nI treba nikoli vtrinjati.
Mi za naše voščene sveče dobri stojimo in še pristavimo, da še denarja zanje ne vzamemo, če nam kdo dokaže, da je dobil o«l nas menj čiste in hitreje goreče sveče, kakor so najboljše do zdaj znane.
Cena naših voščenih sveč bo zmirom niži, kakor cena drugih najboljih sveč, ker imamo tovarno zunaj mesta in si prihra nimo tako visoko daco na vosek.
Našim prejemnikom tedaj lahko po strežemo z holjšo in cenejšorolio. ter prosimo obilnih naročil.
S spoštovanjem	(2)
P. in R. Seemann
Ljubljana, Gradišče, Vegove ulice št. 8 na dvorišči.
Teieicrnlične d«*"»™«" cene 20. septembra. Papirna renta 67.10 — Sreberna rent» 67.16 — žlata renta 8120 — l860letno državno posoiilo 124 — Bankine akcije 824 — Kreditne akcije 259.75— Londor 117.70 — — Ces. kr. cekini 5.58. — 2('-frankov 9.33.

vsakemu kristjanu potrebna, Be imenujejo molitvene bukve, ki jih je spisal čast. g. fajmošter Janez Voičič in 8e dobivajo pri bukvovezu
Matiju (derbnju.
Cena jim je v usnje vezanim in z zlatim obrezkom 1 gl. 20 kr., samo v usnje vezanim pa 85 kr.	(1)
Svarilo.
Nekaj časa sem se plazijo po Krajnskem sleparji, ki ljudem šivalne stroje (mašine za šivanje) prav dober kup ponujajo, nekaj denarja naprej vzamejo, mašine pa potem nikdar ne pošljejo.
Drugi spet pošljejo naročeno mašino , pa tako najslabeje sorte, ki že ni za nobeno rabo, pa jo prodajo za drage denarje, kakor bi bila brez napake. Ljudje so potem vsi obupani in si ne vedo pomagati.
Kdor hoče tedaj dobro šivalnico po tistej ceni, kakor jo tovarna daje, imeti, dobi jo pri meni.
Jaz kupčujem že deset let s šivalnicami, in kdor jo od mene kupi, mu pet let zanjo dober stojim. Tudi znam vsako napako popraviti, če bi se na stroju kaj pokvarilo.
Na deželo pošiljam svojega popotnika Antona Grebenca, kteri naročila sprejema in vsakemu zastonj pokaže, kako se na tem stroju šiva.	(3)
S spoštovanjem
Franc Dctter,
v Ljubljani na glavnem trgu.
Antlrei Sehreyer-iBvi naslefliiiki
v Ljubljani, špitalske ulice,
prodajajo v svoji štacuni vse vrste galanterijske robe in igrač, pa tudi koneove (cvirn), izdelke iz volne, trakove vsake vrste ; potem kuhinjsko posodo, železne križe za grobove, sploh vse stvari, ki so v hiši ali kuhinji potrebne.
Častiti duhovščini se priporočamo za naročila na svete podobe v kterikoli obliki, rožne vence, mašne bukve in druge v bogoslužji potrebne stvari.	(2)
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da odprem svojo pisarnico C. septembra t. 1. v
Gorenjem Logatci v županovi hiši; uradne dneve za Idrijski Bodnijski okraj objavim pozneje.
(3)
Ignacij Grnntar,
c. kr. notar v Logatci.
Žitne cene preteklega tedna.
a tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1'hektoliter znaša 326/ioo mernikov.
		V Ljub-		V Novem-		V Kranji		V Sodra-		V Mari-		V Ptuju		VOrmnžn		V Celovcu		V Zagrebu	
Reči		ljani		mostu				iici		boru									
		Bi-	kr.	gl-	kr.	gl.	| kr.	gl.	kr.	gl-	| hr.	gl-	kr.	gl. | kr.		gl. | kr.		gl-	|kr.
	(hektoliter	9	10	3	20	9		9	10	7	80	7	50	7	60	8	58	6	90
	( mernik	2	78	2	8	2	75	2	78	2	39	2	30	2	33	2	62	2	22
	( hektoliter	5	63	6	60	6	60	___	_	4	90	6	20	5	30	5	40	4	60
	( meruik	1	70	1	72	1	72	—	—	1	60	1	60	1	63	1	66	1	38
	(hektoliter	4	65	4	60	4	56	4	55	4	60	3	40	3	40	6	67	4	20
	(mernik	1	38	1	40	1	40	1	40	1	40	1	4	1	4	1	32	1	28
	( hektoliter	5	40	5	60	4	55	6	76	4	80	6	20	5	20	4	78	4	20
	(mernik	1	66	1	69	1	40	1	76	t	48	1	60	1	60	1	86	1	64
	( hektoliter	4	23	i	40	4	70	5	84	4	80	5	_	6	10	4	46	6	—
	( meruik	1	65	1	35	1	60	1	78	1	48	1	14	1	66	1	36	1	64
	(hektoliter	6	_	5	16	5	15	5	15	4	90	3	65	1	56	ft	35	3	70
	(mernik	1	56	1	60	1	10	1	50	1	50	1	12	5	53	t	64	1	20
	( hektoliter	2	90	3	26	2	76	3	26	2	60	3	_	3	25	2	64	3	—
	(mernik		80	1			88	1			80		92	1			82		29
Izdajatelj in ougovorai vtiomk Filip iladerlap.
J. Blacn kovi nasledniki v l^junljuni.