251
helenA dobrovolJC
in memoriam aKad. janez  
orešniK (12. december 1935 –  
1. april 2024)
Cobiss: 1.04
https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.13
Prvega aprila­ 2024­ je­ svojo­ ustvarjalno­ življenjsko­ pot­ sklenil­ akademik­ Janez­
Orešnik,­jezikoslovec,­doktor­germanskega­jezikoslovja,­redni­profesor­nemškega­
primerjalnega­jezikoslovja­in­redni­profesor­splošnega­jezikoslovja,­od­leta­1987­
član­ Slovenske­ akademije­ znanosti­ in­ umetnosti­ (SAZU),­ od­ leta­ 1993­ pa­ tudi­
Evropske­akademije­znanosti­in­umetnosti;­ob­tem­tudi­prejemnik­nagrade­Sklada­
Borisa­Kidriča­ (1987),­ zlatega­ znaka­ za­ zasluge­Republike­Slovenije­ (2004)­ in­ 
Zoisove­nagrade­za­življenjsko­delo­na­področju­jezikoslovja­(2007).­Po­upokojitvi­
je­bil­imenovan­še­za­zaslužnega­profesorja­Univerze­v­Ljubljani­(2011).
Janez­Orešnik­je­svojo­znanstveno­pot­posvetil­preučevanju­jezikov,­ki­so­ga­
navduševali­že­od­začetka­šolanja­na­klasični­gimnaziji­Poljane­v­Ljubljani.­V­več­
delni­biografski­skici­Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem, ki jo je objavljal v reviji 
Jezikoslovni zapiski­ (2017–2019),­ je­obdobje­svojega­jezikoslovnega­prebujanja­
v­dijaških­ letih­ simpatično­zarisal­ s­ spominom:­»Kot­pravo­ razsvetljenje­me­ je­
nekega­dne­preblisnilo,­da­je­na­videz­netvorjena­beseda­razum sestavljena iz raz 
in um.­Še­danes­pomnim,­da­me­je­preblisk­o­razumu spreletel med hojo po mestu, 
natančneje­pred­glavno­pošto.«­Kot­je­sam­poudarjal,­je­na­njegovo­jezikoslovno­
usmeritev­odločilno­vplivalo­izposojanje­knjig­iz­knjižnice­ameriškega­konzulata­
v­Zagrebu,­natančneje­že­drugo­delo,­ki­si­ga­je­izposodil­kot­dijak­–­monografija­
Jezik (Language,­ 1933)­Leonarda­Bloomfielda,­ utemeljitelja­ ameriške­ razvojne­
poti­strukturalizma­oz.­distribucionalizma.­Jezikoslovje­je­kmalu­postalo­zvezda­
stalnica­njegovega­vsakdanjika­in­ga­je­vodilo­v­študij­indoevropeistike­in­angli­
stike­na­ljubljanski­filozofski­fakulteti,­kjer­je­v­letih­1957­in­1958­uspešno­zago­
varjal­obe­diplomi.­Že­v­času­študija­je­iskal­tudi­novih,­drugačnih­pristopov­in­
pogledov­na­jezik,­kot­jih­je­bil­deležen­do­tedaj.
Zavzetost­za­jezikoslovje,­zmožnost­skromnega­življenja­in­želja­po­izpopol­
njevanju­svojega­znanja­in­poznavanja­vedno­novih­jezikov­–­zlasti­v­času­študija­
in­ bivanja­ na­Danskem­–­ so­ ga­ pripeljale­ do­ priprave­ disertacije­ o­ islandskem­
Helena Dobrovoljc  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana   
helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0003-2368-4161 
JeZikoslovni ZApiski 30.1 (2024), 251–256
252 Helena Dobrovoljc  In memoriam akad. Janez Orešnik ...
glagolu.­Razgledani­doktorski­študent­je­že­ob­prvem­srečanju­pridobil­strokovno­
zaupanje­svojega­mentorja,­islandskega­jezikoslovca­in­pesnika­Jóna­Helgasona,­
ki­ga­je­navdušil­z­interpretacijo­Prešernove­pesmi­O, Vrba. »Profesor­mi­je­bil­
od­tega­trenutka­do­konca­svojega­življenja­naklonjen,­od­njega­sem­bil­deležen­
vse­potrebne­strokovne­pomoči­in­smel­sem­mu­zaupati­svoje­strokovne­težave­in­
želje,«­je­zapisal­v­spominih.­Ko­se­je­leta­1961­vrnil­v­Ljubljano­in­postal­asistent­
na­oddelku­za­germanske­jezike,­je­disertacijo­z­naslovom­Menjava sprege v zgo-
dovini islandskega glagola­še­izpopolnjeval­in­jo­leta­1964­uspešno­zagovarjal.­V­
prvem­desetletju­po­zagovoru­doktorata­se­je­z­objavljanjem­številnih­znanstvenih­
prispevkov­mednarodno­uveljavil­kot­primerjalni­jezikoslovec­indoevropeist,­spe­
cializiran­za­severnogermanske­jezike.­Mladega­jezikoslovca­je­navduševal­vsak­
vir­dodatne­jezikoslovne­védnosti,­obiskoval­je­knjižnice,­antikvariate­in­odkupo­
val­knjižnice­jezikoslovcev­ter­si­ tako­pridobil­relevantno­znanstveno­literaturo,­
hkrati pa si je prizadeval, da je bil seznanjen z aktualnimi raziskavami. 
V­središče­njegovega­ jezikoslovnega­ interesa­ je­ spontano­vstopila­želja­po­
preučevanju­delovanja­naravnega­jezika,­univerzalnih­»jezikovnih­mehanizmov«,­
neodvisno­od­jezikoslovja­in­od­jezikoslovnih­dogovorov,­ki­so­se­mu­zdeli­vse­
premalo­raziskovalno­premišljeni­in­preizprašani.­Spoznanje,­da­je­jezik­mogoče­
preučevati­tudi­s­perspektive­matematične­logike,­ga­je­pripeljalo­na­navdušujoča­
predavanja­ matematika­ Nika­ Prijatelja.­ Od­ zgodovinskoprimerjalnega­ jeziko­
slovja­se­je­vse­pogosteje­oziral­h­generativni­jezikovni­teoriji­Noama­Chomskega,­
ki­jo­je­slovenskim­jezikoslovcem­poljudno­in­šolsko­nazorno­prvič­predstavil­s­
prispevkom Vabilo k preučevanju transformacijske generativne slovnice­(1967).­
V­njem­je­kontrastivno­prikazal­razlikovanje­med­izhodišči­zgodovinske­slovnice,­
po­katerih­je­vsako­jezikovno­pravilo­»diahronično«,­in­med­izhodišči­nove­teo­
rije,­ki­zmore­ovrednotiti­vse­jezikovne­enote,­tudi­tiste,­ki­kljub­funkcijski­učin­
kovitosti­nimajo­»(znanih)­‚prednikov‘«.­Svoje­navdušenje­nad­tvorbeno­slovnico­
je­znanstveno­uveljavil­ob­izpopolnjevanju­na­Harvardu,­kjer­je­nastala­študija,­v­
kateri­je­z­vso­zahtevano­filološko­natančnostjo­preveril­izbrane­glagolske­oblike­
v­zgodovinskih­virih­in­argumentirano­problematiziral­jezikoslovne­mite­o­govor­
jeni­islandščini,­ki­naj­bi­bila­po­prepričanju­jezikoslovcev­precej­manj­regionalno­
in­socialno­variantna­kot­drugi­evropski­jeziki.­Prelomna­študija­On some weak 
preterite subjunctives of otherwise strong verbs in Modern Icelandic,­ki­je­izšla­
na­Švedskem­leta­1971­ in­velja­v­ jezikoslovju­za­nepreseženo,­ni­bila­edina.­V­
nadaljnjih­ letih­ je­objavil­več­razprav­o­islandščini,­ki­so­spreminjale­dotedanje­
predpostavke. Nič­čudnega­torej­ni,­da­je­bila­ta­plat­znanstvenega­dela­profesorja­
Orešnika­ deležna­ posebnega­ priznanja­ leta­ 1985­ z­ odločitvijo­ nemškega­ zalo­
žnika­(Buske­Verlag)­o­ponatisu­njegovih­dvanajstih­esejev­o­sodobni­islandščini­
v­posebni­monografiji­z­naslovom­Studies in the Phonology and Morphology of 
Modern Icelandic: a Selection of Essays.­Urednik­Pétursson­je­delo­pospremil­z­
253Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
željo,­da­bi­izdaja­širšemu­krogu­jezikoslovcev­približala­Orešnikovo­»pionirsko­
delo«,­s­katerim­je­»odprl­novo­stran­v­študiju­sodobne­islandščine­z­raziskova­
njem­nekaterih­fonetičnih/fonoloških­procesov,­ki­so­živi­v­vsakdanjem­govoru«­
(1985).­
Ob­opisanih­raziskovalnih­uspehih,­ki­jih­je­dosegel­z­metodološkimi­inova­
cijami­pri­preučevanju­sodobne­ islandščine,­se­ je­še­ne­štiridesetletni­ jezikoslo­
vec­začel­ukvarjati­tudi­z­materinščino.­Že­kot­prevajalec­izbranih­jezikoslovnih­
poglavij­ v­ enciklopediji­Komunikacije in jezik,­ ki­ je­ izšla­ leta­1970­kot­ ena­od­
knjig­v­seriji­Sodobna ilustrirana enciklopedija­založbe­Mladinska­knjiga,­se­je­
trudil­angleško­poljudnoznanstveno­besedilo­o­jeziku­približati­slovenski­publiki,­
ki­je­tako­mimogrede­izvedela,­da­je­slovenski­izraz­Nemci treba razumeti dobe­
sedno­ –­ zaradi­ nerazumevanja­ germanskih­ zavojevalcev­ so­ jih­ Slovani­ namreč­
opisovali­kot­»neme«­ali­»negovoreče«;­ali­pa,­da­smo­Slovenci­domačo­besedo­
mošnja­zamenjali­za­turški­žep,­ki­je­k­nam­prišel­prek­južnoslovanskih­jezikov­
(Sposojenke,­str.­66–67).­V­tem­času­je­bil­skupaj­s­Francem­Jakopinom­in­Mitjem­
Skubicem­pritegnjen­v­skupino­strokovnjakov­pri­Delavski­univerzi­v­Ljubljani,­
ki je leta 1971 pripravila Jezikovni priročnik za napovedovalce;­na­videz­nepo­
membna­in­skromna­ciklostirana­ izdaja­prinaša­prve­podrobne­napotke­bralcem­
slovenskega­radia­za­glasovno­prevzemanje­imen­iz­slovanskih,­romanskih­in­ger­
manskih­(ter­ugrofinskih)­jezikov­v­knjižno­slovenščino.­
Slovenščina­ je­ bila­ glavni­ predmet­ profesorjevega­ raziskovanja,­ tudi­ ko­ je­
deloval­(sprva)­kot­konzultant­ameriškega­tvorbenega­jezikoslovca­Davida­Perl­
mutterja­pri­študijah­slovenskega­naslonskega­niza,­nato­pa­tudi­kot­soavtor­obse­
žne­ študije­ o­ navezovalnem­ tožilniku­ v­ slovenščini­Language particular rules 
and explanation in syntax­ (1973),­ki­velja­za­prvo­ tvorbeno­študijo­o­slovenski­
skladnji.­V­obdobju­sodelovanja­s­Perlmutterjem­in­že­prej­je­bil­Orešnik­povab­
ljen­v­projektno­skupino­Inštituta­»Jozef­Stefan«,­za­katero­je­izdelal­več­razisko­
valnih­poročil,­povezanih­z­možnostjo­formaliziranja­naravnih­jezikov­za­potrebe­
njihove strojne obdelave, tj. O aksiomatski teoriji naravnih jezikov (1970),­O t. i. 
omejitvah v formalizirani slovnici naravnih jezikov­(1972)­in­Razlaganje sintak-
tičnih posebnosti­(1973,­v­sodelovanju­s­Perlmutterjem),­skoraj­dve­desetletji­za­
tem­je­svoja­razmišljanja­predstavil­tudi­v­razpravi­Računalniško prepoznavanje 
slovenske skladnje­(1989).­
V­ osemdesetih­ in­ devetdesetih­ letih­ 20.­ stoletja­ je­ bilo­ Orešnikovo­ znan­
stveno­delovanje­nadvse­plodno­–­v­ugledni­tuji­znanstveni­periodiki­je­objavljal­
razprave­o­glasovnih­premenah­v­islandščini,­o­ islandski­narečni­razčlenjenosti,­
o­ klitikah­ v­ germanskih­ jezikih,­ s­ svojimi­ kratkimi­motivacijskimi­ prispevki­ o­
slovenski­slovnici­pa­je­v­slovenskih­revijah­spodbujal­zlasti­k­razmisleku­o­razi­
skovalno­podhranjeni­problematiki.­Samo­v­študijskem­letu­1984/85­je­v­Jeziku in 
slovstvu­objavil­pet­prispevkov­–­Slovenske breznaglasnice se vedejo predvsem kot 
254 Helena Dobrovoljc  In memoriam akad. Janez Orešnik ...
proklitike, O desnem izpustu proklitično-enklitičnih naslonk, O desnem prilastku 
v slovenščini, O naslonskem nizu v knjižni slovenščini, O slovenskem glagolskem 
načinu.­V­devetdesetih­ letih­ je­začel­objavljati­ tudi­monografije,­v­katerih­si­ je­
opazno­prizadeval­za­uveljavitev­slovenskega­jezikoslovnega­izrazja­na­področjih­
glagolskega­vida­(Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica,­1994)­in­udele­
ženskih­vlog­(Udeleženske vloge v slovenščini,­1992).­­
Jezikoslovje­ ga­ je­ navduševalo­ in­mu­ postavljalo­ izzive,­ ki­ jih­ je­ vztrajno­
sprejemal­–­tudi­z­lastno­različico­teorije­naravnosti;­eno­prvih­variant­teorije­je­
spoznal­ pri­Williju­Mayerthalerju­ in­Wolfgangu­U.­Dresslerju,­ nato­ je­ razvijal­
lastno­v­diahrono­orientiranih­raziskavah­s­skupino­študentov­na­ljubljanski­filo­
zofski­ fakulteti­ (Karmen­Teržan­Kopecky,­Teodorjem­Petričem,­Frančiško­Tro­
bevšek­Drobnak­in­Aljo­Ipavic­Oštir),­kasneje­pa­jo­je­izpopolnjeval­tudi­sinhrono­
z­drugimi­doktorskimi­študenti­ in­ženo­Varjo.­Teorijo,­ki­ jo­ je­poimenoval­slo­
venska teorija jezikovne naravnosti, je na predavanjih vedno uvedel z danes vsem 
dobro­poznano­formulo­teorije­naravnosti,­ki­se­glasi­nekako­takole:­vsak­govorec­
ima­nezavedno­uzaveščen­oziroma­delno­celo­gensko­določen­sistem­jezikovnih­
pravil,­na­podlagi­katerih­tvori­jezikovne­zgradbe.­Te­jezikovne­zgradbe­so­glede­
na­potek­govorjenja­ali­glede­na­kodiranje­za­človeške­možgane­bodisi­lažje­bodisi­
težje.­V­ naravnem­ jezikoslovju­ je­ kot­ bolj­ naravno­ opredeljeno­ tisto,­ kar­ je­ za­
možgane­lažje. Raziskovanje zaznamovanosti oz. neenakovrednosti dveh jezikov­
nih­enot­–­npr.­zgradb­na­morfosintaktični­ravni,­oblik­na­oblikoslovni­ravni­–­je­
hkrati­ tudi­ preizkušanje­ zmožnosti­ jezikovnega­ napovedovanja­ jezikovnih­ pro­
cesov.­Tu­se­ teorija­ tesno­navezuje­na­Fregejevo­matematično­načelo­kompozi­
cionalnosti,­po­katerem­je­mogoče­pomen­celote­»izračunati«­ iz­pomena­njenih­
sestavnih­delov.­Preizkušanje­»zmogljivosti«­teorije­je,­kot­se­je­izražal­njen­oče,­
jezikoslovca­osrečevalo­ne­le­s­konkretno­potrditvijo­delovanja­teorije,­temveč­je­
že­sámo­iskanje­in­opisovanje­jezikovnih­dvojnic­ter­okoliščin­njihovega­pojavlja­
nja­pogosto­pokazalo­na­problematične­vrzeli­v­opisu­jezika,­zaradi­katerih­jih­v­
teoriji­sploh­ni­bilo­mogoče­obravnavati.­Tudi­ob­pregledu­slovenskega­gradiva­
se­ je­ izkazalo,­da­ ima,­kot­ je­profesor­ sam­zapisal­v­predgovoru­k­ svoji­ zadnji­
monografiji­Naravna skladnja­(2015),­slovenska­slovnica­pri­temeljnih­vprašanjih­
splošnega­jezikoslovja­kakih­400­do­500­strani­premalo.­Univerzalna­merila­teo­
rije­(nekatera­od­njih­je­profesor­kasneje­opustil)­ponujajo­vidik,­s­katerega­bi­bilo­
treba­pregledati­večino­jezikovnih­pojavov­v­naravnem­jeziku,­preden­se­lotimo­
njihovega­opisovanja.­
Pogosto­neuspešno­je­uveljavljal­ločnico­med­knjižnim­in­naravnim­jezikom:­
dogovorni­knjižni­jezik­vzdržujemo­in­ga­uporabljamo­pri­branju­v­posebnih­komu­
nikacijskih­ položajih,­ ki­ zahtevajo­ nedvoumnost­ in­ večjo­ stopnjo­ formalnosti,­
naravnega­pa­uporabljamo­kar­se­da­sproščeno­v­vseh­drugih­okoliščinah,­saj­z­
vsakim­govornim­dejanjem­tudi­sami­uresničujemo­predmet­svojega­raziskovanja.­
255Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
Zadnjih­pet­monografij­profesorja­Orešnika,­ki­so­izhajale­v­obdobju­1999–2015,­
je­tako­posvečenih­slovenski­teoriji­jezikovne­naravnosti:­Krepke in šibke dvoj-
nice v skladnji­ (1999),­A predictable aspect of (morpho)syntactic variants­ –­
Predvidljiv vidik (obliko)skladenjskih dvojnic (2001),­Naturalness in (morpho)
syntax: English examples­–­Jezikovna naravnost v (obliko)skladnji (2002),­Dia-
chronic natural syntax: directionality of change­ –­Diahrona naravna skladnja: 
smeri sprememb (2013),­Naravna skladnja­(2015).
Profesor­Orešnik­pri­iskanju­svojega­jezikoslovnega­»grala«­ni­izpuščal­pri­
ložnosti­za­strokovni­pogovor­–­ tako­dopisno,­v­svoji­bogato­ razvejani­socialni­
mreži­ jezikoslovcev­ z­ vsega­ sveta,­ kot­ tudi­ na­ strokovnih­ srečanjih.­Do­ konca­
življenja­so­bila­vrata­njegovega­kabineta­široko­odprta­vsem.­Njegovi­doktoranti,­
magistranti­ in­ diplomanti­ smo­ bili­ sprejeti­ s­ toplo­ naklonjenostjo,­ spodbujal­ je­
sleherno­ strokovno­ radovednost,­ človeško­ iskrenost,­ poslušal­ o­ profesionalnih­
tegobah,­ tudi­blago­nasprotoval­ in­nikoli­pristajal­na­neenakovredno­obravnavo­
»enakih­pojavov«.­Svojo­mentorsko­in­konzultacijsko­vlogo­je­vedno­znova­pre­
dajal­tudi­kot­zapuščino­in­obvezo­vsem,­ki­stopajo­po­tej­poti.­
Z­ obnovitvijo­ delovanja­ ljubljanskega­ lingvističnega­ krožka­ leta­ 1964,­ ob­
selitvi­fakultete­na­Aškerčevo­ulico,­je­najprej­postal­njegov­redni­član,­kasneje­
pa­ neutrudni­ in­ tudi­ kritični­ spiritus agens.­Ob­ dvajsetletnici­ delovanja­ krožka­
je­namreč­zapisal:­»Z­doseženim­ne­smemo­biti­zadovoljni.­V­krožku­še­vedno­
ne­poteka­sprotno­medsebojno­obveščanje­o­jezikoslovnih­znanstvenih­novostih.«­
(Ob dvajsetletnici lingvističnega krožka filozofske fakultete v Ljubljani,­ 1974)­
Predvsem­zaradi­želje­po­spoznavanju­novega­je,­dokler­mu­je­zdravje­dopuščalo,­
svoje jezikoslovno znanje izpopolnjeval na univerzah v Københavnu, Reykjaviku 
in­ na­Harvardu­ ter­ bil­ gostujoči­ raziskovalec­ in­predavatelj­ tudi­ v­Madridu,­ na­
Cambridgeu,­v­Uppsali,­Leipzigu,­na­Dunaju,­v­Celovcu,­Salzburgu­ in­Berlinu;­
zlasti­bivanje­v­Zagrebu­ga­je­zbližalo­tudi­s­profesorjem­Katičićem,­ki­je­bil­kas­
neje­ocenjevalec­njegove­doktorske­disertacije.­Na­ljubljanski­filozofski­fakulteti­
je­bil­pobudnik­ustanovitve­nove­smeri­Splošno­jezikoslovje­v­okviru­Oddelka za 
indoevropsko primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko (zdaj Oddelek za pri­
merjalno­in­splošno­jezikoslovje);­v­devetdesetih­letih­je­dal­tudi­pobudo­za­uvedbo­
jezikovnega­svetovanja­(pod­vplivom­monografije­Uradi za jezik v Skandinaviji, 
1995),­ki­so­ga­pod­njegovim­mentorstvom­izvajali­študenti­splošnega­jezikoslovja­
in­ob­katerem­so­se­vizionarsko­izoblikovala­merila­demokratičnega­svetovanja­ter­
vključevanja­laične­javnosti­v­razmisleke­o­knjižnem­jeziku­kot­družbenem­dej­
stvu,­ki­jim­skušamo­slediti­tudi­danes.­Tudi­v­razpravi­o­jeziku­znanosti­na­SAZU­
si­ je­prizadeval­ za­ jezikovne­ in­ jezikovnopolitične­ standarde,­ki­bi­ razlike­med­
ljudmi­manjšali­ in­ne­poglabljali.­V­razpravah­o­spolno­enakopravni­rabi­jezika­
je­bil­zagovornik­etike,­ki­ je­samoumevna­sestavina­človeškega­delovanja,­zato­
je­ni­treba­–­kakor­je­nekoč­zapisal­sam­–­»razstavljati­na­srebrnem­pladnju«.­Kot­
256 Helena Dobrovoljc  In memoriam akad. Janez Orešnik ...
akademik­z­več­kot­35­letnim­članstvom­v­SAZU­je­v­svoji­ustanovi­videl­krovno­
institucijo­nacionalnega­pomena­ter­je­lojalno­in­dobronamerno­opozarjal,­da­ne­
sme­postati­zgolj­klub­enako­mislečih,­ampak­naj­v­svojih­stališčih­simbolno­in­z­
dejanji­zrcali­pluralnost­družbe,­ki­jo­predstavlja.­
V­zadnjem­desetletju­je­bil­akademik­Janez­Orešnik­sodelavec­ožjega­sestava­
Pravopisne­komisije­pri­SAZU­in­ZRC­SAZU.­Spoznali­smo­ga­kot­spoštljivega­
sogovornika­z­vizijo­kodifikacije,­ki­bo­upoštevala­demokratizacijo­knjižnojezi­
kovne­norme­in­jezikovno­raznolikost,­hkrati­pa­kot­zavzetega­zagovornika­raz­
prav,­v­katerih­naj­prevlada­moč­strokovnega­argumenta­in­konsenza.­V­komisiji­
je­ dosledno­ uveljavljal­ vodilo:­ »Naredimo,­ kot­mislimo,­ da­ je­ za­ naše­ uporab­
nike­najboljše.«­V­ skrbi­ za­ laičnega­uporabnika­ ali­ vse,­ ki­knjižno­ slovenščino­
šele­usvajajo,­je­bil­tako­vedno­branilec­poenostavitev,­a­hkrati­tudi­postopnosti­
sprememb,­saj­jezikoslovje­ne­sme­»prehitevati­živih­potekov­v­jeziku«.­Počasi,­
a­vztrajno­so­njegovo­sodelovanje­žal­zasenčile­zdravstvene­tegobe.­Pravopisno­
poglavje,­pri­katerem­se­je­še­posebej­avtorsko­angažiral,­pravila­za­prevzemanje­
iz­ danščine,­ je­ bilo­ prav­ aprila­ 2024­ predstavljeno­ v­ javni­ razpravi­ kot­ eno­ od­
poglavij­nastajajočih­pravopisnih­pravil.­
Profesor­Janez­Orešnik­je­bil­vzor­jezikoslovca,­vdanega­svojemu­delu,­ter­uče­
njaka­s­širokim­in­poglobljenim­znanjem,­ki­se­je­v­slovensko­jezikoslovno­zgodo­
vino­zapisal­ne­le­s­svojimi­znanstvenimi­in­organizacijskimi­sposobnostmi,­temveč­
predvsem kot osebnost in Človek ...
Noben­človek­ni­Otok,­povsem­sam­zase;­ 
vsak­človek­je­kos­Celine,­del­kopne­zemlje;­ 
če­Morje­odplavi­grudo­prsti,­je­Evrope manj,  
prav tako, kakor da je bil Rtič,  
prav­tako­kakor­da­je­bilo­posestvo­tvojih­prijateljev­in­tvoje­lastno;­ 
ob­smrti­vsakega­človeka­je­mene­manj,­zakaj­vključen­sem­v­Človeštvo:­ 
In­zato­nikdar­ne­pošiljaj­spraševat,­komu­zvon­zvoni:­zvoni­tebi.
John­Donne­(1573–1631)