ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Saša Hafner Bajželj | Kako razvijati čustveno in socialno pismenost v osnovni šoli | str. 10 - 14 | 10 KAKO RAZVIJATI ČUSTVENO IN SOCIALNO PISMENOST V OSNOVNI ŠOLI Saša Hafner Bajželj How to Develop Emotional and Social Literacy in Primary School IZVLEČEK V vzgojno-izobraževalnem procesu smo učitelji, pedagogi, specialni pedagogi in mnogi drugi, ki imajo v stik z učenci, zelo pomembni. Ne samo da učencem lahko približamo učno snov, jih naučimo brati in pisati ter računati, ampak jim kot pomembni drugi zmoremo ponuditi mnogo več. Velikokrat pozabimo na pomembnost razvijanja čustvene in socialne pismenosti v šolah. V članku sem z didaktičnim pripomočkom, »kolo čustev«, skušala prikazati nekaj orodij, s katerimi lahko krepimo in razvijamo čustveno in socialno pismenost pri učencih. Ključne besede: čustvena in socialna pismenost, odnos učenec in učitelj, klima v razredu, dejavnosti za razvijanje čustvene in socialne pismenosti, »kolo čustev« ABSTRACT In the educational process, teachers, pedagogues, special and rehabilitation pedagogues and many others who come into contact with students are very important. Not only that we can bring learning material closer to students, teach them to read and write and count, but as important others we are able to offer students much more. We often forget the importance of developing emotional and social competencies in schools. In the article, I tried to show some tools with which we can strengthen and develop emotional and social competencies in students. I named the tool the Wheel of emotions. Keywords: emotional and social competencies, student-teacher relationship, class climate, tools with which we can strengthen and develop emotional and social competencies, Wheel of emotions Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi. (Tone Pav ček) UVOD Živimo v svetu, kjer so uresni čitve (nekaterih) naših želja samo en klik stran od nas. V svetu moderne tehnologije in moderne komunikacije na eni strani, a na drugi strani imamo ljudje kljub vsej tehnologiji vse ve č težav na podro čju komu- nikacije. Želimo si biti slišani. Ampak ali znamo prisluhniti? Se zanimamo za ob čutke, misli in čustva drugih? Želimo si dobrega sodelovanja. Ali znamo vzpostaviti in vzdrževati stik? Znamo razreševati konflikte? Vse to ni samoumevno. Ve š čine, kot so zavedanje samega sebe, izražanje čustev na socialno sprejemljiv na čin, razreševanje konfliktov, komu- nikacijske sposobnosti in še mnoge druge, je treba razvijati in jih krepiti. Lahko se jih tudi naučimo. In kako te dragoce- ne popotnice za življenje krepiti pri u čencih? KAJ JE ČUSTVENA IN SOCIALNA PISMENOST Čustvena in socialna pismenost se med seboj mo čno prepletata. Združenje CASEL (Collaborative for Academic, Social and Emotional Learning) socialno in čustveno pis- menost razdeli na pet podro čij. To so podro čja samozave- danja, samouravnavanja, socialnega zavedanja, odnosnih spretnosti ter odgovornega sprejemanja odlo čitev 1 . Tacol idr. (2019) so podro čja socialne in čustvene kompe- tence opredelili na naslednji na čin. SAMOZAVEDANJE: je zmožnost prepoznavanja lastnih čustev, vrednot in razumevanja povezave med vedenjem in doživljanjem posameznega čustva. Vezano je na prepozna- vanje lastnih mo čnih in šibkih podro čij, samozaupanje in samoučinkovitost. SAMOURAVNAVANJE: gre za zmožnost uravnavanja lastnih misli, čustev in vedenj v razli čnih situacijah. Prav tako si oseba z dobro razvitim samouravnavanjem postavlja 1 Ve č v Vidmar, M., Kozina, A., Veldin, M., Mlekuž, A., Vršnik Perše, T. Čustvene in socialne kompetence strokovnih delavcev: (spregledani) dejavnik v razvoju strokovnih delavcev ter učencev. Vzgoja in izobraževanje 3/4 (2018). Učiteljev glas 2, l. 2018, str. 18-26. ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 11 osebne in učne cilje ter teži k temu, da bi jih dosegla. Je neke vrste samodisciplina, samomotivacija, sposobnost dobro se organizirati in spopadati se s stresom. SOCIALNO ZAVEDANJE: temelji na zanimanju za druge, za njihovo počutje, misli in ob čutke. Je zmožnost zaznati in razumeti čustva drugih in jih kljub njihovi razli čnosti, spoštovati. Pomeni, da se vživimo v drugega človeka z nje- gove perspektive in smo empati čni. ODNOSNE SPRETNOSTI: gre za zmožnost ohraniti in vzdr- ževati stik z drugimi osebami. Zavzemajo sposobnost jasnega komuniciranja, poslušanja drugih, ustreznega razreševanja konfliktov in dajanja konstruktivne povratne informacije. ODGOVORNO SPREJEMANJE ODLO ČITEV: predstavlja odgovornost, ki jo sprejme posameznik glede na svoje vedenje. To pomeni, da posameznik po nekem dolo čenem vedenju zazna problem, se u či analizirati dano situacijo in skuša konstruktivno razrešiti položaj, ki je nastal. Pri vsem tem pa ne pozabi na preostale udeležence situacije, kar po- meni, da pri vrednotenju posledic upošteva tako dobrobit sebe kot tudi drugih. ZAKAJ RAZVIJATI ČUSTVENO IN SOCIALNO PISMENOST V ŠOLAH Zora Rutar Ilc (2017) je ugotovila, da imamo u čitelji na dolo- čene stvari, ki se dogajajo v razredu in med poukom, ve č vpli- va, obstajajo pa tudi podro čja, na katera je naš vpliv manjši ali pa ga sploh nimamo. Vplivamo lahko na sam potek pouka, podajanje navodil, na čin dajanja povratnih informacij ter na spoštljivo in odprto komunikacijo. Prav tako imamo vpliv na dogovarjanje o pomembnih zadevah, spodbujanje aktivnega sodelovanja vseh u čencev ter na spodbujanje solidarnosti in sodelovanja. Naš vpliv pa je manjši oziroma ga sploh nima- mo na pretekle dogodke, ki so se zgodili u čencem, socialni in materialni položaj u čencev, družbene razmere, psihofizično stanje u čencev ... Zato je pomembno osredoto čiti se na tista področja, kjer je naš vpliv ve čji. Peklaj in Pečjak (2015) izpostavita pomembno odnosno povratno zanko, kjer poudarjata pomen odnosa med u či- teljem in u čencem. Bolj kot je u čitelj spodbuden, bolj kot izkazuje spoštovanje do u čencev, oblikuje spodbudno u čno okolje, bolj se u čenci čutijo cenjene, sprejete v razredu, kar vpliva na njihovo pripravljenost vložiti ve č truda in krepi vztrajnost. Izboljša se samozavest u čencev in »poviša« učna zavzetost. Vsi ti rezultati pa vplivajo povratno na učitelja, da se še bolj poveže z u čenci. Poleg besednih si- gnalov so izjemno pomembna tudi subtilna sporo čila (ton glasu, pogled, geste, bližina itd.), ki jih u čitelj vsakodnevno izkazuje učencem. Prav tako pa Tacol idr. (2019) ugotavljajo, da imamo kot u čitelji lahko velik vpliv na oblikovanje spodbudnega, var- nega, urejenega in sodelovalnega u čnega okolja. Povezava takega okolja je v mo čni korelaciji z u čenjem socialnih in čustvenih kompetenc. U čenci, ki se v razredu počutijo spre- jete, slišane, upoštevane in imajo občutek, da so kot ljudje pomembni, ne glede na njihove dosežke, bodo bolj socialno in čustveno kompetentni. Čutili bodo večjo navezanost in pripadnost šoli, kar pa bo vplivalo na zmanjšanje proble- matičnih vedenj v razredu in na ve č priložnosti za razvoj. SAMOZAVEDANJE SOCIALNO ZAVEDANJE ODNOSNE SPRETNOSTI ODGOVORNO SPREJEMANJE ODLOČITEV SAMOURAVNAVANJE  Slika 1: Socialne in čustvene kompetence (Tacol, Leki ć, Konec Juričič, Sedlar Kobe, Roškar, 2019; prirejeno po Casel, 2013) 1. Zagotavljanje varnega, spodbudnega, sodelovalnega in urejenega učnega okolja Skrbni, sposobni, odgovorni, motivirani učenci Večja učna uspešnost Večji uspeh v življenju Večja navezanost, vključenost in pripadnost šoli Manj problema- tičnih vedenj, več priložnosti za razvoj 2. Spodbujanje učenja oz. učenje socialnih in čustvenih kompetenc  SLIKA 2: Kako dokazano u činkoviti programi SEL spodbujajo ve čji uspeh učencev v šoli in v življenju (prirejeno po CASEL, 2008; Vidmar idr., 2018) KOLO ČUSTEV ali »Kurikulum je nujnost, toda toplina je življenjsko potrebna rožam in otrokovi duši za njuno rast.« (Carl Gustav Jung) Zavedam se, da s(m)o u čitelji obremenjeni s kurikulumom, kar sem pogosto občutila (in še vedno v časih občutim) tudi sama. Misli, da u čenci na uri dodatne strokovne pomo či ne bodo uspeli doseči vseh ciljev oz., da z njimi ne bom uspe- la obravnavati vse snovi ali pa da bo u čenec kljub veliko vajam za izboljšanje branja še vedno uvrščen med slabše bralce, so me bremenile. Hkrati sem opažala, da dejavnosti, ki niso vezane neposredno na u čno snov, spodbudijo pri učencih ve čje zanimanje za delo, izboljša se njihov odnos z učiteljem, raje obiskujejo ure u čne pomo či in posledično bolj sodelujejo pri urah. Zavedanje, da moje poslanstvo ni samo razlaga u čne snovi, približevanje u čne snovi u čencem in vaj za odpravljanje primanjkljajev, se je dodatno okrepilo prav pri pouku na daljavo. Ko sem na ekranu videla u čence, ki so v stiski, prestrašeni, ker ne vedo, če bodo razumeli u čno snov, jez- ni, ker ne morejo biti v šoli, žalostni, ker nimajo primerne podpore, sem za čutila, da lahko u čencem dam ve č. V ta na- men sem na osnovi gradiv in izkušenj, ki sem jih pridobila v razvojni nalogi ZRSŠ Varno in spodbudno u čno okolje, razvila naslednje orodje in ga uporabila pri u čencih. ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Saša Hafner Bajželj | Kako razvijati čustveno in socialno pismenost v osnovni šoli | str. 10 - 14 | 12 Naloge: Kako veš, da je tvoj sošolec jezen? Z nalogo krepimo prepoznavanje čustev pri drugi osebi, zanimanje za drugega, povezanost čustev z vedenjem, torej socialno zavedanje. Če si jezen, ne pomeni, da si slaba oseba! Nariši son- ček. Na sredino son čka napiši svoje ime. Na son čne žarke pa napiši, kaj ti je pri sebi všeč. Učence opomnimo in krepimo zavedanje, da smo kljub jezi dobra oseba. Jeza nas ne opredeljuje. Pomembno pa je, kako jo izražamo. Z aktivnostjo son čka pa krepimo podro čje samozavedanja. Kaj pomeni primera: »jezen kot ris«? Nariši in pokaži, kako si ti jezen kot ris. Gre za vključevanje prenesenih pomenov v dejavnost, saj imajo nekateri učenci težave s frazemi. Prav tako pa gre tudi za krepitev podro čja samozavedanja (zavedanje svojega čustvovanja in s tem povezanega vedenja, izra- žanja čustev), samouravnavanja in tudi socialnega za- vedanja. U čenci tako ozavestijo svoje ob čutke in čustva. Hkrati pa jim vaja nudi izkušnjo, da lahko vplivajo na svoja čustva in ob čutke (posebej, če čustvo stopnjujejo). Kje v telesu čutiš jezo? Vaja se mi zdi odli čna za spodbujanje zavedanja o tem, kako se določeno čustvo odraža na našem telesu. Ob tem se učencem lahko razloži tudi, zakaj se naše telo tako odzove (strah povežemo z begom). Vajo lahko izpeljemo ustno ali pa u čencu ponudimo list, na katerem je obris človeka. U čenec pobarva tisti del telesa, kjer za čuti jezo. Pomembno jim je povedati, da so ob čutki lahko zelo intenzivni, neprijetni, a hkrati minljivi. Razvija se po- dročje samozavedanja in samoregulacije. Peter je delal doma čo nalogo. Mimo je pritekel mlajši bratec in mu zme čkal list. Peter mu je rekel: »Pojdi stran. KOLO ČUSTEV NA PRIMERU JEZE ZA MLAJŠE UČENCE Samo nagajaš mi. Sit sem te.« Kako bi Peter lahko bratcu lepše povedal, kaj potrebuje in kako se po čuti? Vaja je namenjena razvijanju nenasilne komunikacije (sočutne komunikacije), ki posega tako na podro čje od- nosnih spretnosti kot tudi socialnega zavedanja. Bistvo nenasilne komunikacije je, da ostanemo v komunikaciji s sogovorcem človek, ki daje in govori iz srca, čeprav smo na preizkušnji. Simboli pod besedilom so u čencu lahko v pomoč pri izražanju prošnje: Povem, kar vidim, slišim, ne da bi presojal in kritiziral. Izrazim lastna čustva. Razmislim, kaj potrebujem. Izrazim potrebo in se zahvalim.  Povzeto po predavanju T. Rupnik Vec. Empatija – kako prepo- znati »jezik žiraf in volkov«. Varno in spodbudno u čno okolje, Razvojna naloga ZRSŠ. Torej bi Peter v našem primeru lahko rekel bratcu: »Vi- dim, da te češ po sobi. To me jezi. Delam doma čo nalogo, zato potrebujem mir in tišino. Prosim, če po moji sobi ne tečeš, dokler ne kon čam z delom. Hvala.« S takim na činom komunikacije u čenca u čimo in spod- bujamo, kako vzdrževati stik s sogovorcem, kako izraziti svoje potrebe in želje na socialno sprejemljiv na čin in kako sodelovati in biti spodbuden na nežaljiv na čin. Hkrati pa jih usmerjamo v zanimanje za ob čutke druge osebe, jih u čimo empatije in spoštovanja drugega, kljub temu da se njegove potrebe razlikujejo od sogovor čevih. Kaj mi pomaga, ko sem jezen? Na list nariši dlan. Iz- beri 5 stvari, za katere misliš, da ti bodo pomagale, ko si jezen. Nariši/napiši jih. Namen te aktivnosti je učencem ponuditi orodja, s kate- rimi si lahko pomagajo, kadar dolo čena čustva in ob čutke doživljajo preve č intenzivno. Z u čencem se pogovorimo o sličicah pod besedilom, ki predstavljajo na čine, kako si lahko pomagajo, kadar so v stiski (risanje, barvanje, di- hanje, štetje, zabavni posnetki, glasba, pisanje dnevnika, verbalno izražanje čustev, sprehod, afirmacije, prositi za pomoč, stisk pesti in sprostitev, meditacija, kozarec mrzle vode). Hkrati pa jim je treba povedati, da nekatere aktivnosti ustrezajo enim, druge drugim. Vsaka dejav- nost pa potrebuje svoj čas in določeno število ponovitev. Krepimo podro čje samozavedanja in samouravnavanja, saj se razvija ob čutek samozaupanja (Zmogel bom!), krepi se povezanost s telesom in učenje, da se impulze lahko uravnava. Prav tako u čence u čimo, kako obvlado- vati stres. ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 13 Kolo čustev se za učence višjih razredov v nekaterih aktivnostih razlikuje od kolesa čustev za u čence nižjih razredov. Predstavila bom le tiste aktivnosti, ki so pri- lagojene. Na listu papirja pobarvaj tiste besede, s katerimi bi opi- sal svoje po čutje, ko si jezen. Nato jih napiši na ledeno goro. Učitelj u čencu ponudi delovni list, na katerem so za- pisane besede, ki izražajo naše ob čutke (presenečen, sproščen, živahen, varen, prizadet itd.). U čenci pobarva- jo tiste ob čutke, ki so jih ob čutili v situaciji, ko so bili jezni. U čitelj u čencu pomaga tudi pri razlagi besed, saj imajo nekateri u čenci šibkejše besediš če. Prav zato se mi zdi pomembno, da z vajo krepimo tudi to podro čje. Ko u čenec pobarva besede, mu u čitelj ponudi list z le- deno goro, pri čemer je potrebna razlaga ledene gore in prenos na čustva in občutke. U čencu se razloži, da se pri ledeni gori vidi samo led, ki gleda ven, kar pa je pod morjem, je skrito. Podobno je tudi z našimi čustvi. V časih pri sebi opazimo, kako smo jezni, žalostni ali prestrašeni, v sebi pa imamo polno razli čnih občutij, ki niso vidna. Učencu pojasnimo, da je tako tudi pri ledeni gori, kjer led pod gladino tudi ni viden, zato ga povabi- mo, da pobarvane besede zapiše na led, ki se skriva pod gladino morja. Učencu lahko razložimo tudi, da v časih čutimo samo različne občutke (npr.: negotovost, sram, razburjenost itd.) in jih ne znamo povezati z dolo čenim čustvom. Izpostavimo, da je to normalno in se vsi v časih tako počutimo. Z vajo krepimo podro čje samozavedanja, torej prepoznavanja lastnih občutkov in čustev. Če si jezen, ne pomeni, da si slaba oseba! Kaj ti sporoča tvoja jeza? Kaj meniš, ali je jeza pozitivno ali negativno čustvo? Tako kot pri vaji za prvim in drugim vzgojno-izobraže- valnim obdobjem tudi tukaj krepimo zavedanje, da nas jeza ne opredeljuje. S starejšimi lahko posegamo tudi na podro čje raziskovanja, kaj nam sporo ča jeza. Izhajamo KOLO ČUSTEV NA PRIMERU JEZE ZA STAREJŠE UČENCE lahko iz učenčevega primera. U čencu razložimo, da je jeza njegov odziv na dolo čeno situacijo, ker se mu je ta situacija zdela zanj zelo pomembna. Podobno je z dru- gimi čustvi, saj le-ta vplivajo na naše vedenje. Ob tem primeru se lahko pogovorimo, kako izbirati vedenje, ki je družbeno sprejemljivo, in hkrati pri u čencu ozavestimo, da jeza ni negativno čustvo. Lahko je pozitivno, saj s pomočjo primernega izražanja jeze lahko spremenimo vedenje. V časih je jeza lahko zelo neprijetno čustvo. Učencu razložimo, da čustva namesto na pozitivna in negativna raje delimo na prijetna in neprijetna. S to aktivnostjo skupaj z u čencem raziskujemo čustvo, kaj nam sporoča in kako se ob dolo čenem čustvu po čutimo. Krepimo tako podro čje samozavedanja kot tudi odnos- nih spretnosti, saj se z u čencem pogovarjamo in razi- skujemo, kaj bo z dolo čenimi ob čutki in čustvi naredil in kako se bo odzval. Hkrati posegamo tudi na podro čje odgovornega sprejemanja odlo čitev in posledic za naša ravnanja. Uroš je udaril svojega prijatelja. Razmisli, katere ne- gativne posledice bo moral sprejeti. Razmisli, kako bo prevzel odgovornost za svoje ravnanje. S to aktivnostjo krepimo podro čje odgovornega spre- jemanja odločitev. U čencu razložimo, da prav vsak v časih naredi kaj takega, kar ni sprejemljivo (udari prijatelja, kri či na sogovornika, izgovori grdo besedo itd.). Pomembno je, da negativne posledice sprejmemo in prevzamemo odgovornosti za svoje vedenje. Za vsa- kim vedenjem stoji neko čustvo, na podlagi katerega si ustvarimo dolo čene misli in se odzovemo. Uroš se je v tem primeru lahko po čutil jeznega, ker je prijatelj sošolcu nekaj šepetal. Uroš je pomislil, da je izdal nje- govo skrivnost, zato se je odzval aktivno. Po čutil se je izdanega. Negativne posledice, ki jih bo moral sprejeti, so lahko kazen učiteljice, kazen staršev, posmeh sošol- cev itd. Odgovornost za svoje ravnanje lahko sprejme na način, da se sošolcu opravi či. Pri tem je treba pri u čencu ozavestiti, da se je treba v takih primerih pogovoriti, spregovoriti o posameznikovih ob čutjih in doživljanju. Z učencem poiš čemo na čine, kako bi lahko Uroš prijatelju na socialno sprejemljiv na čin izrazil svoje občutke (ne- nasilna komunikacija, pogovor z u čiteljico itd.). Pri matematiki ste pisali test. Veliko si se u čil in redno delal domače naloge. Ko ste dobili test nazaj, si ti dobil oceno 3, sošolec pa 5. Rekel si mu: »Piflar.« Razmisli, kako bi sošolcu lahko lepše povedal, kaj potrebuješ in kako se počutiš? S to dejavnostjo ponovno krepimo trening nenasilne komunikacije, ki je opisan že v primeru kolesa čustev za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje. V tem primeru bi u čenec, ki je dobil oceno dobro, sošolcu svoje potrebe sporo čil tako: »Vidim, da si dobro znal. Jezen sem, ker sem se u čil, a kljub temu nisem dobil dobre oce- ne. Potrebujem dodatno razlago. Mi boš pred naslednjim ocenjevanjem lahko, prosim, razložil u čno snov. Hvala.« ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Saša Hafner Bajželj | Kako razvijati čustveno in socialno pismenost v osnovni šoli | str. 10 - 14 | 14 IGRA KOLO ČUSTEV Ali ste že slišali za igro kolo sre če? Sre ča oziroma veselje je le eno od osnovnih čustev, ker pa se pri delu z u čenci srečujemo s celo barvno paleto čustev, sem se odlo čila di- dakti čni pripomoček poimenovati kar kolo čustev. Ideja se mi je porodila prav zato, ker sem želela pri u čencih s posebnimi potrebami sistemati čno razvijati čustveno in socialno pismenost. Uvodni ali kon čni del ure sem želela nameniti krepitvi tega podro čja. Zato sem potrebovala tako orodje, s katerim si sama lahko razporedim neki časovni okvir. S kolesom čustev se lahko u čenec »igra« le deset minut ali pa celo šolsko uro. Oblikovano je za raziskovanje osnov- nih štirih čustev, torej veselja, žalosti, strahu in jeze. Igra je primerna za u čence vseh razredov osnovne šole, naloge pa so diferencirane glede na vzgojno-izobraževalna obdobja. Kolo nam ponuja tudi razli čne vaje, s katerimi lahko pri u čencih krepimo pet elementov čustvene in socialne pisme- nosti. Dejavnosti segajo tako na podro čje samozavedanja, samouravnavanja, socialnega zavedanja kot tudi na podro- čje odnosnih spretnosti in odgovornega sprejemanja rešitev. Kako igra poteka? Glavni cilj didaktičnega pripomočka je raziskovati posa- mezno čustvo, ki je vezano na izkušnje u čencev. Učenca u čitelj povabi, da iz škatlice, kjer so listki s štirimi osnovnimi čustvi, potegne listek. V tem primeru u čenca učitelj spodbudi, če je na primer izžrebal jezo, naj v spomin prikli če dogodek, ko se je po čutil jeznega. Zaradi ob čutka varnosti lahko učenec spomin na dogodek deli z u čiteljem ali pa ga zadrži zase. Ko u čenec potegne listek in z u čiteljem (ali v mislih) podeli dogodek, ko je bil jezen, lahko zavrti kolo. Za čne se raz- iskovanje izžrebanega čustva. Kjer se kolo ustavi, u čenec prebere nalogo in jo s pomo čjo učitelja izpolni. Če učenec izvle če listek s čustvom strah, žalost ali veselje, se naloge zamenjajo. Vseh nalog skupaj je 48 (za vsako čustvo šest nalog, ter diferencirano po vzgojno-izobraževalnih obdob- jih). SKLEP Učenci, s katerimi sem uporabljala didakti čni pripomoček kolo čustev, so pokazali pozitivne odzive. Velika ve čina jih je o čustvih sproš čeno govorila in mi zaupala situacije, v katerih so doživljali razli čna čustva. Opazila sem, da imajo nekateri učno šibkejši u čenci močno razvito čustveno in socialno področje. To se je posebej pokazalo pri sproš če- nem govorjenju o čustvih in izrazitemu čutu za so človeka (učenčeva družina). Ti u čenci imajo dobro razvito podro čje samozavedanja, uspešno prepoznavajo lastne ob čutke in čustva ter brez zadržkov o njih govorijo. Prav tako so us- pešni pri zavedanju, kako se posamezno čustvo odraža na telesni ravni. Eden izmed u čencev mi je zaupal, da kadar občuti jezo, ima mo čno željo po tem, da bi nekaj ugriznil. Ob tem pogosto stisne zobe, kar kaže na že odgovorno izbiro vedenja. Spet drugi u čenec mi je povedal, da ga po- gosto boli trebuh, kadar ob čuti strah. Prav tako v trebuhu zaznava veselje v obliki »mravljin čkov«. Ena izmed u čenk je pokazala navdušenje nad izbiro orodij, s katerimi si lah- ko pomaga, kadar ob čuti strah (dlan z orodji bo nalepila na omaro). Ob vsem tem pa jih je zelo zanimalo, ko sem tudi sama spregovorila o svojih strahovih in čustvih ter jim pokazala, da smo tudi mi, u čitelji, ranljivi. U čenci prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja so brez zadržkov z mimiko pokazali razli čna čustva. Le redki pa so o svojih čustvih težko govorili, kar so pokazali že s tem, da niso želeli govoriti o dogodku, ko so bili npr. jezni. S taki- mi učenci sem skušala ravnati zelo previdno in se trudila, da jim omogočim občutek varnosti. Prepri čana sem, da je občutek varnosti in sprejetosti zelo pomemben, kar se bom pri njih trudila razvijati še naprej. Največ težav sem opazila na podro čju treninga nenasil- ne komunikacije, tako v nižjih kot tudi v višjih razredih. Učencem je v opisanih situacijah težko prepoznati misli in čustva drugih oseb. Najteže pa jim je izraziti potrebo oziroma v ve čini primerov ne vedo to čno, kaj potrebujejo. V tem sporo čilu vidim izziv, da kolo čustev lahko še dodatno nadgradim in skušam sistemati čno razvijati samo podro čje treninga nenasilne komunikacije. Treba pa bo izhajati iz učenčevih lastnih izkušenj. V času, ko sem uporabljala didaktični pripomoček, se je med mano in u čenci razvila posebna vez. Nekateri so komaj čakali, da ponovno izžrebajo listek in zavrtijo kolo. Vzdušje je bilo pozitivno naravnano, kar pa se je poznalo tudi pri delu v glavnini ure. Prepričana sem, da dobra klima ni edina pozitivna posledica kolesa čustev. Če so učenci vsaj malo začutili, da so mi pomembni kot osebe, da so pomembna njihova čustva in občutki, ter da so se zavedali, da na svoje vedenje zmorejo vpliva- ti in imajo orodja, ki jim pri tem lahko pomagajo, je bil moj namen dosežen. Ob vseh pridobljenih izkuš- njah se je treba zavedati, da se čustvene in socialne pismenosti ne more razviti čez no č. Gre za proces, ki potrebuje veliko časa, truda, ljubezni, potrpljenja in v katerem so lahko zmagovalni že majhni koraki. Hkrati pa se poleg u čencev u čimo tudi mi, u čitelji. Sklenila bi z mislijo Gibrana, ki pravi: »Nežnost in prijaznost nista znak šibkosti in obupa, ampak izraz notranje mo či in modrosti.« Pomembno je, da si u čitelji dovolimo biti nežni in prijazni, v prvi vrsti do sebe, kajti šele potem bomo nežnost in pri- jaznost lahko delili med učence. VIRI IN LITERATURA Peklaj, C., Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Rutar Ilc, Z. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Vodenje razre- da za dobro klimo in vključenost. 3. zvezek. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Rutar Ilc, Z. idr. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost. 4.. zvezek. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tacol, A., Lekić, K., Konec Juričič N., Sedlar Kobe N., Roškar, S. (2019). Priročnik za preventivno delo z mladostniki. Zorenje skozi. To sem jaz. Razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe. Nacionalni inštitut za javno zdravje.