-----   280   -----
Kako z zrelim sadjem ravnati, in kako ga
obračati v korist.
Kdor ima veliko dobrega sadja, ima lepo zalogo, ki mu skoraj ravno toliko kakor žito zaleže. Ce je njegovo posestvo blizo mesta, lahko se sadje v mesto proda in veliko lepih denarjev za-nj dobi; če je pa daleč od mesta, se dd za dom in za prodaj mnogo pripraviti ali posušiti, ali za kisec, za vino, za žganje, za čežano itd. porabiti.
Kdor pa hoče od sadja dobička imeti, mora vedeti, kdaj ga je čas obirati ali otresati in kako, in pa kako ga hraniti itd. Treba je presoditi, koliko se ga sme prodati; ktero zaleže več surovo, ktero pa posušeno itd.?
Kdaj in kako sadje obirati ali otresati?
Bolj žlahno sadje se odtrga ali obere, da se ne otisne in poškoduje, — nežlahno pa se otrese; oboje, kadar je zrelo. Ne dosti zrelo niti ni dobrega pokuša niti stanovitno, in tudi potlej ne zori, ampak zvene in gnjije, in za drugo ne zaleže razun za kakošen kis (jesih), pa še ta ni prida.
Kadar so peclji toliko suhi, da od debla nič večne potrebujejo, takrat je sadje zrelo. Najprej se trebi samo, to je, piškavo odpada. Kadar pa zrelo in zdravo sadje začne samo rado z drevja padati, takrat naj se v suhem vremenu žlahno obere, nežlahno pa otrese, ne pa opreklja, ker s prekljo se drevesu škoda stori in sadju. Ce je sadja cel6 veliko, ne sme se vse kmalu otresati, ampak za vrstjo, da se ali posuši ali pa proda, in da se na kupih ne spari in ne gnjije; med tem se to, kar samo pade, pobira. Za odtrgovanje so potrebne dvo-jate gredi ali loj tre, da visoko sežejo.
Kako se sadje hrani?
Nektero sadje se ne da dolgo hraniti, postavimo, češnje, češplje, breskve itd. Tako se mora brž na korist porabiti, posušiti ali pa prodati. Nektero sadje, da-si-ravno zrelo, ni precej dobro, ampak mora se nekaj časa mladiti, pod streho na suhem, sapnem, pa ne na soln-čnem kraji rahlo naloženo, ne na kupe, da se ne spari in ne skazi.    In tukaj se mora vsaki dan prebirati.
Tiste zimske hruške in jabelka, ktere dolgo trpe, treba je posebno skrbno spraviti. Najprej v lepem vremenu jih varno z reclji ali peclji obrati in v sapni shrambi na dilje na muhe postaviti, da se malo izhlapijo; v zaprtijah bi se skazile. Kadar zmrzovati začne, varno preneso se v shrambo, kjer ne zmrzuje, in se ravno tako položč, da se jim dušek da. Ali pa v zemljo se jama skopd in streha naredi, da mokrote brani; ako se tu sadje s suhim peskom zaspfe, je še boljši, ker tako se bolje ohrani, kakor pa na sapi.
Nektero sadje pa ima svoj čas, da je ugojeno, potlej mu dober okus mine in ni več za shrambo. Tako sadje je treba poznati, da se o pravem času na prid obrne ; veči del jabelka so taka.
Kako sadje sušiti?
Kadar je sadje dosti zrelo, naj se, posebno nežlahno, da posušiti, pa tudi tisto žlahno, ktero se dolgo hraniti ne da. Veliko ga, posebno češpelj, tepek, mu-zenic, breskev itd. Dolenci v dobrih letih nasuše, in potlej prodajajo.
Najboljše, namesti v dimnih sušilnicah, gaje sušiti*)
*) To je, zlasti pri češpljah, se zmlraj ena največih napak pri nas, da jih suše v dimu, od kterega dobo neprijeten duh in okus, ki v kupčiji ceno zmiraj za 2 gold. ali se več pri centu zniža. In vendar se ne odpr6 nekterim gospodarjem oči, čeravno vidijo, da se po sami gorkoti posušene Češplje zmiraj veliko draže prodajajo in čeravno vidijo včasih pred nosom ali saj ne deleč pri sosedu p a-metno narejene sušilnice, ki se za majhen denar napravijo.
Vred.
v peči po kruhu, ali pa, kadar ga je veliko, v tacih sušilnicah, ki imajo od znotrej podolgovato peč, zgorej pa več les, ki se od vseh strani dobro zapre, in od same prave a ne prehude gorkote, ne pa v dimu. Olupljeno in izkoščičeno sadje, češplje, breskve, hruške itd., tako posušeno, da je lepo rumeno, se kaj lahko in drago prodd. Tudi na solncu se da tako sadje sušiti, in se v nezaduhlih in suhih shrambah več let dobro ohrani.
Kako se da sadje še obrniti?
Tudi za žganje se da porabiti, posebno češplje, breskve, hruške, ter slabe hruške in jabelka, najboljše lesnike. Zrele, pa ne še ugojene, se za vino lahko obrnejo, kteremu se nekoliko pravega vina prida, da ima dober okus, in ali pri hiši ali pa tudi za prodaj zaleže, in se eno leto, ali dve lahko hrani in dobro in še močno ostane. — Ravno tako se za kis (jesih) obrne še cel6 gnjilo in zmrznjeno, ki se stlači in skisa, da je prav dober jesih, ako je imelo sadje veliko sladkega (cukre-nega) v sebi; ostanki pa živali prav dobro zaležejo. Tepke in take bolj borne hruške se v kaki posodi v vodi dolgo ohranijo; višnje, češplje pa v žganji; hruške, češplje in jabelka olupljene in v sladkori skuhane in dobro zavezane prijetno jed dolgo časa dajo, in več tacega.