Kaf vsg pišefo o učUelfMtvu, šoll, promveti in JW —1 »Jasno začrtano pot imajo naši učitelji. In iskreno je njihovo delo, nesebično je in atvarno. Ni to več stan hlapcev, kakor bi nekateri radi imeli, danes lahko pribijemo, da so učitelji kader inteligence, pri nas najvažnejše inteligence in ravno preko njih lahko mirno gledamo v bodočnost našega naroda.« Tako piše »Gruda« v svoji 8. številki, v kateri poroča o naši banovinski skupščini. —1 Učiteljstvo v obmejnih krajih. Pod tem naslovom priobčuje »Večernik« od 27. VIII. obširen članek o učiteljskem delu ob meji. Iz tega članka posnemamo sledeče misli: Za obmejno šolstvo naj se v bodoče organizirajo brezplačni tečaji. Na teh bi morali predavati v prvi vrsti delavci s terena, t. j. učitelji, duhovniki, kmetje, delavci itd. V tečajih bi bila obravnavana gospodarska, socialna kulturna in politična vprašanja, ki so pove- zana z našim obmejnim ozemljem. Za nameščenje učiteljev k meji odnosno od nje mora biti odločilno objektivno mnenje o sposobnostih, ne smejo pa igrati tu nobene vloge strankarsko politični razlogi. Za večja obmejni pokrajinska področja (n. pr. Kozjak, Slovenske gorice, Prekmur^je itd.) naj bodo določeni posebni upravni organi, ki bi imeli nalogo, sistematično proučevati razmere, stalno obiskavati šole, biti učiteljem z nasveti vedno na razpolago in sploh dajati iniciativo za vsakršno delo ob meji. Med referente za obmejna področja bi morali biti poklicani predvsem tisti, ki so na meji že več let uspešno delali. Omogočiti je treba v bodočnosti tesno sodelovanje učiteljstva z vsemi pozittivnimi elementi. V prvi vrsti bi morala začeti skupno delo obmejni učitelj in duhovnik; to pa v onem smislu, kakor je prikazal stvar svoječasno neik katehet v »Učiteljskem tovarišu«. —1 O Učiteljskem pokretu prinaša »Edinost« od 3. IX. informativen članek in v njem pravi med drugim tudi: Široki slovenski javnosti je manj znano gibanje, ki so ga pričeli v zadnjih letih mladi slovenski učitelji in učiteljice, zadevši si v svojem življenjskem programu težko, toda lepo nalogo, proučiti z vseh strani slovensko vas, raziskati do najtanjših podrobnosti gospodarske, socialnc in kulturne osnove slovenske kmetske (in delavske) družine ter prikazati statističnc in znanstveno vzroke napredkom kakcr nazadovanjem slovenske narodne, tvorne, materialne in duševne moči. Ta široko zasnovani načrt je prepredel vso našo domovino z mogočnim gibanjem, v katerem zanosno delujejo vse mlade tvorne slovenske učiteljske sile in sodelujejo z velikim požrtvovanjem tudi učitelji in učiteljice starejše generacije, spoznavši potrebo tega dela za razumevanje duhovnih osnov podeželja ter uporabivši njega izslcdke posredno tudi pri šolskem delu. To mogočno gibanje deluje ravno pod imenom »Učiteljski pokret«. —1 Gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci. Zagrebški »Obzor« razpravlja o usodi gradiščanskih Hrvatov in nameri ukinitve njihovih šol ter pravi: »Ako bi se to zgodilo, bi izginilo 50.000 gradiščanskih Hrvatov, ki žive že stoletja na Gradiščanskem. Taka politika denacionalizacije pa nasprotuje tudi nacionalistični doktrini, o kateri izjavljajo njen prvaki, da je proti asimilaciji tujih etničnih skupin. Bila pa bi nasprotna tudi ponovnim izjavam nacionalističnih voditeljev, da se bodo spoštovale narodne pravice gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev. Kcr ni dvoma, ako bi se pričelo tako raznarodovanje gradiščanskih Hrvatov, bi doletela enaka usoda tudi koroške Slovence. Gotovo je, da bi izzvala taka politika denacionalizacije reakcijo v hrvatskj in slovenski javnosti, a gotovo tudi v srbskem in bi bila nazadnje bolj škodljiva Nemcem kakor Hrvatom in Slovencem.« (»Večernik« od 30. VIII.) —1 Začetek šolskega leta — začetek skrbi za mater je naslov članku v »Taboru« od 3. IX., v katerem so opisane težave staršev ob začetku šole.  1 o novi šoli v Črnučah priobčujejo obširna poročila »Slovenski narod« 3. septembra, »Jutro« 4. septembra in »Slovenec« 6. septembra. —1 Pri blagoslovitvi nove šole v Črnučah je govoril tudi g, ban dr. Natlačen in z nekaj krepkimi stavki pokazal na željo Slovencev po izobrazbi in napredku. Kot ban ima često priliko poslušati razna odposlanstva z dežele in je naravnost ganljivo, kako si ljudje prizadevajo za dvig šolstva in proisijo za učitelje, ki bi bili dobri vzgojitelji in modri vodniki niihovim otrokom. Iz te skrbi za izobrazbo in hoteč zadostiti ukaželjnositi svojih otrok so tudi Crnučljani vzeli nase veliko breme, ki ga jim je naložila postavitev novega krasnega šolskega poslopja. Naj bi otroci za te žrtve bili staršcm hvaležni. Prav tako pa naj bi bilo hvaležno tudi učiteljstvo, kateremu ne more biti vseeno, v kakih prostorih se vrši pouk. Še bolj kot šolski otroci bi se moralo učiteljstvo zavedati težkih žrtev, ki jih slovensko ljudstvo doprinaša za ljudskošolsko izobrazbo. (»Slovenec« 6. septembra.)