Leto III., štev. 198
poštnina pavšalfrana.
Danainja Stev. stane 7S par
I«Ha|m ob » «lutra|.
Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20-— .
Oglasi po tarif u.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova uL št- 54. Telef. št. 38.
Podružnica:
Maribor. Barvarska ulica
fctl. TeL št 22. Celie, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekot. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana. 18. avgusta.
Londonska konferenca je tedaj končala in delegati so se razšli brez kakršnegakoli pozitivnega uspeha. (Ce bi bili praznoverni, bi morali opozoriti, da je ta konferenca bila trinajsta v vrsti večjih konferenc po vojni _ in da torej itak od nje ni bilo kaj prida pričakovati . . .) Glavno vprašanje te konference med Poincarejem in Lloy-dom ' Georgejem je bila ureditev repa-racijskega vprašanja. Konferenca se ie razbila že na prvem važnem vprašanju, drugih se sploh lotila ni. Razlika med francoskim in angleškim^ stališčem v vprašanju reparacij, ki jih mora plačati Nemčija, se je izkazala kot nepremostljiva, vsled tega vprašanje medzavezniških dolgov sploh ni moglo priti na dnevni red, dasi je to vprašanje drugo najvažnejše evropsko, da, svetovno vprašanje za reše-nie' gospodarskih težav cele Evrope. Mi nismo na teh vprašanjih sicer našemu občinstvu žal manj zanimivih problemov zunanje politike nič manj interesirani, ko druge države, in na sebi dovolj težko občutimo občo evropsko gospodarsko depresijo, ki 'se pri nas izraža v veliki draginji in nizki vrednosti naše valute.
»Kamen smutnje« na londonski konferenci je bilo različno naziranje o gospodarski moči in plačilni _ sposobnosti Nemčije. Poincare trdi, da se Nemčija nalašč in premišljeno bliža in-solvenci v nadi, da se tako reši svojih ogromnih vojnih bremen in dolžnosti. To izhaja zlasti jasno iz izjave francoskega ministrskega predsednika žurnalistom z dne 14. t. m.: ^Nemčija trdovratno zasleduje politiko, _ ki jej pred obličjem Evrope dovoljuje napovedati svoj navidezni bankerot, <la tako doseže znižanje svojih plačil.» Sicer je pa to francosko naziranje že mano od zadnje dobe. Nasproti temu je pa. Lloyd George prepričan, da nemška gospodarska kriza ni le umetna, vsaj v največjem delu ne, marveč da eo to krizo zakrivila zares neznosna in trda reparacijska bremena, ki iih Nemčija, kakršna je po vojni, ne more preneisti. Med tema naziranjinia o nemški krivdi ali nedolžnosti na bankrotu, o nemški zmožnosti ali nezmožnosti plačila se giblje nasprotje med Francozi in Angleži, nasprotje zlasti v vprašanju, ali se naj Nemcem dovoli kakšen popust ali moratorij plačil, in kakšen? Poincare je bil pripravljen, da privoli v takšen moratorij le pod najstrožjimi pogoji in jamstvi, Lloyd George je pa hotel Nemčijo kolikor mogoče poStediti ter tudi vobče omiliti nekatera najtežja bremena, ker je prepričan, da prevelika strogost škoduje tudi zavezniškemu gospodarstvu samemu. Nepremostljivost razlike teh dveh nazorov se je na konferenci najbolje videla v debati o kontroli nemških državnih rudnikov in gozdov, — tu je angleška opozicija bila nepopustljiva, in Lloyd George je predla-zal celo, naj bi končno sodbo izrekla Zveza narodov. Angleži so zavrnili tudi belgijski posredovalni predlog, naj bi sicer nemški državni rudniki ostali v njihovih rokah, toda pod kontrolo mešane nadzorovalne zavezniške komisije. Končno je predlagal Italijan Schanzer, naj bi se konferenca ne razšla, ampak se samo odgodila za dva meseca, medtem pa naj se Nemčiji^ dovoli za ta dva meseca odlos plačani. Tega predloga pa zopet Poincare ni sprejel, marveč je vztrajal na eraranci-iah za odgodena plačila, Llovd George pa se je protivil garancijam, »ker bi učinkovala kakor sankcije in bi_ pomenila samo razširjenje poseganja _Antante v nemške notranje zadeve, imela bi torej za posledico prav to, proti čemer se je konferenca sestala in sklicala!* Končno je moral Llovd George konstatirati. da v tem najvažnejšem vprašanju po vojni_ za enkrat sporazum ni mogoč. Zato je proglasil imenom britanske vlade, da vztraja ona na versailleski mirovni pogodbi. 3 tem stopi v veljavo § 233. te pogodb? o pravni moči reparacijske komisije, in če bi se v njej sami ne doseglo soglasje, člena 13. in 14. pogodbe o Zvezi narodov. Nato je Poincare najavil, da se vrača v Pariz, in usoda konference je bila zapečatena. Vprašanje moratorija nemških plačil se vrača tja, odkoder je izšlo, v repara-sijsko komisijo. Po zgoraj navedenem 51enu mirovne pogodbe ima reparacijska komisija vsak čas pravico ponuditi odlog plačil, trinajsta klavzula drugega dodatka k osmemu poglavju pogodbe pa dobesedno pravi, da se more moratorij dovoliti z večino glasov reparacijske komisije.
Tri možnosti odločitve so podane: AH dovoli komisija Nemčiji zaprošeni odlog, v tem slučaju bi Francija, tako vsaj grozi »roelasila svoio nooolno neodvisnost
Problemi Male antante
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Povodom sestanka Male antante v Marijanskih Lažnih se problemi, ki se bodo tam reševali, komentirajo različno in se naglasa važnost različnih vprašanj, ki se bodo reševala na tej konferenci. Izmed političnih vprašanj, odnosno razmerja do sosedov je v ospredju zanimanja vprašanje Madžarske. Povod za to, da se to vprašanje sproži na konferenci v Marijinih Lažnih, je dejstvo, da je Madžarska izročila Zvezi narodov prošnjo za sprejem v Zvezo. To prošnjo je prejel tajnik Zveze narodov ter se bo dala na dnevni red Sveta in Skupščine Zveze. Ker se bo v Ženevi sestal Svet in Skupščina Zveze narodov začetkom septembra, nas loči od tega samo še nekoliko dni. Mala antanta, kateri je Madžarska neposredni sosed, mora misliti na to, ali naj se država, ki do danes ni pokazala niti najmanjše solidarnosti in sosedne lojalnosti kljub temu, da je vezana s tri-anonsko pogodbo, res brez vseh garancij sprejme v Zvezo narodov. Znano je, da je Madžarska od početka trianonske pogodbe do danes vedno poizkušala otežkočiti stanje na mejah Male antante. Madžarska je v danih momentih s kretarijeni svojih čet na naši meji vedno poizkušala pritegniti nase pozornost velikih sil. Zat-o je potrebno, da se na sestanku v Marijinih Lažnih zastopniki Male antante zedinijo na enotno stališče napram Madžarski. To zadržanje Male antante bo odločilno za vstop Madžarske v Zvezo narodov. Mala antanta lahko pred Zvezo narodov navede ne-številne primere nelojalnega izpolnjevan nja pogodbe s .strani Madžarske. Znano je, da je za sprejem v Zvezo narodov določen kot glavni pogoj lojalno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Ker nekateri člani Skupščine Zveze narodov soglašajo v mišljenju, da Madžarska izpolnjuje svoje obveznosti, bo Mala an-
tanta v Marijinih Lažnih zavzela svoje stališče in ostale člane Skupščine Zveze narodov poizkusila pridobiti za to, da bodo sprejem Madžarske v Zvezo narodov odklonili.
Drugo važno vprašanje, o katerem se bo mnotro govorilo, je reparacijsko vpra šanje. Naša kraljevina in Rumunija sta. direktno zainteresirani jpi reparacijah bolj kakor Češkoslovaška,- in bo popolno soglasje Male antante v teh vpraša njih gotovo. V mednarodnem pravnem pogledu spada vprašanje reparacij v vrste onih obvez, ki so jih vsi člani Male antante medsebojno sprejeli nase kot svoje lastne obveze ter eo.dolžni, da jih tudi branijo.
Končno se bo moralo v Marijinih Lažnih določiti zadržanje Male antante glede zastopstva v Zvezi narodov in v Vrhovnem svetu poslanikov. Ako se bo Mala antanta ponovno pokazala kot kompaktna sila v centralni Evropi, bo njeno mesto v Zvezi narodov in Vrhovnem svetu zagotovljeno. Sigurno je, da bodo neke velike sile poizkušale to onemogočiti, vendar pa je rešitev tega vprašanja odvisna od našega odločnega zadržanja.
Današnja »Politika* piše o vprašanjih Male antante, o katerih bodo razpravljali v Marijinih Lažnih in naglasa, da mora biti Mala antanta. čim kompaktnejša, ker se že javlja poizkus, da se ji prepreči končni uspeh. Dosedanji italijanski opravnik v Beogradu grof Man-zoni je že odpotoval v Marijine Lažne, gotovo v namenu, da po instnikcijah konzulte pokaže Češkoslovaški in Ru-muniji pot z večjimi koristmi v skupnem delu z Italijo, kakor pa z Jugoslavijo. Vendar verujemo, da bodo sestanki v Marijinih Lažnih rodili uspehe, ki jih enako pričakujemo mi, češkoslovaška in Rumunija.
Pred končno rešitvijo
invalidskega vprašanja
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Danes je imel minister dr. Žerjav v ministrstvu za socialno politiko konferenco z delegati invalidskega udruženja. Minister je izdelal konkretne predloge za rešitev tega vprašanja. Delegati invalidskega udruženja so vse predloge sprejeli ter
bo v najkrajšem času sprejet sklep ministrskega sveta in zakon, ki bo invalide popolnoma zadovoljil. Vsi invalidi, ki so sposobni za delo, bodo dobili nekoliko stotisoč dinarjev kot obratni kapital, da bodo mogli začeti z delom, vsi drugi invalidi pa bodo sicer preskrbljeni
Turška podpora teroristom v naših južnih krajih
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) V zadnjem času se pri bolgarskih teroristih, ki delajo z italijanskim orožjem, pojavlja vedno večja težnja za sporazum s Turki, in sicer v borbi proti naši državi v južnih krajih. To kaže na sporazum med vladama v Angori in Sofiji. Pri mnogih bolgarskih komitaših, ki so bili ubiti v zadnjih borbah v Južni Srbiji, so se našli letaki v turškem jeziku, v katerih se Turki pozivljejo, da vstopijo v revolucionarni macedonski komite. Prevod tega letaka se glasi: »Dasi ni dosti Srbov in Grkov, so Heleni in Srbi rarde-lili našo domovino, ki je naseljena z Bolgari in Turki. Srbi se trudijo, da bi večno »stali v naši očetnjavi in delajo na to, da iz Bolgarov napravijo Srbe in Grke. Na nedovoljen način in z nedovoljenimi sredstvi jemljejo Turkom imetje, ubijajo nedolžne Turke in Bolgare, jih tepejo in zapirajo. Našo zemljo, ki so nam jo zapustili naši pradedi, tlačijo naši neusmiljeni sovražniki, cerkev rušijo, napadajo žene in deco(l). Doklej bomo dovolili, da bodo Srbi in Grki v naši Macedoniji izvrševali svojo barbarsko upravo? Ali bomo mučili duše na-ših hrabrih junakov, ki so za srečo na-
še domovine žrtvovali svoje duše? Ma-cedoncem se mora dati Macedonija. Ma-cedoniia mora biti neodvisna. Zato se je notranji revolucionarni komite v Macedoniji sporazumel s predsednikom vla de v Ar.gori, čestltim Gazi Mustafa Ke-mal pašo, da se storijo skupni koraki zaradi rešitve in neodvisnosti na5e domovine. Javljajoč vam to srečno novico, dajemo vam roko in vas pozivljemo, da vstopite v notranji macedonski revolucionarni komite. Naš namen je odločen. Bog nam bo pomagal. Revolucionar ni komite v Macedoniji«. — Ta oklic dokazuje, da poskušajo sedaj v Južni Srbiji poleg drugih tujih rovarjev tudi še turški agitatorji, kako bi to pokrajino še dalje časa vznemirjali in nam one moročali pomirjevalno in narodno kulturno delo.
Smrt nekdaj slavnega Enver-paše.
London, 18. avgusta. (Izv.) Enver-pa-ša je dno 4. avgusta padel v obupnem boju z rdečimi četami; južno od Buhare. Truplo je imelo sedem do osem ran, povzročene po sablji. Po drugi vesti so našli truplo med trupli številnih padlih vojakov.
in proste roke ter morda vojaško zasedla še kaj nemških premogovnikov in drugega ozemlja. Ali pa bo v komisiji jednakost glasov. Na to možnost računajo v Parizu, kjer mislijo, da bo belgijski član komisije podpiral Francijo. Ali pa bo tretjič predsednik komisije Dubois v slučaju enakosti glasov dirimiral v pro-speh Francije. Obe zadnji eventualnosti bi značile poraz Anglije ta status quo re-paracijskega vprašanja ter bi bile obenem škodljive za francosko-angleško prijateljstvo, na katerem sedaj sloni stari svet. Pri slovesu sta oba predsednika na-glašala trdnost prijateljstva Anglije in Francije in delegati so naglašali da »razpad konference nikakor ne znači razpada zavezništva.. Izgleda, da zares njihovo medsebojno razmerje ni poslabša* no. ampak da se samo ni posrečilo najti
izhod iz težke gospodarske situacije, pri čemer oba dela drug drugemu priznavata. da imata težave, da pa nista doslej še našla izhoda Iž njih. Londonski konferenci bo morala v kratkem slediti druga, štirinajsta, petnajsta, dokler se končno ne najde izhod. Morda pride pravo spoznanje obema, Angliji in Franciji, kakor tudi vsem drugim državam, mnogo prej, nego si danes mislimo, kaiti gospodarska katastrofa Evrope raste, ln nekega dne bodo vse vlade, ki danes odločujejo v Evropi, vedele, da morajo za vsako ceno najti izhod. MI manjši pa dotlej moramo ščititi lastno kožo, kakor vemo in znamo. Londonska konferenca je potekla brezuspešno, tem uspešnejši se obeta za nas sestanek v Marlianskih Lazneh. Mala antanta mora biti pripravljena tudi gospodarski, da ne: zaide v. vrtinec.
Reparacijska komisija
in nemška plačila
RAZLIKA MED FRANCOSKIM IN ANGLEŠKIM NAZIRANJEM.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) Preden prične reparacijska komisija odločilna posvetovanja glede moratorija, hoče slišati mnenje nemške vlade, toda ne na ta način, da naprosi nemško vlado, naj pošlje pooblaščenca v Pariz, ki bi repara-cijski komisiji dal pojasnila o finančnem položaju Nemčije, temveč tako, da bo reparacijska komisija s svoje strani odposlala svoje pooblaščence v Berlin, ki bi tam razpravljali o prošnji nemške vlade glede reparacij. Podpredsednik Brad-bury in še en član reparacijske komisije sta na včerajšnji neoiicijelni seji reparacijske komisije dobila nalog, naj v to svrho odpotujeta v Berlin. Oba delegata reparacijske komisije sta že odpotovala. Najbrže dospeta nocoj v Berlin. Posvetovanja članov reparacijske komisije bodo prejkone trajala več dni. Reparacijska komisija najbrž ne bo mogla pred prihodnjim tednom končnoveliavno sklepati o prošnji nemške vlade glede moratorija.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) Reparacij-
ska komisija ni imela danes oficlelne seje, temveč se je le neoficielno pogajala z delegatom, da doseže kompromisno rešitev glede prošnje Nemčije za moratorij.
Pariz, 18 avgusta (Izv.) «Information» zahteva, naj se zlata rezerva Nemčije, ki znaša eno milijardo mark, uporabi za plačilo nemških obveznosti. Pred letom so se zavezniki odrekli tej pravici, ker so upali, da bo Nemčija izpolnila Svoje obveznosti.
Pariz, 18. avgusta. (Izv.) Kakor poroča «Temps», se bo v reparacijski komisiji še enkrat razpravljalo o vprašanju, ali bo mogel glas francoskega predsednika reparacijske komisije pri enakem številu glasov odločiti. List navaja člen 437. versailleske mirovne pogodbe, ki izrecno določa, cda ima pri enakem številu glasov predsednik pravico oddati še en g!as». Ta izjava lista Je naperjena v prvi vrsti proti Angliji, ker je angleško časopisje že protestiralo proti francoskemu naziranju.
Avstrija in iugo-.
slovanski izvoz
Beograd, 18. avgusta, (Izv.) Avstrijski poslanik jc včeraj dopoldne posetil pomočnika znnanjega ministra Gavriloviča da se informira o prepovedi izvoza iz naše države. Posebno se interesira. ali se bo prepovedala tudi izvršitev onih kupčijskih* sklepov, ki so že dogovorjeni in plačani.
LetoinSa letina sliv
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz zapadne Srbije in Bosne bo letina sliv zelo dobra. Ker so se slive pocenile in so kvalitativno boljše, bodo lahko konkurirale kalifornijski slivi. V Nemčiji in Angliji je veliko povpraševanje po naših slivah. Prometno ministrstvo je določilo veliko število vagonov za izvoz sliv, tako da bo v oktobru izvoz sliv v Nemčijo in Anglijo zelo živahen. Tudi pekmez bodo to leto v veliki meri izvažali, ker bo veliko izvozničar-jev kuhalo pekmez zaradi tega, ker ne morejo izvažati same slive.
VELIKI GOZDNI POŽARI.
Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Iz Ne-gotina se javlja, da se je včeraj užgal veliki državni gozd Cvetanovac. Požar je zavzel velike dimenzije in še ni lokalizi-ran. Iz Plevi j a se javlja, da so se včeraj zažgali ogromni gozdni kompleksi. Prebivalstvo, vojska in orožništvo se neumorno trudijo že pet dni, da lokalizira-jo požar, toda brez uspeha. Iz Prijepolja se javlja, da se je požar razširil tudi na prijepoljsko okrožje in objel Ravno goro, dalje tudi gozd Zlotor. Oba požara sta zavzela silne dimenzije. Iz Voreša se javlja, da se je tam zažgal veliki državni gozd v občmi Dubostice. Požar obsega prostor dveh kilometrov. Iz Sarajeva se javlja, da gori gozd Javorača, vsled silnega vetra pa so se zažgale tudi šume Slit. Scbešič in Duboiak. Silen veter raz-naša požar z veliko hitrostjo, tako da je vse gašenje brezuspešno.
APROVIZACIJA GLAVNEGA MESTA.
Beograd, 18. avgusta. Aprovizacijski odbor glavnega mesta Beograda Je ministrstvu za notranje zadeve izročil pred-stavko, da naj vlada otvori kredit 15 milijonov dinarjev kot obratni kapital za aprovizacijski odbor za pobijanje draginje, da naj mu brodarski sindikat in železniška direkcija gredo na roko s tem, da določijo poseben vozni red za dovoz živil in da se prevozna tarifa na teh vlakih in ladjah zmanjša za 50 odst.
MADŽARI IN PAPEŽEV NUNCIJ.
Subotlca^ 18. avgusta. (Izv.) Papežev nuncij Pelegrinetti je dne 15. t. m. povodom praznika sv. Cecilije imel slovesno službo božjo. To priliko so hoteli Madžari iz Subotlce izkoristiti za svojo na-cijonalno manifestacijo. Odbor njihove stranke Je Izrazil željo, da nuncij poseti njihov klub, kamor so sklicali 300 svojih članov. Nuncij Pelegrinetti, ki $e ni izročil svojih akreditivnih pisem našemu dvoru. Je odklonil poset na tem sestanku, ki bi se mogel tolmačiti kot politična manifestacija.
FAŠISTOVSKA VRHOVNA KOMANDA
Rim, 18. avgusta. (Izr.) Osrednji svet fašistovske stranke je imel v Milanu sejo, na kateri se je v zmislu Mu&solinije-vega programa sklenilo ustanoviti vojaško vrhovno poveljstvo, čigar 3 člane bi imenovalo vodstvo stranke*
ŠAH.
London. 18- avgusta. (Izv.) Zadnjei kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je danes pričelo. Gotovo je, da bo dobil Capablanca prvo darilo, ki znaša 250 funtov. Tudi Aljošinu je drugo darilo za-sigurano. Odločitev glede tretjega darila med dr. Vidmarjem in Rubinsteinom še ni gotova.
Borza
Zagreb, devize: Dunaj 0.10 — 0.12, Berlin 7—8, Budimpešta 5.10 — 525, Milan 390 — 398.50, London izplačilo 390 — 395. ček 387.50 — 390, Newyork ček 86 — 87, Pariz izplačilo 690 — 700, ček 688.75 — 692, Praga 247 — 347.60, Švica 1650, valute: dolar 86 — 86.50, avstr. krone 0.11 — 0.12, funti 385 — 387.50, madž. krone 5.50, marke 9.50, lire 392 — 393. V smislu sklepa borznega sveta se bodo od pondeljka naprej vršili od 11. — 11.% ure borzni sestanki za blago, od 11% — 11% za devize in do 12 in pol za valute, da se s tem omogoči istočasno poslovanje z beograjsko borzo.
Banka za Primorje 160.
Trg. obrtna banka 62 — 63.
Brodska banka 84 — 85.
Hrvatska eskomptna banka 173 — 174
Jadranska banka 450.
Jugoslovenska banka 100 — 105.
Ljubljanska kreditna banka 209 — 210.
Slavenska banka 112.50.
Praštediona 1100 — 1112.
Eksploatacija drva 125.
Narodna šumska industrija 100 — 102.
Slavoniia 125 — 126.
Srpska banka 152 — 152.50.
Union 575.
Ljubljanske strojne tovarne 202.50.
Beograd, devize: London 378, Pariz 660 — 666, Newyork 84, Ženeva 1580, Solun 180, Milan 395, Praga 265, Berlin 8.80, Dunaj 0.13, Bukarešt 66, Budimpešta 5.65.
Dunaj, devize: Zagreb 217.85 - 218.15, Beograd 871.40 — 872.60, Berlin 65.85
—	66.15, Budimpešta 47.46 — 47.54, London 336.400 — 336.600, Newyork 3391.50
—	3394.50, Milan 749.75 — 750.25, Pariz 5917 — 5953. Praga 2114 — 2116, Sofija 428.50 — 429.50, Varšava 7.97 — 10.03, Curih 14.293 — 14-307, valate: levi 409 — 411. marke 66 — 66.50, funti 335.950 — 336.250, franc. franki 5825 — 5905, lire 3363 — 3367, dinarji 867 — 869, poljske marke 9.90 — 9.98, leji 554.5
—	555.5, švic. franki 14.230 — 14.250, češke krone 2109.50 — 2112.50, madžarske krone 47.69 — 47.81.
Praga, devize: Berlin 3.05 — 3.25. Cn-rlh 678.50 — 681.50, Milan 159.75 — 161.25, Pariz 282.25 — 283.75, London 158.25 — 159.75, Newyork 3470 — 3510, Beograd 40.50 — 41, Sofija 20.05 — 20.45, Dunaj 0.0425 — 0.0525, Varšava 0.3950 — 0.4950, Budimpešta 1.95 — 2X5 marke 3.05 — 3.25, švic. franki 676.50 — 679.50. lire 158.75 — 160.25, franc. franki 281.85 — 282.75, angl. funti 157.25 — 158.75, dolarji 3480 — 3520, dinarji 40.50
—	41.50, levi 20.05 — 20.45, avstn krone 0.0450 — 0.0550, poljske marke 0.3950 — 0.4150, madž. krone 1.95 — 2.05.
Curih: Berlin 0.4650, Newyork 524^0 London 23.53, Pariz 42, Milan 23.92, Praga 14.85, Budimpešta 0.3350, Zagreb 1.5250, Bukarešta 3, Varšava 0.07, DimaJ 0.050, avstr. krone 0.075.
Berlin: Italija 5243.40 — 5256.60, London 5143.55 — 5156.45, Newyork 1158.55
—	1161.45, Pariz 9263.40 — 9286.60, Dunaj 1.3550 — 1-3950, Praga 3205.95 — 3214.05. Sofiia 684.10 — 665.90
Vsem bratom in sestram!
Sijaj naših sokolskih praznikov ,ie latonil v naših najslajših spominih. Nimamo besed, da bi mogli z njimi izraziti dovolj iskreno vse, kar nam veleva ukaz dolžnosti in hvaležnosti. Vsi javni čini tel ji in zasebni naši prijatelji, vsak posameznik, vsaka posameznica, vsi bratje in sestre, ki so kakorkoli sodelovali ob pripravah in izvedbah vsega ogromnega dela v pred-zletnih in zletnih dneh, naj prejmo našo odkritosrčno zahvalo. Le ob sodelovanju in požrtvovalnosti nas vseh je bilo mogoče, da je naše skupno delo tako veličastno uspelo. Zadovoljite se vsi s tem javnim izrazom naše zahvalnosti in z lastno ponosno zavestjo, da je v vsem, v posameznostih in v celoti del vašega sotrudništva in vaše svobodne volje.
Sokolska ideja je kakor vihar pretresla vso našo zemljo. In vsi — od kralja do deteta v naročju, ki so prišli na zlet v Ljubljano — smo se čutili kot sinovi in hčere ene matere, kot bratje in sestre iste krvi, istega jezika, istega mišljenja. Pod meoskru-nljivim sokolskim praporom je bil zbran ves naš narod po svojih zastopnikih in odposlancih. Vsa srca so gorela v enem plamenu, vse duše fo ih-tele v eni radosti, ko so dejanja in uspehi truda in napora dokazovali, da imamo vsaj eno veliko, mogočno^ in veličastno skupno stvar, ki združuje vse sloje in stanove, vse stranke in struje, vse vere in oba spola v eno edino moč in veličino, katere ne zmore in ne bo zmogel nihče drugi razen sokolske misli!	_ .
Našemu klicu so se odzvali ljubi gosti iz zavezniških in prijateljskih držav, naši bratje in naše sestre iz slovanskih dežela ter so prišli poveli-čat prvo slavo našega Sokolstva. Naj-jačji je bil obisk bratov in sester iz one zemlje, ki je vsemu Slovanstvu rodila Tyrša in Fugnerja. Bratsko zavezništvo med nami in Čehoslovaki, ponovno potrjeno in poglobljeno za vse čase in za vse slučaje, je dvignilo radost vseh neštetih množic do vrhunca, Iti je z njega odmeval grom prisede in zvestobe Sokolstvu in pravdi. Odblesk sokolskih zastav in našega orožja se je kakor luč upanja in vere razlil v vse one kraje, koder stotisoči v hrepenenju čakajo, da udarijo tudi med nje sokolska načela bratstva, enakosti in svobode!
Ta naš prvi pregled naših domačih ln savezniških čet je preveril vsakega o sili Sokolstva, ki veletoku enako vre po vsem svetu, koder zveni slovanska beseda. Ta sila lahko zmelje in potepta našega sovražnika, pa naj se pojavi kadarkoli in kjerkoli. Toda naš kiic budi k življenju, naše poslan-ttvo je kultura, naše jeklo brusi moč duha, naš poklic je ustvarjajoče delo, ki izvira iz ljubezni do naroda, do očetnjave, do bednih, zaslepljenih in ponižanih, ki hiti do zmage, podžigali od veličine sokolskih kreposti lepote, dobrote in resnice, a ki se raz besni v neurje, kadar prekipi mero dopustnosti kleveta, nasilje in skrunitev časti.
Bratje, sestre, vi vsi ki ste bili priča dožorelosti in pripravljenosti Sokolstva, znajte, da je s I. jugsloven-skim vsesokolskim zletom stvorjen šele začetek novemu, podvojenemu delu. Ne rok navzkriž, ampak z vsemi močmi telesa in duha na delo! Kar smo opazili napak in pomanjkljivosti, jih odpravimo: najprej pa poglej vsak samega sebe, je li z dovoljno popolnostjo storil vse, kar mu je bilo določeno storiti. Predvsem bodi vsak posameznik najstrožji sodnik samemu sebi! Duh. ki ga dviga v razsodnost, treznost in zrelost sokolska vzgoja, se poočituj v lepoti telesa, kakor bodi zdravje in moč telesa prvotna dragocena pridobitev našega vzgojnega dela. Tako se popne ves narod zopet za stopnjo popolnosti naprej in navzgor, jak in zdrav, lep in kreposten, vsak
dan starejši, da doM v Bramu tfore-čanstva med ostalimi kulturnimi narodi prvo mesto.
S tem pozivom na delo, s to neomajno vero v našo bodočnost in — ponavljajoč svojo zahvalo — pošilja-mo vsem iskrene bratske pozdrave.
Zdravo! StareSinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Dr. Vladimir Ravnikar, Dr. Riko Fax, starosta.	tajnik.
Politične beležite
4- Minister Žerjav ne potrebuje nobene rehabilitacije! Prijateljski list iz Dalmacije nam piše, da razpošilja _Ka-menarovičeva klika po celi državi in v vse liste članke, čegar vsebina je podobna onim, ld jih je »Slovenski Narod* priobčeval v Ljubljani kot plačane inserate. Glavni namen Kamena-rovidijade je, vzeti ministra dr. Žerjavu s starimi klevetami čast in poštenje. Taktika v vseh od Kamenarovi-deve klike pisanih člankov .je ta, da se v njih razlagajo čisto bankarske manipulacije raznih bančnih ljudi, v ta bankarski milje pa potisne dr. Žerjava kakor Pilata v kredo. Tako zopet pogreva včerajšnja »Bankoslavija* Ka-menarovičevo bankarsko afero in piše, kakor da bi minister dr. Žerjav sploh potreboval še kake rehabilitacije. Dr, Žerjav ni tožen, pač pa je on tožil Kamenaroviča, za katerim je izdana tudi tiralica. Gosp. Čiro je svoj čas ministrskega predsednika Pašiča še hupe obrekoval kot sedaj ministra dr. Žerjava. On je oseba patološke zlobnosti ter arnavtskih manir. Tudi če bi bil obsojen za obrekovanje na zapor, s tem nikomur ne more dati zadoščenja niti Pašiču, niti dr. Žerjavu. Minister dr. Žerjav sicer zahteva, da se kazensko postopanje proti Ka-menarovidu čim hitreje izvede, a zadoščenje za njegove klevete je že zdavnaj prejel. Poseben odbor s prof. Reisnerjem na čelu mu je dal absolu-torij. ki potrjuje izven vsakega dvoma jasno njegovo čistost in neomade-ževanost. Dr. Žerjavu so izrekle popolno zaupanje lokalne politične organizacije JDS in tudi zbor zaupnikov. Kdor pozna dr. Žerjava, njegovo javno delo in kdor je objektiven ter pošten sodnik, niti trenutka ne bo po-mišljal, komu naj zaupa: Žerjavu ali Kamenarovicu. Kamenarovič ima lahko s svojimi klevetami momentano efekt tamkaj, kjer je doma nepouče-nost, ali pa zloba,
4- Lepa doslednost! Minister dr. Žerjav se je v zadnjih sejah ministrskega sveta s hvalevredno energijo in spretnostjo zavzel za to, da vlada stori proti draginji radikalne korake. Ako bi za to ne bilo nobenega drugega povoda, dala bi mu ga bila deputacija »Zveze javnih nameščencev* v Ljubljani. ki" ga je tik pred kronskim svetom zaprosila, da spravi tudi uradniško vprašanje pred kronski svet. Včerajšnja »Jugoslavija* v članku »Pm korak* prav toplo pozdravlja proti-dragrajski sklep ministrskega sveta, »Bankoslavija* pa na isti strani v članku »Ministri v sokolskih krojih* napada ministra dr. Žerjava, zakaj si je izbral ravno kronski svet za to, da je sprožil draginjsko vprašanje. Im-
ne bo moglo več dolgo gledati te de-1 magogije. Odločiti se bo moralo, ali da odobri dr. Žerjavova prizadevanja, ali pa, da se — če odobrava infernal-ne napade »Bankoslavije* na ministra dr. Žerjava — obrača v bodoče na pomoč samo na tisto kliko, ki se usti po Kamenarovičevem bankarskem glasilu. Naši ministri niso za to tu, da bi vsakdo nanje spuščal svoj strup.
-f Javno vprašanje na g. dr. Gustava Gregorina. Minister Svetozar Pribičevič in dr. Žerjav sta bila poleg neštetih drugih repreaentantov od JSS na vsesokolski zlet v Ljubljani oficijelno povabljena. Minister pro-svete Pribičevič, v čegar resort spada Sokolstvo, je pri prireditvi oficijelno zastopal vlado. Da pokaže Sokolstvu posebno počaščen je, udeležil se je kot minister prosvete in oficijelni zastopnik vlade slavja v sokolskem kroju. 'Tudi ministra Pucelj in dr. Žerjav, ki sta oba od mladih nog člana Sokola, sta kot ministra prisostvovala sokolski slavnosti v kroju. Ni nobenega dvoma, da je ta nastop ministrov, zlasti, ker ga dosedaj jugoslovansko Sokolstvo še ni doživelo, izredno važen in časten dogodek Samo kak klerikalec, ki se peni zelene zavisti radi veličastnega uspeha sokolskega zleta, bi drugače mislil. Na žalost pa je izšel tudi v včerajšnji »Bankoslaviji*, v kateri je JSS priobčeval oficijelne sokolske vesti, članek, izvirajoč iz najpodlejših
sil na^o vlado, naj b! s T. septembrom1 prevzela naša država 1500 ruskih beguncev i otoka Lemna v oskrbo, vzdrževalnino pa bi plačala Anglija v funtih.
+ Monomacija «Hrvatova». Sobotni »Hrvat* je prinesel uvodnik z naslovom »Policaj-sokolski zlet*. Članek je tako neumen in perfiden, da ni vredno izgubljati besed o njem. Kakšen je bil vsesokolski zlet v Ljubljani, o tem naj se pouči »Hrvat* iz tujih, makari Slovanom sovražnih listov, iz tržaškega »Pic-cola* L dr. Nas zanima le, da »Hrvat* obsoja in psuje naš vsesokolski zlet iz prismojene monomanije. Kajpada so se po trditvi »Hrvatovi* v »takozvanem« jugoslovanskem sokolstvu* razvili vsi mogoči protisokolski pojavi le zato, ker so v njem zavzeli prvo mesto Srbi! Ker se je Sokolstvo udinjalo hegemonistični nasilni, neiskreni politiki, zadene sokolstvo ista usoda, ki je že zadela Jugoslavijo: sokolstvo je moralo postati gnez-no reakcionarnostl, nasilnih metod in roparskih sredstev!! Sokolstvo je del vse-občega vladajočega sistema: gnilega, nasilnega, reakcijonarnega in antikulturne-ga. Zato ga mora zadeti ista usoda: propade pod zamahom zdrave in poštene demokracije, iskrene naprednosti in svobodomiselnosti. Tako piše »Hrvat*. Na to čenčanje naj bi reagirali? — Vtisk imamo, da poslušamo psovanje pobesnelega alkoholika, ki bruha iz sebe psovke, ne da bi jih sam razumel. Zdi se nam,
instinktov osebnega sovraštva, ki na- | da slišimo blaznika. Zato ne reagiramo, ravnost barabsko napada ministra j ker siromak se nam studi in smili.
»Bankosla-
pertinentnemu člankarju vije* »pada v oči, da je dr Žerjav s tem nenavadnim izstopom na kronskem svetu pokazal, da sme to vprašanje, kakor marsikatero drugo, porabiti kot štafažo za osebno agitacijo in rehabilitacijo svojega imena in stranke pred slovenskim uradm-štvom.* Tako se je v žurnalističnem arnavtluku bankarskega glasila »Jugoslavija* tudi ta dobro zasnovana akcija začela na ostuden način kvariti. Ne glede na nedoslednost, ki jo čita-telj lahko v »Bankoslaviji* 6am _ takoj vidi, ako čita zgoraj omenjma članka, je iz Kamenarovičevega glasila razvidno, da mu je uradniška beda in uradništvo objekt za ostudno strankarsko izkoriščanje. Uradništvo
Pribičevica in dr. Žerjava zato. ker sta se vabilu JSS odzvala in prišla na svečanost v kroju. Mi sicer vemo, da je »Bankoslavija* bankarsko glasilo gosp. Kamenaroviča, ki je v zadnjem času postavil v uredništvo tega lista kot nekakega vrhovnega redakcijskega šefa svojega uradnika iz »Jadranske banke*, vendar po smo primora-ni z ozirom na to, kar uganja »Ban-koslavjj**, javno vprašati, če odobravajo n.jeno pisavo tudi oni gospodje, ki jih je »Jugoslavija*, ko je prešla v oblast gosp. Kamenaroviča, nominira-la kot tiste, ki naj nosijo za »Jugoslavijo* nekako moralno odgovornost. »Jugoslavija* je namreč pisala, da stoji za njo grupa okoli »Slobodne Tribuno, 'med njo tudi dr. Rvbar in dr. Gregorin. Ker se je gosp. dr. Ry-bar umaknil iz političnega življenja, ker je postal poslanik, pada sedaj vsa moralna odgovornost za pisavo »Jugoslavije* le še na dr. Gregorina. Da ne bo več nejasnosti in slepomišenja, vprašamo gosp. dr. Gregorina javno, ali je res, kakor je pisala »Jugoslavija* — on moralno odgovoren za »Jugoslavijo*? Ako je prevzel _ odgovornost, kako more odobravati tako barabstvo, kakršno je zagrešila »Jugoslavija* s svojim napadom na ministra Pribičevica in dr. Žerjava v članku, ki ga je ta list priobčil pod naslovom »Ministri v sokolskem kroju* dne 18. t. m.? Prepričani smo namreč, da velezaslužni gosp. dr. Gregorin na stara leta ne bo mazal svojega dobrega, poštenega imena s tem, da bi dovolil, da se skrivajo za njim revolveržurnalistovski banditi. pod-kupljenci in pa politikujoči bankdi-rektorji, bankirska in profitarska klika. ki je kupila skrahiran list, da more S njim goljufati občinstvo ter delati mnenje za razne nečedne posle. »Bankoslavija* na brani svojega Kamenarovida, zato je kupljena, poštene ljudi pa naj pusti v miru m naj brani Sokolstva. Sokolu vsaka sladka beseda »Bankoslavije* več škoduje, ko ves strup sovražnega »Slovenca* in prismojenega »Na-
ffa ?o mu podtaknili na meji sliko italijanskega kralja. Italijani znajo.
-f Fašizem, militarizem, kapitali zem in Sokolstvo ie pomešal falirani poslanec Zvonlmir Bernot v godljo, ki jo je serviral svojim bravcem kot najnovejši produkt svojega »zdravega duha*. Nam se je obračal želodec in le obžalovali smo čitatelje, ki morajo take oslarije ne le čitati, nego tudi plačati. Zvonimir Bernot je proti vsemu in si zato domišlja, da je poštenjak zdravega duha. V njegovim možganih vre, kipi ter razvija strupene pline kakor želodec, ki je prenatrpan neskladnih snovi. Edini lek je purgen! Eventualno naj se pokliče psihiater. Drugega sredstva ne poznamo.
Italija zavlačuje podpis sporazuma. Kakor je izvedel Vaš dopisnik, je zunanji minister dr. Ninčič poslal pol-nomočnega ministra Ljubo Nešida y Trst, da z italijanskim državnim tajnikom Contarinijem končno redigira besedilo konvencije o italijanskih šolah v Dalmaciji. Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje v pondeljek v Mari-janske Lažne.
-f Kongres javnih delavcev v Zagrebu. Dne 10. septembra se bo vršil v Zagrebu kongres javnih delavcev, ki se strinjajo z idejami sklicateljev sestanka v llidžu dne 28. in 29. junija. Na kongres bodo imeli dostop samo povabljeni. Zagrebški akcijski odbor tvorijo dr. Tom-lienovič. dr. Zivko Petričic in Jovan Ba-nianin. Pokretaši tega gibanja bodo izdajali tudi svoj lastni politični, socialni in ekonomski tednik ^Narodna sloga*, ki bo izhajal v Zagrebu kot neodvisno jugoslovansko glasilo.
Prosveta
Kongres žen-zdravnic bo v Ženevi
začetkom septembra. Organizira ga Mednarodno udruženje zdravnic, ki se je leta 1919 ustanovilo brž po L Mednarodnem kongresu zdravnic v Newyor-ku. V udruženje spada doslej 15 držav, a med temi dosedaj ni bilo nobene slovanske. Letos so na kongres pozvane Poljakinje-zdravnice. Poljske zdravnice so prijavile doslej 1 referatov, in sicer: 1.) Briga za mater in otroka na Poljskem; 2.) boj z venerskimi boleznimi na Poljskem; 3.) higijena v srednji šoli: 4.1 higijena v osnovni šoli; 5.) zdravnica v "i; 6.) udeležba države, avtonomnih institucij v nadzorstvu reda in nereda; 7) zgodovina zdravnice na Poljskem. I z Števila že priglašenih referatov se vidi, da ima Poljska mnogo ženskih zdravnic.
Novo delo Leonida Andrejeva je objavila ruska revija »Sovremenije zapiski*, ki izhaja v Parizu. To znamem-to delo Andrejevo je drama v stinh dejanjih »Pasji valček (Pesem samote)*.
Mednarodno društvo za novo glas-bo se je po sklepu salcburških mednarodnih komornih koncertov ustanovilo s sedežem v Salcburgu. V pripravljata, odbor so bili izvoljeni: 1 Amenkanec, -Angleža, 2 Francoza, po en Italijan, Cen Španec, Danec, Madžar in Finec, po dva Nemca in po dva Avstrijca. Društvo bo delovalo za popularizacijo sodobne glasbe in bo izdajalo dela modernih skladateljev Jugoslovanski glasbeniki naj M se zanimali za to mednarodno mstitu-
cijo.___-
preja*.
4- Iz ministrstva Inostramh a«.
Zunanji minister dr. Ninčič, ki se je danes dopoldne vrnil v Beograd je imel takoj sestanek z namestnikom ministrskega predsednika, notranjim ministrom Timotijevicem, s katerim je dolgo razpravljal o tekočih poslih. Pozneje je sprejel našega poslanika v Washingtonu dr. Tresica - Pavičica m zastopnika Zveze narodov za_ naso kraljevino Sergija Jurjeva, ki je pro-
Po svetu
—	Relativitetna teorija potrjena.
Fizik observatorija v Medocu profesor Medot je prišel pri proučevanju solnčne svetlobe do rezultata, ki potrjuje eno od najdrznejših in najbolj pobi.ianih tez prof. Einsteina o relativitetni teoriji. Sedaj objavljajo pariški listi z »Matinom* na čelu to dognanje kot senzacijo dneva.
—	Brzovlakl s hitrostjo 270 km na uro se upeljejo na progi Curih - Ro-manshorn, poizkušnje se že vrše. Vlak bo obstojal iz lokomotive z motorjem za 250 HP in treh vagonov v katerih bo prostora za 70 oseb. Ta vlak bi rabil za 595 km dolgo progo Maribor - Beograd dve in pol ure, dočim rabi naš brzovlak 16 in pol ure.
_ Viljem Bode, znani nemški umet-
kupil pred mesecem
Sah
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TUR-NIR V LONDONU.
V	10 kolu je Capablanca potolkel Re-tiia v 39. potezah, VVahltuch \Vatsona, dr. Vidmar italijanskega šampijona Ma-rottija, Aljošin Avstralca Vatesa, Hoten-dec Euwe Angleža Atkinsa^ Partija Ma-roczv-Tartakower le končala remls, partiji Rubinstein-Bogoljubov in Snosko-Borowsky-Morrison pa sta bih preKi-
"'stanje po 10. kolu je bilo sledeče: Capablanca 8 in pol, dr. Vidmar J m pol, Aljošin 7 in pol. Rubinstein 6 (2), Tar-takovver 6. Reti 5 (1), Maroczv 5, Vates 4 in pol, Bogoljubov 4 (2), Atkins in Eu-we 4, Snosko-Borowsky 3 in pol U), Morrison 3 (2), Wahltuch 3 (1), Watson 2 in pol (1), Marottl 0.	_
V	11. kolu, ki se je igralo v četrtek in. t m v Central Hallu v Westminstru je imel kubanski mojster Capablanca jako težaven boi z Angležem Atkinscan, ki se je vdal šele po 67. potezi. Italijanski mojster Marotti ima zaznamovati svojo prvo zmago. Porazil je Rusa Snosko-Borow-skega ki je napravil nekaj jako nerodnih napak. Aljošin je potolkel Mornso-na, Tartakower Vatesa, Maroczy Watso-na, Rubinstein Nizozemca Euwe, dr. Vidmar VVahltucha. Partija Bogoljubov-Retl
je končala retnis.
Stanje v 11. kolu je sledeče: Capablanca 9 in pol, dr. Vidmar 8 m pol U), Aljošin 8 in pol, Rubinstein 7 (2), Tarta-kou-er 7. Maroczy 6, Reti 5 in pol (1), Bogoljubov 4 in pol (2), Yates 4 in pol, Atkins in Euwe 4. Snosko-Borowsky 3 in pol (1), Morrison 3 (2), Wahltuch 3 (1), VVatson 2 in pol (1), Marotti 1.
Naš svetovni mojster dr. Vidmar je torej dosedaj še vedno na drugem mestu, akoprav ie dobil že dva jako nevarna tekmeca: Rusa Aljošina in Poljaka Ru-bmsteina. Ker pa je po našem včerajšnjem teleionskem poročilu zgubil svojo v 9. kolu prekinjeno partijo proti Rubin-steinu, ki ima ugodne šanse, da dobi tudi svojo visečo partijo z Bogoljubovom, se bo bil še hud boj za drugo nagrado med Rubinsteinom, dr. Vidmarjem m Al-jošinom. Dr. Vidmar tudi še nI Igral s kubanskim prvakom Capablanco, ki smatra Vidmarja za svojega najbolj nevar-
nostni historik, je
v Italiji sliko Clauda Lorraina in jo pre-
vlekel z mavcem, da bi jo mogel sprv — --------- _ . , ....
viti čez mejo. Ko je po povratku v Ber- nega nasprotnika. Turnir se bllža^ svoji
v1h uc i* uiciv.	j*-* x f ^ • ------ — - i "-o- —	.	...
linu odpravil mavec s slike, je opazil, I odločanj in zato najbolj zanimivi fazi.
Slatinska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah.
Moj sosed, ki stanuje v Tvoji sobi, me pozdravlja, kadar se srečava. Doslej mu nisem dala prilike, da bi se seznanil z menoj. Zdi se mi zanimiv človek, a nečem, da bi motil mojo samoto. Po svoji naravi je tudi on samotar: sprehaja se brez družbe in zvečer dolgo poseda na vrtu. Tudi on nosi v srcu svojo skrivnost.
xvm.
Vsak dan prinašajo ljudje lz okolice sadja v kopališče. Matere prihajajo s svojimi otroki, koške na rokah, vreče na ramah. Bosi in slabo oblečeni posedajo ob vrelcih in ponujajo svoje blago. Koliko bede in trpljenja! Poleg njih prihajajo pohabljeni vojaki, brez rok, brez nog, ob palicah in bergljah in prosijo miloščine.
Razdajala sem jim vsak dan darove: vsi so me že od daleč poznali. Morebiti nimamo pojma o siromaščinl, ki se skriva po teh tihih kočah, kjer se nam zdi, da vlada priprosta sreča in mir. Bila sem zadnji čas v raznih vaseh po okolici: polnagi otroci so pobegnili iz vasi ko so me zagledali. Privabila sem jih k sebi z darovi: približalisoseznezaup-nimi obrazi in so ne z edall kakor v.šje bitje. Matere so prihitele iz hiš ln so se mi zahvaljevale. Bilo ml lo *oraj ne-oriletoo. AH nI na Ja dolžnost oomaeati
tem, k! trpe za to, kar so zakrivili drugi? Kaj mi ''oče posvetno bogastvo, ako
ni v njem Tebe, sreča moja?
•
Moj sosed se ml le predstavil. Zgodilo se je to tako naravno, da se nisem mogla izogniti. Ko sem se zadnjič vračala z večernega sprehoda, me je obšla taka slabost, da sem se opotekla po poti in sem se morala oprijeti za ograjo ob livadi. Bilo mi je mračno pred očmi m sem se bala, da se zgrudim na mestu in obležim brez pomoči. Tu je prišel po poti s svojimi mirnimi zamišljenimi koraki in je stopil k meni
»Ali vam smem pomagati, princesa? je vprašal z globokim temnim glasom, »Prosim.*
Oprla sem se ob njegovo roko In tako sva odšla proti domu. Spremil me je do sobe. Pripovedoval mi ie med potom o svojem življenju, a jaz sem le malo razumela. Njegova sestra je odšla v sa. mostan in ta misel mi je ostala tudi potem, ko sem dolgo sama sedela na postelji in premišljevala o današnjem dogodku. V samostan? Da bi odSla od sveta in pozabila na vse? Ne, ne, preveč ljubim življenje, to lepo, radosti in bolesti polno šumenje, ki me obdaja. Hotea
živeti, živeti in sanjati o Tebi«,i •
Ležala sem nekaj dni in moj Sosed je vsak dan vprašal po mojem zdravju.
V oonedeliek je zvečer potrkal na mo-
ja vrata in je vstopil kakor temna senca. Opravičil se je, da je v skrbeh za mene in je prosil dovoljenja, da sme nekaj časa ostati v sobi. Nisem imela sile, da bi mu odrekla to prošnjo. Zaprla sem oči, da ga nisem videla, cula sem samo nie-gove dolgočasne besede, ko je pripovedoval svojo povest. Naenkrat je vse izginilo in pred mojimi očmi se ie pojavil krasen sen: vrata so se odprla m v sobo si vstopU Ti. Nisi se niti ozrl na njega. Stopil si k moji postelji, sedel si na stol, Tvoje krepke roke so me objele in na obrazu sem začutila Tvoj toph dih: Tvoji lasje so se dotikali mojega cela in na licu sem začutila Tvoje goreče po-
llU£ie si bil mo! dragi, tako dolgo?.
sem Te vprašala. .
»Daleč sem b«. daleč v domovini, oni lepi sladki domovini, ki sva sanjala o nji od rane mladosti. Tam ie zdaj vse drugače in ml čakamo, da pride nova pomlad. Se eno leto, draga moja in bova skopal v tem lepem raju, kjer ne bo več ločitve, ne bolesti, ne trpljenja..
Tako si Šepetal dolgo dolgo v noč. Po-sluSala sem Te brez vpraSaai m brez ugovorov. Po vsem telesu se mi ie razlila blagodejna toplota, kakor <ta d prinesel far novaga iivlienla s seboj.
Ko sem m pr«bwHla Je bila sobi pra»-ua tndi nJega ni bilo nikjer. Zdi se m!, da sem zaspala. Imela sem h®do vročipp ki )e tmtala vso no& '
Šele danes sem zopet vstala in sem odšla k vrelcu. Njega nisem videla nikjer. Zdi se mi, da je odpotovaL •
Prišli so novi gostje na Slatino. Med njimi ie prišel tudi on — princ. Prejela sem od njega pismo, v katerem obžaluje mojo usodo in mi ponuja svojo pomoč. Nisem mu mogla ničesar odgovoriti. Hodila sem le redko na izprehod, da bi se ne srečala z njim.
Med tem se je dogodilo nekaj nenavadnega. Prišel je na Slatino Napoleonov brat Ludvik, bivši nizozemski kralj.
Princu je bilo tako zelo neugodno, kajti on je sovražnik vseh Napoleonovih sorodnikov, dasi je sam stric sedanje francoske kraljice. Vkljub temu — pravijo — Je že večkrat govoril z njun.
Ludvik Bonaparte nima na sebi nlc kraljevskega in se po svojh lastno stih zelo razlikuje od Napoleona m njegovih bratov. Postal Je kralj nizozemski, kakor je to odločil njegov brat in se Je zelo slabo počutil v svoji novi ulogu Pravijo, da nima igralskega talenta — zato Je kazd visokoleteče načrte svojega brata. Zanima se za umetnost in litera-tr-o V cvetoči nizozemski deželi Je wel obojega dovoli. Ker pa ni Imel dlplomt-tlčnlh zmožnosti, ga Je Napoleon poslal v Avctrllo. 2lvel Je nekaj časa v. Oradcu •n u sedaj prišel sem.
Tako ima Slatina dvoje slavnih gostov, i ki 9ba dokazujeta, kako minljiva i«
svetna slava.
Pravijo, da se Marija Lujiza v Pariza dobro počuti in da ie nastalo med pariškim in dunajskim dvorom zelo prijateljsko razmerje. Obisk Ludvika Bonaparte na Slatini je za to najboljši dokaz. Tukajšnja gospoda se še ni privadila novim razmeram in gleda na bivšega nizozemskega kralja kot na vsiljenca, ki ne spada v naš krog. Pravijo, da ima Ludvik Bonapai.e čudne razvade: osebno pa je zelo prijazen in ljubezniv.
Kaj so danes kralji, dragi moj? Kolika prestolov se je zrušilo v teh letih, kar jih pomnimo! Drug za drugim so odšli razni stari potentati, in vihar iz Pariza je zmešal svetovno zgodovino tako. da se v nji nihče več ne spozna. Na mesto starih kraljevskih hiš so stopili novi ljudje, in Napoleonovo sorodstvo obvladuje Evropo. Pa niti ti niso več stalni: glei Ludvik Bonaparte je bil nizozemski kralj in zdaj je gost na Slatini Nadvojvoda se je boril na življenje in smrt proti Napoleonu, sedaj pa mora občevati kot sorodnik z njegovim bratom. Kaj je n-svetu še stalnega?
Ali ne živimo v času, ko se podira vse, kar je bilo slabega in starega ta prihaja nekaj novega In silnega? Zdi se mi, kakor da raste Iz trdih poteptan® tal ta nova krepka sila. In TI si med onimi, ki prihajajo, T' moj mladi junak, moj brat iz niriies. .
; y ''	(Dalje prihodnnr.)
Domače vesli
•	Odmevi zleta na jugu. Ob zletnih flneh so vsi beograjski listi prinašali točna in vestna dnevna porodila svojih poročevalcev in kot resumee objavlja ^Samouprava*, organ radikalne stranke dolg uvodnik, slavospev Ljubljani in Slovencem. V njem slavi sijajno organizacijo in manifestacijo vseh slovenskih svojstev: duha kombinacije, akcijo spretno deljene energije, živo privatno ipiciativo, vroč patriotizem, politično zavest narodnega edinstva in koristni zmisel za narodno propagando... Saj nam ni in nam tudi ne sme več biti do tega, da kakor doslej, zbiramo in bahato registriramo priznanja, da se ob suhih letih »podičimo* pred brati in svetom, kakor enako moramo s pomilovanjem ignorirati agonične tresljaje sterilnega frankovluka. Poudarimo samo eno: da ostane našemu tihemu samozavestnemu delu edini in končni cilj: spoznavanje in ljubezen za ljubezen. K temu cilju je premeril sokolski zlet v Ljubljani ogromno etapo, zato ostane naš ponos in — zadoščenje.
•	Manevri naše vojne mornarice. Kakor smo že poročali, je eskadra naše vojne mornarice dne 7. avgusta zapustila Boko Kotorsko ter odplovila na vaje v Jadranu. Ta mornariški oddelek sestoji iz ladij »Galeb*, »Gavran*, »Ko-bao, »Orao*, in <Sokol*. Po večdnevnem boravku v Gružu, odplovila je es kadra proti otoku Korčuli ter dalje v Veleluko, Metkovič in Split. Kakor poročajo dubrovniški listi, so te nove ladje, katere je dobavila Nemčija na račun reparacij, vzbudile občudovanje vsled svoje izvrstne opreme ter vsled reda in snage, ki vlada na teh ladjah.
•	Skupščinska garda. Kakor se v informiranih beograjskih krogih zatrjuje, bo predsedništvo narodne skupščine predložilo skupščini, da se ustanovi posebna skupščinska garda, ki bi imela nalogo, da skrbi za red in javno varnost v vsej narodni skupščini razen v dvorani za seje, kjer bi garda ne imela pristopa, kakor ga tudi nima sedanja žan-darmerija. Na ta način v skupščini ne bo več potrebna žandarmerija in policija, katerima je sedaj izročena skrb za red in mir. Tako skupščinsko gardo ima tudi madžarski parlament.
•	Limltiranje cen za vso državo. Kakor se zagrebškim listom iz Beograda poroča, se v vladnih krogih razpravlja med drugimi tudi vprašanje o prehrani pasivnih krajev. Namerava se limitirati cene, ki naj bi bile veljavne v vse; državi. V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se od uvozne carine oprosti hrana ki bi se uvažala iz inozemstva zlasti iz Rumunije in Bolgarije, obremeni pa se s carino izvoz iz naše države. Beograd bo preskrbljen z drvi iz državnih gozdov, ki so namenjena v prvi vrsti državnim zaivodom in javnim nameščencem.
•	Zakaj ne gre gosp. Kamenarovič v Trst? V včerajšnjem «Slovencu* je priobčil Julij Kolumbič, bankovni či-novnik, čiri Kamenaroviču »Poslo-no», v katerem ga opozarja, da je de-putaciji štirih članov uradništva J. B. odgovoril, da se nahaja pred alternativo, da Jadransko banko v Trstu ali likvidira, ali pa jo izreči Italijanom. Dejal je: «Baš sedaj se pogajam s So-cieta Italo - Jugoslavo v Milanu v tem smislu, da bi ta italijanska družba prevzela Vs kapitala in Jadranska banka v Beogradu VsKolumbič navaja kot priče za to izjavo Enrika Ippavitza, Julija Halickega in Marija Trampuša. Z izjavo gosp. Kamenaro-vida je potrjeno, da se je Jadranska banka v Trstu prodajala Italijanom, iz česar pa tudi sledi, da so vse Kame-narovičeve vesti, ki jih je lansiral v javnosti, kakor da gre pri njegovi tržaški aferi za naše «nacijonalne interese*, prostaško varanje javnosti. Ka kor vedno je gosp. Kamenarovič tudi to pot imel pred očmi le osebne in bankarske interese. Kolumbič konča svoje »Poslano* v »Slovencu* takole: »Gospod Kamenarovič! Vaša ban ka v Trstu je bila zaprta, pet Vaših uradnikov, med njimi Vaš dober prijatelj Kaič. eo še sedaj v zaporu, a Vi ste še vedno v Ljubljani. Vi ste bili večkrat v Trstu, pa zakaj ne greste tudi sedaj, da čuvate interese svoje banke? Zakaj je bilo potrebno, da konferirate s Kaičem navzlic temu, da je bila proti njemu izdana tiralica, polne štiri dneve in da je po dolgih konferencah in telegrafskih dogovorih prišel isti Kaič v Trst? — Gospod Kamenarovič! Pred 18 dnevi je gospod državni odvetnik iz Trsta izdal proti Vam tiralico in Vas pozval ^s tem v Trst, da očistite banko, a Vi še vedno sedite v beli Ljubljani, ker mislite, da je mnogo udobneje tu. nego odgovarjati državnemu odvetniku _ v Trstu.* — V včerajšnjem «Slov. Narodu* je odgovoril gosp. Kamenarovič po svojem odvetniku, da z g. Ko-lumbičem ne bo polemiziral. Ta odgo vor bi bil na mestu, ako bi se gosp. Kamenarovič odpeljal v Trst, da reši iz zapora svoje uradnike, ki so falzi ficirali knjige le «iz strahu pred njim* Zakaj ne greste v Trst, gosp. Kamenarovič? Na to vprašanje objavite kako »Poslano*!
* Stojan Protlč, ki je več tednov bival v Rogaški Slatini, je predvčerajšnjem prisnel v Zagreb, kjer ostane par dni m se potem vrne v Beograd. Ko je svoječasno prispel v Slovenijo, so »opo-
ne vesti, n. pr. da prihaja h kralju vlado prevzemat itd.
*	Novinarski kongres v Subotici. Vsi
oni člani ljubljanske sekcije »Jugoslovanskega novinarskega udruženja*, ki se nameravajo udeležiti kongresa, ki bo v Subotici dne 8. septembra, naj to javijo takoj (rok je 20. avgust) tajniku
•	Konferenca učiteljev kmetijskih šol.
Včeraj in danes se je tukaj pri oddelku za kmetijstvo vršila konferenca učiteljev kmetijskih šol v Sloveniji Sklepalo se je, kaj vse bo ukreniti, da se dvigne obisk kmetijskih šol. Ta obisk je za
po dosedanjih predpisih Se mogoče (mišljen je člen 21. dosedaj veljavne stanovanjske uredbe), da bi naj ministrstvo naslovilo to opozorilo zlasti na stanovanjski senat v Ljubljani, ki dela največje težkoče, oziroma sploh onemogoča stanovanjskim uradom striktno izvajanje določil čl. 2L Mariborski stanovanjski urad je namreč že ponovno zasegel v zmislu ČL 21. samcem rodbinska stanovanja, kakor tudi lokale, ki so bili še pred kratkem stanovanja, ali pa stanovanja oseb, ki «o se brez potrebe preselile v Maribor, toda stanovanjski senat v Ljubljani je kot druga instanca vse zasege razveljavil in se postavil na stališče, ki bo veljalo v zmislu 'Opozorila ministrstva za socialno politiko* še-
Gospodarstvo
razvoj našega gospodarstva velikega po	]e ^ novem stanovanjskem zakonu od
mena. a je opažati, da imajo kmetje za	j januarja 1923 naprej. Ta protizakoni-
kmetijsko šolstvo še jako malo zanima-	^ praksa stanovanjskega senata v Lju-
nja. Najboljša udeležba je pač iz onih	^ stanoivanjsko bedo v Mariboru
krajev, kjer so že dobri absolventi kme-	TOatno pečala in popolnoma onemo-
tijskih šol. Treba bo delati na zanimanje	gožila> da bi spi0h še kdo dobil stano-
pri kmetih, pa tudi država jim mora ob-	vanjfij ker ^ sena,t v praksi postavlja
iska olajšati s tem, da šolanje na kme-	Qa 5taligge) da M morejo v zmislu usta-
tijski šoli kolikor mogoče poceni. Tudi	ye zage6i le ona stanovanja, ki posta-
skrajšanje vojaške službe za abso.vente	ne-0 prazna vsled smrti ali izselitve. 2e-
eno leto bo tozadevno dobro vpliva-	]et5 . tor0- da ^obi stanovanjski senat
.	• _ i«:	ctolnn	. . . .. . . . ____^A
lo Pa tudi pozneje ostani šola stalno tiku z nekdanjim učencem, sedaj 'ovalcem. Pozneje bo itak menda p.,„io do tega, da bo za kmetske ^nove, bodoče posestnike obisk obvezen. Po zakonu naj bi bile šole dvoletne, dobro pa bo, če ostanejo tiste 1 letne, ki so
v Ljubljani striktna navodila od ministrstva, ki se morajo tudi izvajat i._ Ministrstvo samo pa naj v zmislu Čl. 35. stanovanjske uredbe kot vrhovna oblast razveljavi dosedanje protizakonite odredbe stan. senata. Le tako se bo stanovanjska beda v Mariboru znatno olaj-
dosedaj obstojale; kajti za šole, ld spre- ^ ^ bo mogoče spraviti nekaj držav jemajo zrelejšo mladino (16 do 24 let) j njh uradnikov pod streho^
kar ie tudi najbolj primerno, bi kmet ne mogel pogrešati sina 2 leti, obenem pa se z enoletno dobo sin domu prav me ne odtuji, kar se pa lahko deloma dogaja na Šolah z daljšo učno dobo — Nadalje se je podrobneje dogovarjala
»Netaktna kritika®. Potrjujemo, da nam poročila o koncertu »Glasbene Matice* v Rogaški Slatini ni poslal gospod dr. Ivo Šorli. — Uredništvo.
Smrtna kosa. V Radečah pri Zidanem mostu so pokopali v pondeljek g.
tlede šolskega gospodarstva, vodstva m prana Zahrastnika. Pokojnik je bil član učiteljstva, kakor tudi o raznih krajših Pokola od početka njegovega obstoja in tečajih in delovanju šol v njih okolici. 6]an ga?iine<ra društva. G. načelnik .Ten-
*	Iz diplomatske službe. Dosedanji ju- gig je ob 0)jprtem grobu z ganljivimi be-goslovanski konzul v Ddsseldorfu na se<jam; rle\ slovo od blagega Jioža. — Westfalskem, kjer se nahajajo v indu- v Ljubijam je umrla gospa Fani Fon, atrijskih krajih močne slovenske našel- g0proga trgotvca na Starem trgu.
. — — . ——-.a	* Nabava tobaka na Holandskem. Po
odobrenju finančnega ministrstva naba-Promocija. Na pariškem^ konserva- I vjja bo jj^ država na Holandskem toriju ie napravila te dni gdč. Marijana vegj0 kvantiteto tobaka za približno 50 Vojnovič, hčerka znanega prosvetnega	-- -
delavca dr. Luja Vojnovida izpit t odličnim uspehom. Izmed vseh gojencev in gojenk je podelil prof. Philippe samo njej <rlicence», kar odgovarja našemu doktoratu.
*	Himen. Gospod inženjer Pavel Kryl. profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani se je oženil z gospodično Vero Cučkovo iz" Ljubljane. Čestitamo!
*	Junak današnjih dni je vsekakor mariborski tapetnik Ernest- Bubak, ki je bil letošnjo pomlad obsojen zaradi navijanja cen na 48 ur zapora. Pred tremi meseci se je poročil z brhko 171etno deklico, ki mu je prinesla lepo doto, m Bubak je začel veselo življenje. Ponoči je popival in razgrajal po mestu ter pri: šel ponovno v konflikt s policijo, podnevi je spal, mlada žena pa je razočarana jokala nad svojo usodo. Razjarjeni tast je zaradi tega zahteval pri sodišča, da dajo Bubaka pod skrbstvo. Pri našteva nju Bubakovih grehov pred skrbstvenim sodnikom se je izkazalo, da tudi gori omenjenih 48 ur zapora ni Bubak sam odsedel, ampak neki železničar Riga Sa-lamon pioti nagradi 400 K. Okrajno sodišče je zato obsodilo Bubaka na 1000 Din. globe, pred enim tednom pa je bil obsojen, ker se je po veselem krokanju v baru na ulici stepel z nekim igralcem zaradi lepe punčke. Tudi prisojenih 48 ur je seve moral odsedeti. Riga Salomon. ki je prostovoljno odsedel onih 43 ur, pa bo sedaj pri drugi razpravi za svoje velikodušno prijateljstvo še nagrajen s primernim neprostovoljnim zaporom.
Čudne razmere v gradu Brdu pri Kranju. Grad Brdo je po fideikomisu pripadel znanemu Michelangelu Zoisu, ki je takoj po prevratu iz strahu pobegnil Celovec, kjer opravlja službo okrajnega glavarja Grad je prepustil ženi (ljubljanski Nemki) in mladoletnemu sinu. Pogled na lepo posestvo je od dne do dne bolj žalosten. Mnogo njiv je neobdelanih, ostale pa so v jako slabem stanju. Zoisova žena namreč misli, da živi še v srednjem veku, ko so bili delavci sužnji in kmeti tlačani. Rada bi najbrž, da bi ji delali zastonj, ker pa to ne gre, pušča raje vse vnemar. Tembolj pridno pa se zato seka les. Ljudje pravijo, da se Zoisu v Celovcu dobro godi in da se norčuje iz naše uprave, ki mu dela iz hrastov in smrek milijone. Eks-propriacijska komisija je dne 3. junija po zastopniku oddelka za kmetijstvo predlagala, naj se uradno prepove vsaka iz-
milijonov Din. V to svrho se poda po sebna komisija na Holandsko. Član komisije je tudi ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Josip Mandelj. Doslej je prispelo že večje število ponudb tobačnih producentov.
*	V Sarajevu primanjkuje kruha. V arajevu je v poslednjih dneh nastalo
občutno pomanjkanje kruha. V pekarnah je do treh popoldne kruh že navadno razprodan. Peki si neke vrste finejše moke sploh ne morejo nabaviti ter pečejo vsled tega le slabejši kruh. Pa tudi ta se hitro razproda. Precejšen del prebivalstva, ki kupuje kruh pri pekih, je zaradi tega zašel v neprilike. Trgovci, ki kupčujejo s moko, nimajo nikakih zalog.
*	Prodaja kruha po znižani ceni. Na Dunajski cesti (na gradbenem prostoru
Kmečke posojilnice, kjer je bila menaža za oddelek Sokolov, dohod s strani sod-nije), se bo danes od 0. ure naprej raz-prodajal kruh po 12 K 1 kg.
*	Otvoritev mestne mcsnice v Mariboru Mariborska mestna občina otvori danes dne 10. avgusta, lastno mesnico. Meso se bo prodajalo na stojnici na rotovškem trgu po lastnih cenah. Mesarji prodajajo namreč kljub padanju cen meso še vedno po 60 K kg.
POVIŠANJE NEKATERIH TROŠARIN.
Glasom razpisa ministrstva financ generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu so se nekatere splošne trošarine z dnem 15. t. m. povišale in sicer:
Na sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa, na 100 kg od 400 na 500 Din. Na vse druge vrste sladkorja na 100 kg od 80 na 200 Din. — Na kavo: na 100 kg od 200 na 400 Din. — Na pivo: Izven Srbije in Črne gore od hI od 4 na 5 Din. — Na fino vino: od 100 1 od 600 — 800 Din. — Na bencin: na 100 1 od 10 na 300 Din.
Imetniki trošarinskih predmetov, na katere ie trošarina povišana, morajo količine predmetov, k: se pri njih nahajajo dne 15. t. m. najkasneje do 19. t. m. prijaviti pri najbližjem oddelku finančne kontrole in plačati razliko na trošarini naidalje v roku petih dni.
Od plačevanja razlike na trošarini so oproščene one esebe, ki nimajo več kakor 10 kg sladkorja, 2 kg kave, 5 litrov finih vin, 10 litrov piva in 5 litrov bencina. istotako je oproščen od plačevanja razlike na trošarini sladkor, ki se nahaja v skladiščih državnih podjetij in ustanov ter pri potrošnih zadrugah, in oni bencin, ki je po točki 17. člena 118. trošarinske-ga pravilnika prost trošarine.
Ako se najdejo zgoraj omenjenega dne te vrste predmeti v večjih količinah, nego jih navaja prejšnji odstavek, se mora plačati trošarinska razlika za vso najdeno količino. Prijave o količinah, ki niso oproščene, treba pismeno ali ustme-no oddati v dveh izvodih. Prijaviti se mora ime in priimek ter poklic prijavni-ka, vrsta in količina trošarinskih predmetov po stanju dne 15. t. m. in kraj, kjer se nahajajo ti predmeti.
Ako se količine trošarinskih predmetov, ki so zavezani razliki trošarine, med časom, ko se morajo ti predmeti prijavljati, na potu (prevozu), jih mora oni ki jih prejme, pravočasno prijaviti; če pa je prijavni rok že potekel, jih mora prijaviti najkasneje v 48 urah po prejemu blaga ter plačati razliko trošarine.
Po uradni ugotovitvi zaloge trošarinskih predmetov izračuni kontrolni organ odpadajočo trošarino, izpolni poštno-če-kovno položnico, glasečo se na poštno-čekovni račun delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. 10.011 in jo izroči stranki z enim izvodom potrjene prijave. Odpadajoča vsota se plača pri najbližjem poštnem uradu.
Opuščena ali netočna prijava tvori tro-šarinski (dohodarstveni) prestopek; koleg prikrajšane trošarine bi prestopnik moral plačati globo v višini štiri do osemkratne utajene trošarine. Netočna ie prijava, ako znaša diferenca med prijavljeno in faktično zalogo več kakor 5 odstotkov.
Predmet izvršenega trošarinskega prestopka zapade brez odškodnine v korist države.
_ 2800 K. št. 2 2600 — 2700 K, št. € 2500 — 2600 K, otrobi 950 — 970 K za 100 kg postavno vagon postaja. Vsled glasov o zabrani izvoza nekoliko več j 3 ponudba in slabše cene.
Produktna borza v Novem Sadu (dne 16. t. m.) Pšenica 467.5 Din, baški oves 350 Din, ječmen 393.75 — 400 Din, baška koruza 380 — 381.25 Din, moka št. 0 662.5 — 688.75 Din, št. 2 635 — 644 Din, št. 6 587.5 Din, št. 7 475 Din. Ten-denca m'ačna.
NARODNA BANKA SHS. Stanje 8. avgusta 1922.
Aktive (v dinarjih; v oklepajih spremembe napram stanju dne 31. iulija): Kovinska podloga 362.354.020.10 (+ 307. 6.33.35), posojila 998,076.600.92 (+ 49, 820.710.44), dolg države 4.,587,059.370.40 (Ij_ 15.000.241.88). vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčmic 2„ 138,377.163 (nespr.). Skupaj 8„085.867. 154.42 Din.	, .
Pasive: glavnica 16,978.500 (nespr.),
= Dekorativna in reklamna dela za
II. Ljubljanski veliki sejem. Kakor je že objavljeno, prevzame tvrdka Milan Auman & Comp., Krško, vsakovrstna dekorativna dela, opreme izložbenih prostorov, reklamnih plošč ln originalnih plakatov ter vsa kiparska dela. Posebni zastopnik je od 20. avgusta dalje na prostoru velesejma- Tvrdka se priporom cenj. razstavljalcem.
= Direktni paketni promet z Rumunijo je bil otvorjen dne 10. avgusta. Ravno se smejo odpremljati tudi paketi za Poljsko preko Rumunije.
= Osiguranje valute pri Izvozu otrobov. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se mora tudi za otrobe osi-gurati pri izvozu valuta na način, kakor je predpisano v čl. 16. pravilnika
= Transport pošiljk na račun reparacij Dne 14. avgusta se je vršila v Mitnche-nu konferenca naših, nemških in avstrijskih delegatov o vpražanju zboljšanja prometa za transporte naših pošiljk, ki jih dobivamo na račun reparacij. Na kon ferenci se je dosegel popoln sporazum.
= Borba proti draginji V Sarajevu se je vršilo posvetovanje predstavnikov vseh državnih oblasti o "cerah za pobijanje draginje. Sklenilo se je, da se uporabljajo najenergičnejše mere proti navijaleem cen.
= 42 redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani se je vršU dne 10. avgusta Iz uradnih poročil ob sklepu upravnega leta 1921 posnemamo, da je stanje hranilnih vlog doseglo 31. decembra 1921 vsoto 148.703.495 K 39 v, stanje posojil pa 124.515.393.64 kron. V primeri z bilančnim zaključkom za prejšnje upravno leto 1920 so se vloge in posojila približno podvojile. Denarni promet je presegel eno milijardo kron. Upravno premoženje se je zvišalo na 150.451.504.28 kron Cisti dobiček je znašal 30l.003.o8 kron. Pri tem je vpoštevati pred vsem, da *e je zavod, v svesti si svoje vloge in nalo<re na domačem gospodarskem polju, posluževal tudi v preteklem letu skrajno kulantne obrestne mere. kar je bistveno skrčilo čisti dobiček. Za obce koristne narodne namene je naldonil zavod večje vsote, ki so izkazane v upravnih stroških. Zavod poseduje med raznimi nepremičninami tri velike ogc-l: ne hiše na najboljših prometnih mestih v Liubliani, ki so odp;sane na nizke bi-
*	- --- »k arrril-o
'.ančne po
Prostovoljna kazen. Sokolskemu j rejervni fond 2.147.983.64 (+ 241.87)
savezu v Ljubljani sta izročili dve Ljubljančanki po 10 Din kot kazen, ki si jo nalagata sami, ker sta zameniali ir, Brna se vračajoče Orle s Sokoli in jih pozdravljali.
*	Napad na Sokole v Karlovcu. Vračajoč se s vsesokolskega zleta v Ljubljani, se je ustavila neka skupina Sokolov v sredo zvečer v Karlovcu ter čakala na vlak za Bakar. Ker so morali čakati na vlak poldrugo uro, šli so Sokoli na izprehod, pojoč domoljubne pesmi. Nenadoma jih nahruli skupina blo-kašev, med njimi veliko število žensk; začeli so kričati češ, zakaj provocirajo, ker da so oni — Hrvati. Slišale so se crrde psovke in vzkliki »Dol z jugoslovanskim Sokolom*. Metali so kamenje ter ranili dva Sokola: Črnogorca Božidara Gregorčiča in I. Gamuljo. Štirje blokaški napadalci so bili aretirani — Sad kle-rikalno-blokaškega hujskanja!
•	Požar na Slapu. V torek je na Slapu pri Zidanem mostu nastal gozdni požar, ki bi postal lahko usoden za sosedno vas Majland. Prebivalstvo je še ob pravem času omejilo požar, ki je nastal najbrž od isker železniškega stroja.
Iz obupa v smrt Iz Gorice poročajo
prememba sedanjega stanja parcel, zla- Frančiška Učakar je imela ljubavno raz-sti vsako izkoriščanje in sekanje lesa v merje z nekim moškim. Posledica tega gozdnih parcelah, a Zoisovka je že nekaj razmerja je bila sedaj petletna Vera.
dni nato v zasmeh vsem prodala iz gozda sto najlepših smrek, ki se sedaj odvažajo. Na protest načelnika krajevnega agrarnega odbora je imela samo ošabne besede. V okraju je mnogo bajtarjev in delavcev, ki bi radi vsaj nekaj dračja
Ljubimec pa je v zadnjem času začel zanemarjati Učakarjevo ter se je naposled popolnoma umaknil. Iz obupa je Učakarjeva e svojim otrokom v naročju skočila v Sočo. Ljudje so jo skušali rešiti, a ko so jo potegnili iz vode, sta
iz gozda Ne! Smejejo se verižniki, sme- bili mrtvi že mati in hčerka.
je se Zoisovka, najbolj pa Michelangelo v Celovcu, saj mu na Brdu raste denar. Kaj, ko bi merodajni Snitelji napravili enkrat konec tem razmeram! , * Nekaj k zasegi stanovanj. Iz Maribora nam poročajo k naši včerajšnji notici: »Opozorilo ministrstva za socialno politiko glede zasege stanovanj*, _ kjer se opozarjajo stanovanjske oblasti, da
_______„ ; naj pred 1. januarjem 1923 z vso ener-
ridonalni* demagogi širili oniem raz-! ffijo zasežejo ona stanovanja, ki jih je
•	Najdena zlata verižica. V vlaKu, ki vozi .ob 12. uri iz Ljubljane proti Mfri-boru, se je dne 15. avgusta našla polovica zlate verižice. Lastnik jo dobi v glavni trafiki v Litiji.
•	€ Družba sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani sporoča vsem podružnicam in prijateljem C. M. družbe, da se vrši glavna skupščina dne 10. septembra t. 1. Na-tančneiši soored se obiavi pravočasno.
novčanice v tečaju 4.,911.115.765 (+ 42• 414.590), razne obveznosti 959,736.872.85 (-j- 4,819.467.15), terjatve za založene domene 2„138,377.163 (nespr.) saldo raznih računov 57.510.869.93 (— 17,894.286. 65). Skupaj 8.,085.867.154.42 Din.
TRŽNA POROČILA.
Žitni trg v Zagrebu (dne 17. t. m.)
P<enica (ca. 76 kg) 1890 — 1900 k. koruza 1580 — 1610 K, rž (70 — 71 kg) 1600 K, ječmen za pivovarne 1700 - 1750 K, ječmen za krmo 15S0 — 1600 K, oves 1390 — 1440 K, fižol pisani 1200 — 1250 K, beli 1300 — 1350 K, moka št. 0 2700
r„stavke. Avstrijskega ali ogrske ga vojnega posojila ne poseduje zavod niti vinarja Portfelj lastnih vrednostnih listin tvorijo prvovrstni češkoslovaški in jugoslovanski papirji. — «Kmet-ska posojilnica ljubljanske okolice* e praznovala v preteklem letu 401etnico ustanovitve in se ie razvila v največji in najmočnejši denarni zavod svojega ustroja, v naši domovini.
= Frank ali krona v Češkoslovaški? Iz Prage poročajo: »Bohemia> javlja- da finančnega, ministrstva ne prevzame Ra-šin. kakor je bilo predvideno, nego direktor čekovnega urada Pospišil. Zava-di tesa se misli, da bo češkoslovaška vlada" uvedla valuto franka, katero Po-cpisil zagovarja. V <Narodnib Listih" protestira Rr.sin energično proti uvedbi valute franka. Rašin naglaša, da se češkoslovaška zunanja trgovina še ni toliko ejačila. da bi se mogla ta izpre-memba izvršiti. Razen tega imajo tudi sosedne države slabo valuto in bi torej bila ta izprememba samo škodljiva
OPOZARJAMO NA OBRTNO RAZSTAVO V CELJU
go treninga le treba in dosegle bodo lepše uspehe. Dobra ideja ie, da ostane ena od Čehini, kakor čujemo v Ljubljani kot trenerka teama Ilirije. Danes se vrši re-vanš-tekma z Ilirijo, ki bo vsekakor skušala, da bo njen poraz čim manjši. Go-
Sporf
S. K. Židenice : Jadran 17 : 1 (8 : 0).
Včeraj so vrle članice S. K. Židenice
igrale rokometno tekmo z ljubljanskim --------- .
Jadranom in dosegle zopet veliko zmago,; tovo bo izgubila tremo, ki io je ime,a čeprav so nastopile z nekaterimi rezer-1 zadnjič. Brezdvomno se pa je ze nekaj vami. Zlasti je manjkala njihova najbolj- j naučila od Čehoslovakinj. Tekma bo po ša igralka levo krilo gdč. Slatkova. Ne prvih dveh poskusih morda^ najbolj za-smemo se čuditi, da doživljajo naši klu- •	•	'
bi v tej panogi tako velike poraze. Kakor znano so Čehinje tudi v Zagrebu zmagale nad Haškom s veliko diferenco. Pri nas se goji ta šport šeie zelo kratek čas, dočim igrajo hazeno na Češkem že precej dolgo in je ta igra tam mnogo bolj razširjena kot pri nas.
Pri včerajšnji tekmi je bilo mnogo vec občinstva kot pri prvi. Vsi so se divili v vsakem oziru lepi ln dovršeni igri Čehoslovakinj. Zlasti se Je zopet odlikoval napadalni trlo s svojimi krasnimi kombinacijami pred golom. Članicam Jadrana ------ .
manjka poleg tehnike odločnost in zmi-1 klub Union s 5 : 2 (2 : 0). sel za skupno Igro. Poznalo se mu je pač, j Nogometna sekcija S. K. Ilirija v da tekmuie prvič s tako močnim na-1 Ljubljani sklicuje za danes zvečer ob po!
.......9. sestanek vseh igralcev v restavrac.io
pri »Novem svetu*. Udeležba za vse igralce Ilirije obvezna. _
nimiva, ker Iliriianke vedo, da se po tej tekmi izbere reprezentančni team za nedeljsko igro. Vsaka bo dala svoje najboljše.
Pred rokometno tekmo se je vršil včeraj staietni tek 4krat 75 za dame. Zmagala je štafeta Jadrana v 44 sek. 2. Ilirija, 3. Primorje, 4. Zidenice. Čehinje niso nastopile s svojo prvo štafeto, ki nastopi šele v nedeljo. Imele so dve rezervi
Wiener Sportkiub je včerai v petek z lahkoto porazil v Hamburgu tamošnji
sprotnikom. Njegov poraz bi bil vsekakor vse večji, ako ne bi bila vratarka, ki ie bila najboljša od vsega teama, obranila mnogo ostrih strelov Čehoslo-
vakini Prepričani smo. da naše sportlsti- Odgovorni urednik Fr. Brozovič.
nje vsled teh porazov nikakor ne bodo Lastnik to izdajate« Konznrc.j
nje
popustile
ttli puia<.<_»v iiinuiivi i' ------------------, ,	r . . • • .
in vrgle puške v koruzo. Mno-lTisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubliam.
89
Hci papeža
— Lukreciša Sorgia
»To ni resnica, lažeš!* vzklikne besno Cezar. »Pes francoski, moji sovražniki so te podkupili, da mi prine->eš to strašno vest, ki naj bi me tako prevzela, da se umaknem izpred Pe-sara. Zgrabite ga, častniki, in po-
bijte!>	„ .,
«Bo? usmiljeni!* zajeclja nesrečnik, Id ni bil pripravljen na tak sprejem m iiade na kolena. »Zaklinjam s« vam z vso dušo, da sem govoril resnico. Papež je umrl in drugi je zasedel prestol v Ansreljski trdnjavi.*	.
Cezar zaškriplje z zobmi. Niti besede ne more pregovoriti.
»A kdo.* vpraša s tresočim glasom grofica Orsini, »kdo nosi zdaj tiaro? Kdo je novi papež?*
*Julijan Rovere je naslednik Aleksandra VI. Imenuje se papež Juli-
jan II.*	.„.
Pa.r trenutkov vlada globoka tišina Cezar je prekril svoje lice z robom plašča. Zdaj ga odgrne in vpraša z zamolklim glasom:
»Mojega očeta so torej umorili.* »Aleksander VI. je umiral v mukah.* odvrne Francoz: »pripovedujejo. da se je smrt počasi polaščala starčevega telesa.*
«<\li ste ubijalca že zaprli.-' Je 11 rimski narod kardinalskega lopova idriana de Corneto raztrgal na kose;'* «Adrian de Corneto je najpopular-ie;ši človek v Rimu,* odvrne Antoi-ne, «in ves svet že ve, da je bil otrov, vsled katerega je umrl vas oce, po njem samem donešen v Cornetovo palačo in je bil namenjen kardinalu, fea-1
mo nesrečen slučaj . . . zmota paža, imenovanega Gennaro* i • • _
* Gennaro!* odjekne dvojni knK. Istodobno sta vzkliknila to ime Cezar in Violetta Orsini. »Gennaro. pra-
viš?»	, ,.
»Da reši svojega ljubljenega kardinala Adriana, je mladi paž zamenjal popolnoma slični konfektni dozi m ponudil papežu otrov, ki je bil namenjen kardinalu.*	..
Violetta si z rokami prekrije lice m tiho zašepeče: »Usoda!*
A Cezar bruhne v blazen smeh. da se vsi okrog njega prestrašijo, smeh, ki je bil tako vesel, ko da je Cezar slišal uspelo šalo, najnepelejso, kar jih je čul doslej.
»Haha! To je res smeha vredno!* vzklikne nato. »Mali Gennaro je ubil veiikega papeža Aleksandra VI. . . . Gennaro. moj mali, lepi Gennaro je svojemu dedu dal strupa v roke! Ah, to je veselo! . . . Veselo je na tem svetu in v življenju! Komedija, da počiš od smeha!*
»Reci mi Antoine,* vpraša vznemir-iena Violetta, »kaj se je zgodilo z Gennarom? Ali so ga vrgli v jeco.'» »PokopaH so sra s svečanim zvo-njenjem po vseh rimskih cerkvah, "■ovega pogreba se je udeležil ves Rim vsa dekleta in žene so plakata za niim, ko so po rimskih ulicah nesli njegovo krsto, za katero so sli vsi kardinali. Mislim, da še pri nobenem pogrebu ni bilo potočenih toliko iskrenih solz.*	.
»Dovoli!* zarenči Cezar. »Zadosti sem slišal. Kaj brbljaš, lopov o stvareh, ki te jih nihče ni vprašal? Pojdimo meni o?edlajte najhitrejšega konja'. Moram v Rim, ker tam stoje moje
stvari slabo, poskusiti moram, da rešim, kar se rešiti da. Vam. grof Marino, izročam vrhovno poveljstvo svojih čet. Ako se povrnem, tedaj .. .»
»Modri plamen, gospod, glejte, modri plamen se vidi nad vrati peearske trdnjave!* zakriči glas ob vznožju griča.
Cezar se okrene in začne strmeti proti trdnjavi Pesaro, okrog ust mu zaigra zmagoslavni, satanski smehljaj:
»Modri plamen!* ponovi zdaj tudi Violetta. častniki pa radostno šepetajo drug drugemu:
»Končno . . . končno . . • modri plamen!*
Daleč tam, kjer se je iz tem« pojavljala pesarska trdnjava, se je dvigala proti brezzvezdnemu nebu modra raketa, tiha, toda svetleča naokrog kakor brleča zvezda.
»Na delo!* zapove Cezar, z njegovega lica je v tem trenutku izginilo vse presenečenje. »Na delo, gospoda moia! Hočem takoj s tristo možmi svoje španske telesne garde vdreti v grad. Tam najdem zapadna vrata odprta in zadrževala nas ne bo nobena zapreka. Vi po, grof Marino, počakajte na moj znak s trdnjave in mi nato takoj sledite z vsemi mojimi četami. Semkaj, Micheletto. kraj mene . . . Cesa želiš, Violetta?*
»Dovoli mi, prosim te, da te smem spremljati. Hočem s teboj umreti!*
»Zmagati, hočeš reči?* odvrne Cezar s surovim glasom. »Dobro, naj pa bo! Pojdi z menoj, nad mojo glavo boš vila prapor, kadar se kot zmagovalec pojavim nad pesarskim obzidjem . . . Lahko noč. gospoda moja., predno vzide solnce, bo usoda Pesara |
odločena . . - Tedaj krenem s svojimi četami proti Rimu in se pobrisram, da bo enkrat zapisano v zgodovini: Ju-lian Rovere, naslednik Aleksandra VI., je vladal samo osem dni, kpr ga je s Petrovega prestola pregnal Cezar Boriria s svojimi pristaši in velikega Borgije veliki sin ... je tiaro posadil na svojo glavo.*	.
V tem trenutku se začuje iz bližnjega sozda za te <m jen, rezek ptičji žvižg.
»Kaj je to?* šepne grof Marino častnikom. »Ali je bil človeški signal, ali resnično ptičji žvižg?*
Častnik mu odvrne: »To je bil krik čuka, ki najavlja nesrečo. Bojim se, grof, da bo zgodovina o naši dobi pisala' popolnoma drugače!* 7. poglavje. ^Približuje se odločilni trenutek, prihaja čas povračila. Povej, Ivan, ali si tako poskril svojo vojsko, da se lahko ob pravem času vrže na Cezarjeve ljudi, ko vdrejo v trdnjavo. Ah je pripravljena vrela voda in olje, ali je o.-tro nabrušen tvoj meč, ljubljeni moj, da zamore v odločni borbi odro-Hti tvojemu smrtnemu sovražniku
glavo?*	,
Težko so padale te besede Lukrecija Borgia. ko je z grofom Sforzo stala ha širokimi stopnišču, vodečem v gornje nadstropje gradu. S tega stopniišča se je videlo v veliko dvorano, ki je bila popločena z dragocenim: lesenimi pločicami. Visoka, z ogromnimi železnimi zapahi zatvorje-na vrata so delila dvorano od zunanjega dvorišča.
Giovanni Sforza je bil od glave do pete v oklepu. Z desnico se je opiral na široki meč, v levici je držal slem, okrašen z valujočim črnim perjem.
»Ne bodi v skrbeh, Lukrecija moja.* odvrne mladi grof ženi. _ željni osve-te. »Z največjo opreznostjo sem se lotil tega posla, pri našem načrtu je izključen vsak neuspeh. Ti si vžgala modro raketo. V onem trenutku je bil Cezar tudi že na poti, o tem ne dvomim. Zapadna vrata najde samo priprta. Kadar vdre, mu ti odpreš ta vrata.
Nato beži, kolikor zamoreš, čez te stopnice. Odtod, kjer zdaj stojiva, lahko opazuješ borbo. Tvojim očem ne uide niti ena slika strašne igre, tako strašne, da se ne morem z njo podiči-ti. V istem trenutku namreč, ko stopijo Cezarjevi ljudje v spodnjo dvorano, premaknem kljuko in nenadno Hm zmanjka tal pod nogami, vsi padejo v globino, ki sicer ni tako globoka, a vendar toliko, da jim onemogoči vsako obrambo. Tedaj vdremo mi iz drusre dvorane in zdrobimo vse pa-piste, ia jih najdemo v trdnjavi. Jaz sam pa poiščem v metežu Cezarja in ne umakne se več mojemu meou. Da nam nobeden ne zamore uiti, sem za-povedal svojemu kastelanu Varem, da hitro preseka povratek Cezarjevim ljudem. Vidiš, vse to je tako urejeno, (la niti eden ne more pobegniti. Za to krvavo kopelj v pesarski trdnjavi ne bo glasnika, ki bi mogel Cezarjevim četam javiti pogibelj. Kar pa končno tiče poslednjih, jih z lahkoto razpršimo, ako izsrubijo svojega vojvodo, ker razpoloženje v sovražnikovem taboru itak ni preveč bodro. Moji ogleduhi so mi javili, da Francozi kolebajo v svoji vdanosti do Cezarja, pa tudi mezd-niki so bolj in bolj nezadovoljni. Sovražnik, ki se ne bori s pravim navdušenjem, ni vreden straha.*
*	Koncertni odsek za prvi Jugoslovanski vsesokolski zlet, se iskreno zahvaljuje vsem društvom in vsem posameznim in njihovim dirigentom in sploh vsem. ki so blagohotno sodelovali na koncertih in nastopih povodom prekrasnih dni prvega Jugoslovanskega vseso-kolskega zleta. Zahvaljujemo se dalje, narodnemu gledališču za prireditev predstav, ter Šentjakobskemu gledališkemu odru' in Dramatičnemu odseku Sokola na Viču, za njih požrtvovalno prirejanje predstav ob naraščajskem in dijaško-vo-jaškem dnevu, ter v zletnih dneh. Naš prireditveni načrt je bil zamišljen tako, da smo hoteli z malimi stroški nuditi dragim gostom gledališke in koncertne prireditve, ter jih opozoriti na dejstvo kako Slovenci gojimo glasbo in dramsko umetnost. Vsi sodelujoči so v vsakem uziru storili svojo dolžnost, ter gostje urireditev niso mogli dovolj prehvaliti. Zato še enkrat srčna hvala vsem! Koncertni odsek za prvi Jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani.
*	Kam v nedeljo 20. t. m.? V prekrasni Bohinj, v skrajno obmejno sokolsko postojanko, ker priredi celokupno društvo svoj iziet k Zlatorogu odnosno k slapu .Savice*, da se okrepčajo žalostne duše članov pogoreicev med brati. Odhod od tukajšnje postaje ob 9. uri dopoldne. Po povratku to je ob 20. uri se vrši društveni zabavni večer v hotelu Triglav združen s plesom in petjem. Pridite vsi v najbolj obilnem številu, aa zamorete duševno in materiielno pomagati tu bivaj očim bratom in sestram. Vozni popust imate s legitimacijo vsesokelskega zleta.
*	Sv. Peter v Sav. dolini Šentpetrska mladina priredi v nedeljo to je 20. t m. popoldne ob 3. uri veliko vrtno veselico z narodno igro »Legijonarji* na vrtu g. Franca Privošnika v Debcrtešovasi. Kdor hoče uživati radost in veselje vabimo da nas vsak obišče. Št. Peterska mladina!
*	Zgubila se je v torek zvečer v Tivoliju listnica z nekaj denarjem in dvema legitimacijama glaseči se na ime Ivan Mrak. Pošten najditelj se prosi, da vrne isto, naslov kot se glasi legitimacija, obdrži pa naj za nagrado 400 K.
Slaščičarski pomočnik
in vajenec
se sprejmeta, ms*
E. IM, Maribor, Slovenska ul. 5.
Nova
trnovska hišo
,*„.,. 0. 20 t,.«* Oh. 3-.	"daltnjlta • bj-d. .>■>>»- -	'
pr.m čnln. d. 80 bM.il 6 Dl«.. ...kit. ..d.llnjlh 5 b...« 2 Dl*. -- Pto«. « "tpr.1-
znamkah.) Nt *pr«U»|. n od0o»ar|i to, tk. I. .pr.MnJ. prHo*.n« «««-*. " «*)<»"•
pripravna za veletrgovino ali tovarno i v bližini kolodvora v Ljubljani se vsled pomanjkanja potrebnega kapi-s popolnim inventarjem in krasnim tala ugodno proda. Cenjene ponudbe senčnatim vrtom se odda takoj pod na upravništvo ..Jutra" pod »Nova
__1 . _____—i	n nniam vocl air	vfl
Več prodajalk
sprejmem. Ponudi e na Kocbek, Kranj. 2747
zelo ugodnimi pogoji v najem. Naslov v upravništvu ^Jutra". 1714
zgradba".
2743
Trgovski sotrudnik
spreten prodalalec, se sprejme takoj za manufakturuo trgovino. Ponudbe 96°i	naj se pošiljajo
ivrdk! IS l SKBOERHE, Ljabljana.
v v ■ v
po najnižjih cenah:
oMe, moko m fermo, fižol,
tana in ii?&ip deželne pridelaj;
LSudevit Sire, Kranj.
2328
Gicarje
(dobre tresirarje)
sprejme takoj ^
V. BIZJAK & DRUG
Rogaška Slatina,
Uradnik 2739
_ odvetniško in trgovsko prakso, samostojen delavec, zmožen koncepta, uaobražen in pošten, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Odvetniška praksa*.
Iščem
2744
perfektnega slaščičarskega pomočnika. Nastop takoj. — Naslov: Sidonija Novak, slaščičarna v Murski Soboti.
Klad računski uradnik
išče primerno popoldansko službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 5000. 2742
Krojaški delovodja
ali prikrojevaiec stopi v službo v katerosibodi tvrdko ali pa samostojno. Naslov povč uprava »Jutra*. 2729
SElada vdova, 2727
ki je iztirjena v vseh strokah gospodinjstva, želi priti k boljšemu gospodu za gospodinjo. Cenjene ponndbe prosim pod »Dobra kuharica* na upravo »Jutra*
Vjr6d<urx
Prodam dve kobili,
lepi črni. 10 in 12 let stari, 165 in 167 cm visoki, zdravi, za vsako vožnjo sposobni. Cena K 60.000. Več se izvč pri Antonu Verbiču, trgovcu v Sevnici. 2746
Sobo
2741
s posebnim vhodom, mebli-rauo, išče učiteljica proti primerni nagradi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Soba*.
Trgovski lokal 2751
po možnosti z inventarjem, se išče v najem za takoj ali pozneje. Naslov na upravo »Jutra* pod »Lokal 99*.
Omarna muzlka
za gostilno, znamke »Piano-Orchestrion«, dobro ohranjena skoro popolnoma nova, proda se za ceno 30.0^0 K. Naslov pov6 uprava »Jutra>. 2745
Potrtim srcem javljamo, da je naš dobri mož, oče, brat, stric in srak, gospod
2752
bivši učitelj podkovske šole
po dolgotrajni mučni bolezni v 42. letu svojo starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v soboto dne 19. t. m. ob 7,7. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, c.ne 18. avgusta 1922.
citronov sok i. t. d. — Estnci za brezalkoholne pijače. — Esenci za rum in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d.
priporoča	2665
Srečko Potnik
tvornica sadnih sokov in esenc
V Ljubljani, Metelkova ulica
Žalujoči ostali.
Iščem trgov, učenca
dobrih in poštenih staršev za trgovino z mešanim blagom. Vstop 1. septembra. Iran Sever, Velenje (Slovenija)	2734
Trgovski pomočnik,
špecerijske stroke, išče mesta. t,re tudi kot skladiščnik. Ponudbe na upravo <Jutra» pod »Trg. pomočnik*. 2715
Več vagonov sena naprodaj 2712
ima Adam Kincl v Št. Jurju ob južni železnici. Kdor ga rabi, naj se obrne na ta naslov, pa se mu takoj naznani cena.
Iščem stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo v okolici Ljubljane ali ob Železniških progah do 30 km iz Ljubbane, v bližini postaje. Plačam za dlje časa naprej. Cenjene ponudbe n i upravo »Jutra* pod »Stanovanje*.	2738
Fekarlja
se išče. Ponudbe na upravo »Jutra». 2717
Ženltna ponudba.
Vdovec brez večjega premoženja, ugleden obrtnik v večjem trgu, išče inteligentno gospico .ali vdovo primerne starosti s premoženjem, ki bi imela ljubezen do pridnega moža in priznano pridnih otrok. Ponudbe, če jc mogoče s sliko, se naj pošljejo na upr. »Jutra*pod«Mimi dom»
Prevzamem 2800
stalne ter vsakovrstne druge vožnje za dva para konj. A. Komar, Krakovska ul. 13.
Dojilja 2748
gre k boljši družini ali vzame tudi event dojenčka na dom. Naslov v upravi »Jutra*.
| Gradbeno podjetje
1 ing. Buki& in drug j
| Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | | se priporoča za vaa v to § stroko spadajoča dela. |
mm
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
revident južne železnice v Ljubljani
po dolgi, mučni bolezni dne 18. avgusta 1922. dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno izdihnil svojo plemenito dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 20. avgusta 1922. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice občne iavne bolnice k Sv. Križu.
Bodi mu žemljica lahka!	2749
Žalujoča:
Kristina Colja, žena, in Leopold, sin.
Vsako množino
za 100 kg, rabljenih, a dobro ohranjenih
kupi
prva Mariborska tovarna
mila, Maribor,
agilen, dobro vpeljan v vsej državi, popolnoma vešč srbohrvatskega in slovenskega jezika, se takoj sprejme.	_ _
Prošnje, opremljene z dokazili o sposobnosti, je nasloviti na naslov: Drago Cerlini, tovarna kravat, Celje.	2<-i
ir Pozor, trgovci in žndiastriicil
Tekom meseca avgusta izide izpod tiska
M trpffi i indasU. priia 29 m Srftiju,
ki obseza nad 2000 naslovov iz okrog dvajset mest
juzne^Srtnje. ^ ^ adresne knjige prinaša seznamek
večiih trgovskih in industrijskih podjetij največjih mest naše kraljevine. Podjetje, ki želi da pride v ta seznamek, naj nam takoj v priporočenem pismu svoj naslov
poslati blagovoli.	2725
Adresar sprejema oglase po tarifi:
za celo stran......Din 200"—
2713	za pol strani...... »
za četrt strani •••••,» bU' . . , Naslove in oglase sprejemata do 20. avgusta 1.1.
Izdajatelja adresara Topolovič & Stojkovic knjigarnarja v Skopiju.