enotirne ie obstoječe duotime ieteznproge nova železniška proga MERJLO o 5 loiia Hodnli Saloect Petrovo Y Krizauci. Mačbouci iam-iiVaneča Cmure Al urrkaOb Sobota O Beltinci Sv.Lenort rnier Irjanjkouc Ormoi V l* Kam Yaraidin © «jutro. št. a • 22 801,01113- 1926 Križem Prekmurja Dva dneva v Prekmurju Napoti Prekmurie je za velik del Slovencev, ki ga še nismo videli, edina naša po- krajina. ki dovoljuje nekaj romantike, pa naj si ima še tako zastarel rekvizit kakor so cigani, grofovski gradovi s parki in podobno. O njem se trdi. da je svet za se. Pred leti je bilo to bolj res kot je danes. V vzburkanih časih po osvobojenju se nam je zdelo marsikaj novo in posebno, kar je tekom let in konsolidacijskega dela v Prekmurju iz- gubilo svoje nenavadno obeležje. L. 1920. me je obiskal v Radgoni odli- čen Ljubljančan, ki je bil na poti v Prekmurje. V razgovoru je zaupno pri- znal, da ima razen revolverja tudi sa- mokres in še je vprašal, ali so prek- murske ciganke podobne onim iz »Car- men«. Bilo je treba dovzetnega Tarta- rona Tarascona. ki je zamenjal Prek- murje s Španijo, postaviti iz oblakov na zdrava panonska tla. Tudi krilatica o Slo- venski Sibiriji ne drži več. Sedaj ie Prekmurje na dveh krajih zvezano z železnic,) in se lahko vsakdo prepriča, da je klima taka kot drugod in vino tudi. Kjer pa ima Slovenec primeren veter in pristno vino, tam ne more biti Sibirija. Pa je vendar res. da je Prekmurje najbolj samosvoja slovenska pokrajina. Zgodovinska ločitev majhnega narod- nega delca onstran Mure od ostalega življenja Slovencev in pa drugačen go- spodarski sistem — ta dva činitelja sta vtisnila Prekmurju posebno obeležje. Ali to naglo mineva. Samo nekaj deset- letij še in Prekmurje ne bo vzbujalo nikake pozornosti. Bo pokrajina kakor vse druge in ljudje bodo kakor drugod. Kje naj človek začne, da bo vsem prav? Prvo izhodišče ie za človeka, ki potuje normalno (namreč z vlakom) Ormož drugo je Ljutomer. Vlak te po- nese brez posebne naglice, nekako pri- jateljsko — domače, skozi diluvijalno naplavino, ki je prijetno zaoblikovana v griče in doline. Nikjer ne opaziš potez; vse zemeljske črte so uglajene in pri- jazne. tako da te celo v predspomladi, ko je tu najmanj zanimivo, vsak vrh vabi k sebi. To so zadnji valovi Slo- venskih goric, ki se izgube mehko ka- kor ženske kite na blazini v zeleno pro- stranstvo ogrske nižave. Ko prispeš v Ljutomer občutiš, da ima pokrajina drugo obličje: stopil si na prag obmur- ske ravnice. Medtem ko je Dravsko polje obdano z modrimi gorami in ostro padajočimi bregovi a tla so prodnata in peščena, je pomurska ravan položena med same nizke griče in značilni obrisi gora se razblinjajo v mehki horizontalni črti. Tako se torej voziš iz območja Slo- venskih goric tja proti Muri. V marcu še nj veliko zelenega, vendar pa človek občuti boli ko drugje, da prevladuje zeleni ton. V pravi spomladi je malo ta- ko izrazito zelenih pokrajin kot ie ta. Ob Muri zna danes že vsak boljši kmet. da je bila na tem ozemlju nekoč rimska provinca, ki se je imenovala Fanonlla (danes — se tempora mutantur!) — pod tem imenom izdelujejo čevlji in tiskajo koledarji). Pozneje se je raztezala tod slovenska država, ki jo je vladal Pribi- na v Blatogradu. Rimska in slovanska Panonija je bila vrlo močvirna; bilo je mnogo blat. kakor še danes imenuje- jo Rusi močvirja, in taka pokrajina je sigurno ugajala Slovanom, ki so prišli iz stepskih močvirnih pokrajin in kes- neje tudi Madžarom, dedičem velikih donavskih močvirij. Madžari so uničili panonsko-slovensko kulturo, ki je bili v zvezi s severoslovansko in so spre- jeli v svoj jezik panonsko-slovensko blato (balaton). Sama pokrajina do Murske Sobote ne nudi ob tem času nič drugega kot take in podobne misli. Na poljih vidiš številne potoke, kj jih zvesto stražijo jelše. Kaj bi bila pokraiina brez niili in brez jagnjedov ob cestah? Nekaj melan- holičnega je na teh raznih linijah, kakor da si v stepi. Pri Dokležovju ugledaš sredi polia pristavo. Več poslopij s šte- vilnimi majhnimi okni. okrog njih topoli, vsenaokoli pa zemlja — oranica. trav- niki. potoki in logi. V vsem Pomurju imajo tla veliko vode. zato je tudj to- Murska Sobota Lov in lovci v Prekmurju Povojni upad gorskih boliševikov na prekmurske poljane je uničil sloves teh po večini nižinskih lovišč in sokro zatrl vso divjačino, ki so jo poprej gojile številne tu- kajšnje grajščine. Vsako leto, ko je zarumenelo širno po- lje, so se zbirali grofje na obsežnih velepo- sestvih in so vodili svoje goste na lov. Pri- rejali so v družbi visokih prijateljev tako- zvane krožne love na dlakasto divjad, pa tudi na divjo perutnino. Kai čuda, če je na- polnil tak enodneven lov kar cele vozove. Pa ni se samo streljalo; divjačino so tudi gojili in posebni lovski čuvaji so v polni me- ri skrbeli, da so se odstreli s polaganjem in gojenjem čez zimo zopet nadomestili. To so bili lovski časi, ki se o njih danes samo še pripoveduje. TakTat nisi videl jelena in dru- go divjačino te vrste samo v potujočih me- nežerijah, lahko si ga STečal prav pogosto in v izbranih eksemplarjib na vijugasti ilov- nati stezi v goričkih brdih, pa tudi na po- sebno v ta namen pripravljenih krmiščih. Ta brda in nižinske goščave so prehranjevale v obilnem številu srne in srnjake, divji pra- šič ni bil redkost, lisice, jazbeci, razne kune, vidre in zajci pa bi, če ne bi Prekmurje »osrečil« boljševizem, danes bogato zala- gall ljubljanski sejem za krzno. Skoro iz- ključna borovina in smrečevina teh severnih hribčkov sta slišala divjega petelina in kot zadnja zastopnica tega plemena je končala pred nekaj leti lepa divja kokoš pod puško lovca - novinca, ki je v njej videl jerebico. O uspehu lovov na fazane, poljske jerebice, prepelice, sloke, race in drugo drvjo perut- nino Pa bi se mogle zbrati številke, ki bi se zdele celo pravim lovcem latinske. Večina teh lovišč je bila last posameznih grofov, vendar divjad je imela odpočitek in zavetje. Divjačini so tedaj poleg repetirnih pušk grozile tudi mreže in vse priprave za živo lovlenje; zajcem, fazanom in jerebicam se je kratkim potom določila druga domovin- ska pravica, vendar Pa se je lov izvajal si- stematično in s skrbjo za prirastek. Kako pa je danes s prekmurskim lovom? Po odhodu komunistov se vračajo zopet stari zajci; tudi fazani počasi zopet prele- tavajo in na širnem žitnem polju je slišati glasove jerebic in prepelic. Niso pa se vrnili več jeleni in divii prašiči; merjasca so ho- teli navdušeni lovci pred dobrim letom po- zdraviti na meji; srnjad se pokaže prav redko, ker se boji divjega lovstva, ki cve- te v tej pokrajini bolj kot drugod. Radi pre- visokih cen za dvocevke - brezpetelinke so si izbrali cigani, ki jih živi prav v srednjem delu Prekmurja še veliko od zraka, cenejša sredstva — zanjke. Ni tedaj čudno, бе se napotiš na lovišče in nameriš na zajca, toda zajec ne skoči pokoncu ali pa ti pride pred cevko dolgoTepka vsa potrta, ker nosi oko- lu vratu globoko zarezano zanjko. Poleg vseh teh škodljivcev lovin so se zakleli še oni, ki se štejejo med lovce, ker ne morejo — odkar so se vrnili od vojakov — pozabiti puške. Le-ti se zberejo v družbah po 6, 12 in še več mož ter na itak majhnih občinskih loviščih poberejo, kar se sploh gane na po- ljih ali v gozdih. Bodočnost bo pokazala, kako koristno ie, da je začela v tej pokrajini delovati po- družnica Slov. lovskega društva. Okoli nje so se zbrali vsi pravi lovci, k: hočejo z umnim gojenjem divjačine zopet dvigniti stanje lovin vsaj na ono višino, ki so jo imele prekmurske lovine svoje dni. To delo Pa bo imelo uspeh le tedaj, ako bo pripo- mogel težko pričakovani lovski zakon, ki bo omogoča lovski zakup le onim slojem, ki ne bodo lovišč jemali v zakup edino radi te- ga, da bi si v nezaposleni zimi zagotovili zaslužek, marveč bo lov postal zopet siste- matičen sport. Omenjena organizacija nima pomena samo kot strokovno združenje, am- pak skrbi tudi za to, da se na teh poljanah sliši ob rezkih zimskih dneh veseli lovski »Zdravo 1« Maribor Zdravstveno Kolegij aši so pod stalnim zdrav« niškim nadzorstvom. Posebno strog zdravniški pregled se vrši pri novo vstopajočih visokošolcih, ki morajo že svojim prošnjam za sprejem v kolegij predložiti zdravniška spričevala o po* polnem zdravju. Vsak semester se vrši najmanj po ena generalna vizita vseh nadzorstvo kolegijašev. Slika kože baš tako vizi« to, ld jo vrši hišni zdravnik g. doktor Pavel Avramovič. Tudi ob vsaki o bo» lelosti se mora kolegijaš javiti v nje» govi ordinaciji, kjer dobi brezplačno zdravniško pomoč. Hišni zdravnik or» dinira v težjih slučajih tudi v posebni bolniški sobi «Akad. kolegija», Kopalnica Zlasti v izvenkopalni sezoni, Iče ne moreš na Savo ali Ljubljanico, služi visokošoicem v kolegiju kaj dobro hi« gljenska kopalnica z dvema banjama In z mrzlo, toplo ter pršno kopeljo. Poleg kopalnice sta še v vsakem nad« strop ju «Akad. kolegija» dve verandi, ki se porabljajo prav pogosto za solnčno kopelj. Voda, zrak in solnce se v kolegiju prav visoko cenijo ii prav pridno izrabljajo. /J Dobrotniki, spominjajte se naših di- jaških. socialnih zavodov! Kuhinja akai Po otvoritvi akademskega kolegija (doma) in po likvidaciji življenja nes zmožnega »Podpornega društva jugosl. akademikov«! (P. D. J. A.) je bila v zimskem semestru 1921 =>22 na iniciativo J. n. a. d. »Jadran« osnovana »Gospo* darska zadruga „Jadrana"«, katere na» loga je predvsem nuditi svojim članom» akademikom zdravo a ceneno prehra» no, v ostalem pa jih po možnosti tudi sicer preskrbovati z materijelnimi po» trebščinami. Kuhinjo akademske men» ze upravlja poseben odsek «Gospodar» ske zadruge Jadrana«, obstoječ iz aka» demikov, gospodarskih strokovnjakov ter ravnatelja »Akad. kolegija«, stro» kovno nadzorstvo pa vrši z veliko :mske menze ljubeznijo in požrtvovalnostjo ravna» teljeva gospa prof. Jeranova. Od usta« novitve pa do lc ošnjega poletnega se» mestra je bilo v akad. menzi oddanih 81.605 kosil ter 70.238 večerij. Denarni promet je v tem času znašal 1,400-530 dinarjev 83 par. »Gospodarska zadruga Jadrana« vodi menzo po strogo gospo» darskih principih ter oddaja hrano aka» demikom le proti plačilu vnaprej. Po» pusti pri cenah so izjema in so jih de» ležni le oni najrevnejši akademiki, ki dobe ob počitnicah v svojem domačem ктаји za podporni fond menze naklo» nitev v denarju ali naturalijah. Vso re» žijo akad. menze, razven nakupa živil, krije »Akrdems" ' 'egij«. Obednica akademske menze V bivših restavracijskih prostorih hotela «Triglav» (levi pritlični trakt .'Akad. koleg>) je nastanjena akadem» ska menza, katero upravlja «Gospo» darska zadruga Jadrana», vzdržuje pa se iz vplačil akadmikov, prispevkov «Akad. kolegija» ter daril dijaških do» brotnikov. Menzo lahko poaečajo čla» ni naprednih akad. društev, ki dobe zajutrk, obed in večerjo za skupno ce» no 15 Din dnevno. Pri mizah v menzi» nih prostorih ima naenkrat okoli 100 oseb prostora. Povprečno se hrani le« tos v kolegijski menzi dnevno 140 štu» dentov. Opoldne je menza najbolj po» sečana, najmanj pa pri zajtrku. lik o rastlinskega klorofila. Močvirij ie sedaj že malo. Panonska blata so se že zdavnaj posušila. Ostal je zgolj močvir- no-zelenj ton, ki v dneh brstja in cvetja tako dobro de očesu. Ze na poti do Murske Sobote se pre- pričaš. zakaj se prekmurska pokrajina razločuje od inuropoljske. Na Ogrskem ie vladal vse do zadnjega časa (in na Madžarskem še vlada) oni agrarni si- stem. ki ga pri nas že dolgo ni več. V Prekmurje so imeli veleposesniki 36.320 oralov zemlje. Knez Esterhazy je imel 15.980 oralov, groî Zichy 8825 oralov, grof Szapary 4765 oralov, grofje Bathi- nny so imeli vsak čez tisoč oralov itd. Izmed teh 36.320 oralov je bilo 19.282 oralov kultuvirane zemlje. Posestva so bila urejena tako, da so se na najbolj suhih tleh razprostirala polja; ondi pa, kjer so tla padala in se je zbiralo več vode. so bili travniki. Tako so nastale tiste dolge in široke njive, kjer Orač cele ure orje eno brazdo. Drugod so zopet široki travniki in pašniki. Vse poteze so dolge in široke; vasi so redke in velike; sredi polj so pristave. To daje pokrajini značilno obeležje. Na Murskem polju in tudi na drugih slovenskih ravnicah je zemlja preveč izparcelirana. Agrarni si- stem se naslanja na srednjega kmeta, zato so tudi hiše in vasi pogostejše. Zemeljske poteze so kratke in ozke, kultura tal se izpreminja po okusu in potrebah posameznih posestnikov. Zato ie Prekmurje tipična dežela agrarne re- forme. ki se očitiiic v parcelaciji in ko- lonizaciji. Mesto med polji V Sloveniji ni mesta, ki bi bilo tako med polji kakor ie Murska Sobota. V drugih naših krajih so stali plemiški gra- dovi na vrhovih težje dostopnih gričev. Tu najdeš gradove med polji. Nastali so večinoma v novejši, mirnejši dobi in so so bržčas razvili iz pristav. Nastanka Murske Sobote ni težko uganiti. Blizu gradu so se naselili obrtniki in trgovci. Nov upravni sistem je zahteval, da je imela vsaka pokrajina svoje središče. Tako ie nastala tudi Murska Sobota. Lepo jo ie videti na poti čez polja v ve- i * Jpfll f-л Vt 0Ш t ii'* ' ШШ m m i ' v ' >9» t - 4 lip prekmurskega kmeta černem solncu. S svojim v park zavitim gradom in s stolpoma dveh cerkva, z neznatnimi stavbami, ki pričajo o fev- dalno-kmečki sredini, spominja popot- nika ruskih gubernijskih mest. Posebnost Murske Sobote ie v tem. da predstavlja tip majhnega mesta na ogrski nižini. Taka so tam vsa mesta, ki niti niso mesta; kakor vasi včasi niso vasi. ampak mesta. V Murski Soboti so cerkve treli različnih ver: protestantska cerkev je zgrajena v čistem gotskem slogu, katoliška očituje zlasti v portalu ogrski dekorativni okus, ki posebno simpatizira s širokim ploskvami in rja- vo barvo: židovska sinagoga .ie nekako tuja in zaprta vase kot njena duhovna čred sama. Lepa stavba ie Szaparijev grad. S temeljito izpremembo gospo- darskega sistema je ta stavba izgubila svoj prvotni pomen in je le vprašanje, kako dolgo jo bo grof držal. Nekega dne bodo rezidence bogatih aristokra- : ov pretvorili v tovarno, ki bo v nji iz- deloval kak pdjeten plebejec klobase tli testetine. Visok dimnik bo molel kvišku in posekali bodo drevje velikega . ngleškega parka, kjer so se nekoč hla- dile grofice. Bo več svetlobe, gibanja :n dela in manj sanj in romantike. Tako veleva čas. Prekmurska amerikanizacija V takp preroške misli sem bil zatop lien, ko sta me moja Drijazna Mentorja, soboška vodilna organizatorja gg. notar Koder in sodnik dr. Farkaš vodila v naj- večjo prekmursko tovarno. Zadaj za mestom je zgradil podjetni g. Josip Benko veliko, moderno opremljena klavnico in klobasarno. Sprejel nas je v uradu, ki se mi je zdel čudež, ker ni opaziti bledolicih dospodičen nad pisal- nimi stroji, temveč so sami resni možie zatopljeni v račune. Duh amerikanizaci- je vej? v tej okolici. Priden podjetnik iz Tišanovec je zgradih iz malega veliko in ustvaril tu Chicago en miniature. Visok, zajetne postave, tipičen Prekmu- rec, nam prijazno razkazuje številke. Njegova tvrdka največ izvaža. Lani je izvozil čez mejo 4571 glav žive živine ter 10.945 komadov telet in 19.709 ko- madov svini v zaklanem stanju. Izvozil je 98.869 kg govejega mesa in 1500 ko- sov divjačine. Prekmurje je dežela ži- vinoreje. Veleposestniški agrarni režim, ki si je prisvojil najboljšo zemljo, je Prisilil kmeta, da se je oprijel živinoreje. Zato tu vse kupčuje — če ne z govedo, pa s konji; če ne s štirinožci, pa s pe- rutnino ali magari z jajci. Nad vsemi dominira Josip Benko, kj ima podružni- ce v Križevcih. Salovcfli in Zenkovcih in v Murski Soboti največjo industrijo te vrste v severni Sloveniji. Njegovo blago gre največ v Avstrijo, teleta tudi v Italijo, celo na milanski trg. svinje v Nemčijo in na Češko. Lani je plačal 817.967 Din izvoz, carine in 364.077 Din za železnico. Za male prekmurske raz- mere visoke številke. Krenemo v klavnico. Lastna elektrar- na goni stroje, hladilne naprave in ven- tilatorje. Stotine za izvoz pripravljene živine je obešene v veliki dvorani. V hladilnici so polne kadi mesa. v kloba- basarni se pridno izdelujejo hrenovke, v klavnici teče kri v potokih. Povsod gibanje, delo. Jutri prepeljejo avtomo- bili živino in meso v nemško Radgono, da prispe pojutrišnjem na dunajski trg. — Ali sedanja železniška zveza ni uporabljiva? — vprašam. — Prevelik ovinek je. Dan zamude se pri takem blagu dobro pozna. Potrebuje- mo krajšo zvezo s Srednjo Evropo. Prek- murje bi se boljše razvijalo, če bi se ptvorila zveza preko Hodoša. To je naj- krajša pot na Dunaj in železnica Hodoš- Drmož bi lahko imela ne samo lokalen, impak državen pomen. Ne pozabimo, la teče ta proga po ozemlju neizpeUa- iega korodirja med Jugoslavijo in če- škoslovaško. Pri Hodošu smo najbližje Bratislavi Iz tovarne nas je g. Benko, ki je tudi rerent Murske Sobote in prosvetni in- ;epktor evangeličanske cerkve, povabil : čaši vina na dom. Bilo je ob štirih in >d radio-tclefona je zvenela Straussova :lasba z graške postaje. Prava amerika- lizaciia starinskega Prekmurja! Med cigani Z avtom, kj nam ga .ie ljubeznivo od- topil g. Benko, smo krenili po fotogra- a. da napravi nekaj posnetkov za »Ju- ro«, nato pa smo zdrčali po široki gro- _ovski cesti v polja. Ce smo v Prek- murju. se moramo zglasiti pri ciganih. Deset minut vožnje in jo zavijemo Po poljski cesti na takozvano Puščo. To slovansko ime so dajali madžarski grofje naselbinam sredi polja. Tu je Szapary naselil cigane. Dal jim je nekaj zemlje in postavil bajte. Evo prekmur- ske specijalitete! Cigani so tudi še v Crnelcih in Borecih. Na Pušči je 8 hiš s 120 ljudmi. Sami cigani. Ko je pridrčal avtomobil, je nastal v ciganski koloniji pravcati poplah. Tak obisk! Kakor na povelje ie vse steklo iz hiš: vsa vrata so b!!a no!m o'g- iratronc so sta- le^3tice in otroci le na podstihju. dekleta so se režala, de- çà je tekala semintja. In tedaj: cigarete! Vsi od najmlajšega do stare ciganske babice so se pulile zanje. Tako smo do- bili »po izbor« devojke pred prvo hišo, pa razcapano in napol nago deco. lo- kave očance, in umazane, grde matrone. Pravi ciganski semenj! — Koliko dece imajo vaše rodbine? — vprašam ciganskega »župana«, ki je malce smrdel po vinu, kar je za cigana še znosen parfum. — E. pa ne veliko. Sest do sedem. — Kako pa živite? — Slabo, gospod. Zemljo so nam vzeli. Storite, da jo dobimo nazaj! — Pravijo, da ste pošteni in da ne marate tujega blaga. • — Od muzike živimo — ie deial žu- pan nekam nejevoljno in me pogledal izpod oka. — Evo. tu jih imaš, prave Dolnja Lendava les Bohèmes — sem pomislil. Tako živ- ljenje bi ti prijalo: od same umetnosti! — Mi smo pošteni ljudje. — se je ogla- sila ciganka srednjih let, ki ji je ipod hrbta kukal mlad ciganček. — Ne kra- demo in papinci (katoličani) smo. Seveda ne kradejo, pošteni cigani! — veste, kedai so na soboŠkih sejmih prene- hale tatvine? — me je vprašal moj Men- tor. — Odkar so ob semanjih dneh za- prli ciganske vasi in naložili njihovemu županu osebno odgovornost za vsako tatvino! Medtem se je ciganska družba raz- vrstila za slikanje. Dekleta in mladi ci- gančki so si zažgali cigarete. Všeč jim je bilo, da smo jih slikali. Cernu neki bi se sramovali ciganstva? Ko smo sli- kali skupino deklet, ki sem jih izbral po carmenskem idealu, je star cigan potis- nil v skupi.io še napol nagega otroka. Svitel vzgled daje sedanji okrožni zdravnik v Murski Soboti g. dr. Vvčak. ki je Sokol in hkrati insektor prote- stantske cerkvene občine v Bodoncih. Zvest tradicijam svoje vere, a zvest tudi narodu. Pri župniku Adamu Luthru Zanimalo je stopiti v stike s katerim protestantskim slovenskim župnikom v Prekmurju. Priporočili so mi ugledne- ga g. Adama Luthra. župnika v Pucon- cih. pol ure avtomobilske vožnje od Murske Sobote. Ta gospod je tudi urednik glasila prekmurskih evangeli- čanov. mesečnika »Duševni liszt« in »Evangeliesanszkega koledarja«. Ze se večerilo. ko ie zdrčal avto čez Lendavo ni potem po ravnici med polji in temač- nimi gozdovi. Izstopili smo v čisto pro- testantski vasi Piiconci. kj ima pred Grofoveke pristave propadajo »Maierhof« grofa Szaparyjâ pri Murski Soboti) Otroka je zeblo in se je instiktivno za- vijal v cunje. Ali oigam mu je cunje po- tisnil čez hrbet, da se je pokazala vsa nagota. A bril je mrzel predvečerni ve- ter in ciganček je drgetal po umazanem životu. Dekleta so pušila in nas zvedavo opazovala. Nekaj obrazov je bilo karak- teristično ciganskih, nekaterim Pa se je je poznalo požlahtnenje s plavo- iasim tipom. Kdo ve, čegav sad. Pri vseh pa so značilno močne, nabrekle grudi. Po Schopenhauerju jamstvo za rodovitnost. Od ciganov smo krenili na grajščin- sko pristavo. Tipdčna madžarska »ma- jerija«. Sedaj propada. Agrarna reforma parcelira njive in ni več treba velikih hlevov in žitnic. Csikosj s črnimi bra- dami in z rna'ho počez so izginili. Hle- vi ггоп"'i?M. Tudi tn s? čuti nov svet. cerkvijo širok trg. enonadstropno šolo in novo. lepo zgrajeno župmišče. Krene- mo v župnišče. Vse je čisto in okusno; diha tišino, mirno rodbinsko življenje in resnobo. Vstopimo. Sprejme nas visok gospod srednjih let, prijazen ia odkrit. Kakor pastor Manders v Ibsenovi drami »Strahovi«. Tako sem si vedno predstavljal protestantske duhovnike. Sedemo; prijazna župnikova gospa — učiteljica v Piiconcih — nam postreže z buteljko, gospod župnik s cigaretami in se pomenkujemo V sobi. ki ima svetel ton, okusno pohištvo in ne kričeče, am- pak blago in mimo učinkujoče verske slike — na pr. Kristus z apostoli na po- lju med visokim žitom — ter omaro, na- polnjeno s knjigami, se počasi zgošča mrak. Nastaja prijetno, domače razpo- loženje. Ciganska naselbina Pašca V evangeličanskem dijaškem domu Protestantov, ki so sprejeli Luthrov lauk ob istem času, ko ie naš Trubar isal prve slovenske knjige in položil ernelje našemu književnemu jeziku in ;i so ga pod zaščito plemstva ohranili lo dobe verske strpnosti, ie v Prek- murju 23 899 od 91.497 prebivalcev (po- datki iz uradne statistike, ki io ie izda- lo okr. glavarstvo v Murski Soboti I. 1921). V Prekmurju so važen element, ker so pridni zdravi in naprednega du- ha. V Murski Soboti si pravkar grade dijaški dom. Zbirajo prispevek za pri- spevkom; stavba je skromna, vendar zadostna. Izstopili smo. Sprejel ms je oskrbnik, v pokojen i nadučitelj g. Flisar. Prekmur- ski ljudski pesnik je. Piše v »Dttsevnl liszt« in v evangeličanski koledar. Raz- kazal nam je prostore, ki so zdaj dogra- jeni in jih je treba samo dovršiti na znotraj. Prostora bo za 25—30 dijakov. Sedaj imajo prostore pri cerkvi za 15 dija- kov. Plačujejo 400 Din mesečno, drugi komaj eno tretjino, par pa jih vzdržuje in šolska cerkvena občima. Kmetje da- rujejo živila in tako zavod ptospeva. Protestantska inteligenca, ki bo tu zrasla, obeta mnogo dobrega. Iz njenih vrst bo izšlo progresivno misleče slo- vensko izobraženstvo v Prekmurju Oovorimo o evengeljski veri v Prek- murju. Spomnil sem g. župnika, da je širokosrčni župnik rimske cerkve in pi- satelj B. Raič prepotoval v šestdesetih letih celo Prekmurje in se oglasil tudi v protestantskih farovžih. Svoje vtise in pa opazke o prekmurskem slovstvu je objavil v »Letopisu Matice Sloven- ske«. Tam pravi da so prekmurski evarge!:čnn' narodno boli zavedni od Božidar Borko in publicist, pisec članka o «Prek» murju v «Jutru». katoličanov, ker jim ie dal Štefan Kiiz- mič lepo prevedeno Sv. pismo v živi ljudski govorici. Ondi tudi hvali prek- mursko narečje in pravi, da je najlepše med slovenskimi dijalekti. Q. župnik Luthar. dijak madžarske gimnazije in absolvent teologije V Leip- zigu. govori v gladki, izraziti prekmur- ščini. v govorici pred 200 leti rojenega Dalmatinovega učenca Kuzmiča, v kate- ri je tudi pisan njegov list. Pravi, da mora izdajati list v prekmurščini. če ho- če, da ga bodo njegovi verniki brali. Počasi bo opustil madžarski pravopis. List. ki ie pisan v lahko umljivi ljudski govorici, je najboljše sredstvo za narod- no zavest med ljudstvom. Odobravamo. — »Cerkveni spisi se bodo lahko vedno pisali v idiomu, ki je ljudstvu najljubši — pripomni dr. Far- kaš. ki dobro pozna prekmurske raz- mere. — »Ali v političnem življenju se je že treba držati književnega jezika«, pristavi notar Koder. Govorimo o položaju protestantizma v Prekmurju. Q. župnik razlaga, da ;:e sedaj v Prekmurju 10 župnij in samo 10 duhovnikov, med katerimi eden še ni reden. V piiconsko faro spada 5000 duš. pa je on sam, brez kaplana. — Prote- stantska cerkev se pri nas zapostavlja — pravi župnik z blagim povdarkom. Država izda za protestante komaj 4 di- narje na enega, za pravoslavne 12. ka- tolike 8. muslimane 16 in bogate Žide 16.75 Din. Treba bi bilo več štipendij za protestantske teologe, ki morajo študi- rati v inozemstvu, ker doma nimajo bogoslovja. Sedaj študira samo Skalič iz Sela pri Fokovcih ln sicer v Leipzigu. Tudi učiteljev primanjkuje. Pomenkujemo se 'o ustroju cerkvenih občin, ki sloni na demokraciji. Verniki volijo vse cerkvene funkcijonarje, seve tudi župnika. »Dfisevni liszt« izhaja pod uredništvom g. Luthar ja že 4. leto in ima 1200 naročnikov. Povdarjamo, da so protestantski Prekmurci dlobri gospodarji in da ljubijo snago. Vprašam župnika, kako je z moralo. — Naša družina je povprečno zdra- va. kakor povsod v protestantskih de- želah. Duhovniki jih učimo nravnega življenja in srčne dobrote. Tudi strpnost je naša čednost. Navzoči sodnik ugtovi. da tudi kri- minal nazaduje. Potem se prižge luč in kramljanje se nadaljuje. Sovedia Se ne moremo izogniti politiki. Kai sodi pro- testantski dušebrižmk o skupni politični fronti katolikov in protestantov, ki jo zagovarja škof Jeglič in ld je dobila vi- den izraz v posl. Šiftarju, ki je prote- stant in poslanec katoliške SLS? Naš ljubeznivi pastor se je nekoliko zamislil in dejal, da tega političnega nastopa ne odobrava. Iz čisto načelnih razlogov ne. Za Šiftarja je glasovalo malo evangeličanov — večinoma njego- vi sorodniki. To je samo taktika g. Kle- kla, da oslabi protestante. V resnici pa jih g. Klekl v neki polemiki v »Novkiah« sploh ni smatral za — kristjane. Prote- stanti imajo naravno oporo zgolj v na- prednih strankah. Slednjič smo govorili o verski litera- turi v Prekmurju in Estali po najčastit- Ijivejšj prekmurski knjigi. »Novi zakon ali Testamentom Gospodina našega zdaj opravics iz greskoga na sztâri szlovenszkj jezik obrnyeni po Stevan Kuzmicsi, surdaszkom f. V Halli Saksan- skoj 1771.« Sedaj so že 4 izdaje; zadnja še vedno rabi za cerkev. V književni slovenščini pa imajo protestantje na razpolago popolno Sv. pismo v izdaji britanske biblične družbe. Bil je že trd večer, ko smo se poslo- vili od priiaznega prekmurskega pastor- ja. Obiskali smo še vrlega kmeta, pfi- ct n skega gerenta Aleksandra Kfiharia. Značilen studenec s prekmurske ravnine Pri gostilničarju — Žurnalistu Ko smo se vračali iz Piiconec, vasi Kuharjev (ondi je 31 Kuharjev), sem se želel ustaviti pri orginakiem sloven- skem »žurnalistu« Štefanu Kuharju, ki v vasi Markiševci toči vino, reže sir in klobase. hkrati pa piše slovenske ia madžarske članke za list ki mu je sam »glavni i odgovorni reditelj, lasztnik in vôdavnik.« List izhaja tedensko pod naslovom »Môrszka Krajina« (Murevl- dék) in ni strankarsko opredeljen. Vsto- pili smo v njegovo gostilno. Našli smo visokega, krepkega moža. s fiziognomi- jo. ki očituje lokavost, najboljših let v prazni krčmi med kupi časopisov, med njimi »Bacsmegyei Naplô« in »Uradni list«. Gospod se je prijazno nasmehnil, ko sem ga kolegijalno pozdravil kot žur- Veiikonočno beljenje hiše v Prek- murju n'Iista. ki ma tudi vse nad in podrejene funkcije in za večjo sigurnost še go- stilno. — No. list nosi izgubo. Slab »kšeft«. — Tudi nam poklicnim žurnalistom nosi poklic včasi ali največkrat izgubo. Pa nosi gostilna. — Jo prodajam. Kupil sem mlin. — Ali boste tudi kot mlinar izdajali list? — Bomo videli. — Kako pa pišete? 4 — Večinoma sam. Kadar utegnem.; sedem za gostilniško mizo in kaj napi- šem. O beatus ille, qui procul negotiis Tudi če ga odloži na tak način. Mar- kiševci so edina vas na Slovenskem in tudi v Jugoslaviji, ki ima redakcijo svo- Grad grofa Zichyja v Beltincih jega lista. Ko nam je g. Kiihar stregel, smo spoznali, da tudi pri gostilniški služ- bi misli na politiko. Zakaj počakal je s sirom toliko časa, da so bila kuhana jaj- ca. — Da se ohrani demokratično načelo in da dobe vsi obenem! — je potolažil prizadete. Cigani svirajo Družabno življenje je v Murski Sobo- ti precej razvito. Pridno deluje zlasti »Sokol«, ki ima telovadnico v gimnaziji, prostore pa v hotelu Dobray. Naši »pri- šleki« — uradništvo — se zbirajo največ pri Dobrayu in pa v sosedni kavarni »Pri kroni«. Agilni in vneti organizatorji se kaj radi pritožijo o indolenci naših ljudi, Ie ti pa ti zaupno namignejo, da je v M. Soboti tako pusto, da je poštenemu človeku težko brez dobre slovenske ka- pljico. V kavarni »Pri kroni« sede spre- daj naši prišleki (nekateri domačini jih tudi imenujejo slavci, kar pa ni razumeti od slavčkovega petja njihovih grl. tem- več od besede Slâv = Slovan, Jugo- slav). ostala mesta pa zasedejo doma- čini, tako da se tudi tu čuti sedanji po- ložaj v M. Soboti. Zvečer smo govorili o družabnem živ- ljenju. Murska Sobota, mesto s 3000 pre- bivalci, postaja počasi slovenska. Do- mačini so se z malimi izjemami prilago- dili razmeram. Buržoazijo predstavljajo židje, ki so že sami po sebi prilagodljivi, a kar je še ostale madžarske inteligence, se tudi drži zmernih oblik. Nekateri naši možje so se že oženili z domačinkami. »Prišleki« so se aklimatizirali in izhajajo prav dobro z domačini. Predsodki izgi- nevajo, preteklost se pozablja. Razmere se vedno bolj normalizirajo. Prekmurje potrebuje podrobnih narodnih delavcev. Politično ie to prava deviška dežela, ki ima vse pogoje za napredno demokra- cijo. V doglednem času bo dobila Mur- ska Sobota elektriko. To bo velikega pomena za njen razvoj. Veselje do go- spodarskega razmaha se kaže povsod. Zdrave sile so tu in če bodo splošne razmere zdrave, bo izginil zadnji spo- min na frazo o prekmurski Sibiriji. Sli smo še v neko gostilno, kjer so svirali cigani. Bili so iz Pušče. V zaka- jenih Drostorih je vladalo predpolnočno razpoloženje. Cigani so godli. brenkali in pihali. Čardaš se je razpletel po sobi. Csarda ie krčma ob madžarski pusti in ples ima zlasti v tem miljeju pristno madžarski ton. »Csardas«. »gulyas« in še take besede plešejo pred duhom. vstajajo iz dima nekih daljnih spominov, spletenih iz Leharjeve in Kalmanove operetne glasbe, iz Petofija, Molnarja in modernista Ada... A Murska Sobota spi v črni temi. ki jo le tuintam nekoliko prešine medla karbidna svetiljka na oglu. Čez prekmursko ravan Točno ob 7. uri zjutraj se je postavil pred poštni urad v M. Soboti poštni av- tobus. ki vzdržuje promet med M. So- boto in Dolnjo Lendavo. Jutro je bilo hladno in napol poblačeno; skozi vodene pare je medlo mežikalo bakrenordeče solnce. ki se je jedva dvignilo nad prek- mursko ravan. Avto je bil takoj natrpan. Zasedli so ga večinoma židovski sej- marji, ki so šli na semenj v Bogojino. Idiličnost malega mesteca se je razode- vala tudi tu. Debela gospa Sara z »bubJ- kopfom« je brž po jutranjem pozdravu povedala še debelejši gospe Raheli neko opravljivo zgodbo, ki jo je zabeležila sobočka cronique scandaleuse. In zače- lo se je regljanje. ki ga niti ropot mo- torja ni mogel prekiniti. Zdai to. zdaj ono — nemško, madžarsko in še kak »vendski« ocvirek — prava pašteta iz ženskih jezikov, ki gre po zgodbi, ka- tero nam je zapustil duhoviti Anatol France, najbolj v slast papanu Satanu in mu leči izprijen želodec. Avto ie poska- koval po sobočki cesti, malomeščanska okna so se odpirala, zvedavi obrazi so kukali na cesto — no. kaj bi se pač go- vorilo čez dan, če se ne bi vedelo, kdo potuje z avtom. — Gospa Sara je šla v Dolnjo Len- davo. — Ne. v Bogojino na semenj. — Veš, gospod Moritz tudi. — Hm. veš... Človek jih kar sliši — one za oknom. A okna izginjajo, z njimi hiše in vsa vinom ali za opozicijski golaž s pivom; voliti pa je kazalo samo vladnega kan- didata. Prekmurca ie tudi sicer gospo- darsko-politični sistem vzgojil za hinav- ca. On uboga gosposko, hkrati pa se jezi in proklinja. Rad ima procesije in daljna božja pota. ali povprečen moralni nivo ni baš visok. Ves njegov duhovni trud je preveč usmerjen nazven. Danes se tudi to počasi izpreminja. Naši »prišleki« so podrli ograje med go- spodo in ljudstvom. Pri naših skrajnih^ glavarjih ni livriranih slug in ceremoni- jalnih sprejemov. Ljudstvo se uči nove- ga državnega duha. Največji njego problem je gospodarsko-socijalni pro-1 blem. Agrarna reforma je bila v prvi vrsti poklicana, da ga vsaj deloma reši ali za njeno pravilno izvajanje so manj kali smotreni načrti in tudi zadostni, resnosti in ohkVJvnosil r.i bilo. Gosno$ darski problem Prekmurja komclicir; dedno pravo. Prekmurski kmet na im; malo zemlje, a še to vedno kosa v manj še in manjše parcele. Pri Prekmurci posestva navadno ne podeduje na p starejši sin, ampak se razdeli med sij nove iu hčer-. Tako se oral zemlj štirikrat ali še večkrat razde'î Nedivn se je vršila dražba nekega »zemljišča čigar vrednost se je cenila na — 5 di Dele se tudi premičnine. Zgodilo se j že da so si bratje in sestre razreza!^ vzglavnik, ki je ostal nedodeljen. Trmoï|; glava tendenca delitve povzroča, da sfe dele tudi hiše. iz česar nastajajo prepir^ in tožbe. Dogaja se. da v eni sobi stanu- jejo 3 do 4 poročeni pari. Zjutraj zno- sijo slamnice in odeje na kup. zvečer si iih razdele. Take so razmere zlasti med katoliškim prebivalstvom v preveč obljudenih krajih (ponekod 100 duš r.a kv. km) Agrarna reforma ca olyjude- nj^t samo pospešuje. Oni. ki dobi d-a orala grofovske zemje, Sj postavi za silo država kupiti in preurediti, marveč pla- čuje rajši visoko najemnino. Za urade ni dovolj prostora in so posamezni refe- rentje drug drugemu na potu. Slaba skrb za našo mejo. Madžari so take reči bolj razumeli. Poiskal sem okrajnega ekonoma g. Pavlico, ki mi je bil ves čas prijeten cicerone. Takoj sva krenila v lendavske gorice. Pot vodi mimo Ester- hâzyjevega gradu, čigar razpoke priča- Dolnjeiendavski grad Murska Sobota: neznatno mestece, a milo onim, ki so v njegovem tihem pri- stanu zasidrali čoln svojega življenja. Odpira se široko polje, ki ga na seve- ru omejuje dolg. tja do Lendave sega- joči pas gričevja. To je takozvano go- ričko Prekmurje, selišče slovenskih pro- testantov. Revni kraji, naseljeni na- gosto z drobnimi posestniki, ki stradajo na borno odmerjenem kosu zemlje. Do- bro bi bilo pogledati med nje... tja v Križevce. pa k Hodošu, na vrhove, od- koder se vidi panonska zemlja ob Rabu in ob Blatnem jezeru. Ali čas je natanč- no določen: nič več. nič manj. Avto hiti naprej po zanemarjeni cesti, preskakuje kamenje, stresa drobovje. Pokrajina ie razdeljena v polja in travnike. Tu in tam kak vas ali ponižen kazalec v nebo — zvonik vaške cerkve. V avtu je neznos- no — ali na tihem te veseli, da je drža- va, ki so jo oprode madžarskega reži- ma v Prekmurju sprejeli s prezirom, uvedla na prekmurske ceste lep avto. Takih avtomobilov bi bilo treba še več. Ljudem, ki so vajeni zavihanih aristo- kratskih nosov in vzgojeni v respektu pred grofovsko kočijo, imponira večja civilizacija. Prispemo v Ješanovce. Vstopijo novi sejmarji. Kakor sardine v škatli smo natlačeni. Razmišljam, kako težko bo uvesti enakost. Recimo: gospa zraven mene je plačala enako ceno kakor jaz. A njen volumen je za dva moja. Tu bi bilo treba Pangalosovih metod: vzet' mero in dati vsakemu svoje, ljudem pa pra- vico. Dalje in dalje... Včasi kak obraz, ki zvabi oko in švigne mimo. kaka hiša, ali vse je pusto in žalostno, z nebom, ki se je obesilo nizko nad ravan in sosed- ne griče in žuga z dežjem. Rišem s prstom po steklu, strmim slepo v če- merni dan in se spominjam mladih let. ko sem zrl z ljutomerskih goric na prek- mursko ravan in sanjaril o njenih krajih in ljudeh. Na naša brda so zahajali prek- murski kmetje iz ravenskih krajev kupo- vat živino. Spomladi so prihajala revna dekleta iz goričkih krajev kopat v vele- posestniške vinograde. In še zdaj se mi često obudi v spominu pesem, ki so jo pela po delu na mehki trati, ko ie sijala večerna zarja nad Jeruzalemom in nad Donačko goro: Gda bo siiha veja zelenela, te bo lflba moja mene rada mela... Sedaj se guga avto po prekmurski cesti in mislim živo na ta kos naše zem- lje, ta del našega ljudstva. V Prekmurcu je mnogo suženjskega duha. kakor ga je sploh v nas Slovencih. Madžarska pest je zahtevala od njega, da jo je moral spoštovati. Prekmursko ljudstvo je pre- več vzgojeno za vnanji blesk, za vna- nje gospodstvo in za močno roko: so- dobno demokracijo le s težavo razume- va. Kako so v prejšnjih časih volili »ko- vete«? Volilna svoboda ie bila pesek v oči in gospoda je volitve pretvorila v komedijo. Politični programi se neuke- mu ljudstvu niso razlagali; kdor je volil opozicijo, je bil že dokaj prosvetljen. V splošnem se je volilcem nudila prilika, da se opredele bodisi za vladno gnjat z baito in se brž oženi. Štorklje pa so v Prekmurju česti gostje. naj živi rodbina z več otroki na dveh oralih zemlre? Zato se slišijo pogosto glasovi zoper agrarno reformo. Veleposestva so vzdrževala številne težake; maii po- sestnik je zaslužil na njih toliko, da je lahko prehrani! rodbi;:o. četudi u>dva in z neštetimi posti. Danes se vse par- celira; ustvarjajo se pogoji za neodvis- nost, toda na dveh oralih zemlje ni ne- odvisnosti! — Ni ne za živeti ne za umreti! mi je deial nekdo. Ko se je avto bližal Bogojini, kjer gradi naš moj- ster Plečnik novo cerkev, smo sreča- vali vedno več ljudi, ki so gnali živino na semenj. Prekmurski semenj! Nekaj nomadskega duha še živi v Prekmurcu. Vzorna je njegova skrb za živino. Tako je ne zna rediti nobeno drugo ljudstvo v okolici. Živinoreja je prekmurskemu kmetu to. kar je danskemu. Agrarna re- forma bi storila bolje, če bi se sprijaz- nila z dejstvom, da je rešitev Prekmur- ja v živinoreji in da bi bilo treba kar največ dvigniti produkcijo živinske hra- ne. Prekmurski semenj je nekaj poseb- nega. Treba je opazovati Prekmurca. «ako kupčuje. Redkokdo zna tako. Ves obraz, da, vse telo mu dobi kupčevalske poteze in pozo. Kupčuje z neko strastjo, z notranjim zadoščenjem, s prepriča- njem. Saj gre za »ljubo živinco«. Od Bogojine naprej se spuščamo še nižje Hitimo mimo pristav in širokih njiv. Tu ie že domena kneza Esterha- zyja. 16.000 oralov zemlje samo v Prek- murju! Pravi prekmurski markiz Gero iz Bezručevik »Šlezkih pesmi«. Gugamo se mimo vasi. Tu žive deloma že Mad- žari. V Dubrovniku se njihov vpliv že precej čuti. Napisi so dvojezični: poleg gostilne — vendegloje. Tudi starim kmečkim bajtam se pozna madžarski vpliv. Slamnate strehe so debelejše kot v slovenskih vaseh in kot na vrhu je jako oster: streha zavzema prereišen del poslopja. Tako je treba na madžar- skih pustah. kjer se med neskončnimi horizonti često sprehajajo vetrovi, ki se igrajo s strehami kakor huzarji z ljubi- cami na poti. Blizu Duge vesi se srečamo z mad- žarsko mejo. Še malo vožnje in v Dol- nji Lendavi smo. Ob madžarski meji Samo 3 km od Dolnje Lendave teče državna meja. Nedaleč od mesta se za- čenja kompaktno madžarsko ozemlje. Dolnja Lendava ima lepšo lego nego si mislijo njeni prebivalci. Če jo gledaš z okoliških gričev ali s kolodvora, se ti nenavadno prikupi, šteje mani duš kot Murska Sobota, a je na zu-aj ličnejša. Glavna ulica je tlakovana, mnoge hiše so enonadstropne, grad stoji na hribu, višje pa se skoraj amfiteatralno dvigajo vinski griči, imenovani »Lendavske go- rice. Mesto naseljujejo večinoma židje in Madžari. V spodnjih ulicah so tudi slovenski domačini. Poleg židovskega bogastva vlada velika beda. Oglasil sem se na srezkem poglavar- stvu. Neugledna hiša. izmed vseh po- dobnih uradov v Sloveniji menda naj- manj reprezentativna. A še te hiše noče Župna cerkev v Dolnji Lendavi jo. da preti tudi temu svedoku pretek- losti neizprosen pogin. Po klancu, ki vodi v vinograde, se dospe do pokopa- lišča II. razreda, ki ima lepo lego in razgled daleč čez Medžimurje in Prek- murje. Tu pokopljejo one. ki si primer- no plačajo posmrtno vzvišenost nad onimi, ki ne plačajo in jih zato pokop- ljejo na pokopališču III. razreda, ki je čisto na podnožju hriba. Mimo tipičnih viničarskih bajt in zidanic prispeš na naj lepšo razgledno točko, hkrati pokopali- šče I razr. s podružnično cerkvijo. V tej cerkvi je videti lendavsko posebnost: naravno mumizirano truplo huzarja Ha- dika, ki ie bil po pripovedovanju len- davskih Madžarov velik junak. Mrlič leži sedaj v stekleni skrinji, ki je polo- žena v zidno vdolbino. Redko je videti mumijo te vrste, ki je v zemlji tako- rekoč okamenela in čije meso je posta- lo trdo ko posušena volovska koža. Mr- lič je še dobro ohranjen; dasi nima kože. še kaže obraz senco individualnega obličja. Izpred cerkve se odpira lep razgled čez lendavske gorice z njih številnimi viničarijami — tja do Čentibe in do hriba, po čigar vrhu teče meja med Madžarsko in Jugoslavijo. Z zapadne in južne strani pa je na široko odprta mur- ska ravan in celo Prekmurje tja do Rad- gone leži na ravni plošči pred gledal- cem. N tem prisojnem griču z razgle- dom daleč na okrog je prav primeren prostor za zadnje počivališče. Tih in lep prostor med goricami. V kratkem času, ki je bil na razpola- go, sva obsikala z g. Pavlico meščansko šolo in pa srezkega poglavarja g. M. Kandriča. Dobil sem vtis, da se naši »prišleki« ne počutijo dobro v tem ob- mejnem gnezdu. Vsi so kazali nezado- voljstvo. Oni. ki so šli prostovoljno sem. so najbolj rtzočarani. ker vidijo, da .ie delo v tem mestu težavno in počasno. Naša inteligenca tvori svet zase. ker nima oporišča niti v premalo zavednih slovenskih okoličanih niti v meščanstvu, ki ie tuje. Tu se živi bolj osamelo ko v Murski Soboti. Tuj duh še vedno do- minira nad mestom in veje od bližnje meje. Nekateri so za to. da bi se šole in uradi prestavili v slovenske Bistrice, s čemer bi se tujemu elemntu v D. Len- davi prrezale korenine gospodarskega obstoja. Drugj so odločno za utrditev Lendave, ki je važna obmejna točka naše države. Vsi Pa priznavajo, da je reba delati drugače, bolj energično in smotreno Napada je. da nekatere obla- sti smatrajo D. Lendavo za uradniško kazensko kolonijo. Nedostaja podrobnih narodnih delavcev in organizatorjev; na vse se zre preveč birokratično in pre- malo ;nicijativno. Ve mestu izhaja ma- džarski listič »Nep-Ujsag«, ki ga ureja neki duhovnik in o katerem so mi re- kli da po nerazpoloženju proti državi prekaša vse druge liste. Prekmurski ho- rizont ie tu širok ali za Slovence v D. Lendivi ie • b r. j lendav- Prekmurski žid Gross-bači skj problemi, ki je zanie treba le neko- liko več dela in organizacije, ovirajo razvoj našega življa. da ne more naprej Kolonizacija v Prekmurju Ko se voziš iz Dobrovmka proti D. Lendavi, vidiš ob cesti cele vrste novih hiš. Pozna se jim. da so bile zgrajene v naglici in z nezadostnimi sredstvi. Brž uganeš, da so to sadovi koloniza- cije. Na osnovi agrarne reforme je bila prosilcu dodeljena zemlja in zdaj je bilo treba zgraditi hišo. Tako so se med po- madžarjene vasi vrinili naši kolonisti. Štiri večje kolonije so nastale PO osvo- bojenju: V Benici so dobili primorski kolonisti okoli 300 oralov zemlje. Zgra- dili so si hiše iz nekdanjih vojaških ba- rak v Strnišču. 31 družin jih je. Žive slabo in so v nevarnosti pred razbrz- dano Muro. V Gaberju je okolu 30 hiš v Zamostju tudi približno toliko. Tu sc kolonizirani Prekmurci. V Petišovcih si 25 družin pravkar gradi hiše. To «t rezultat dosedanje kolonizaci.iske politi ke v Prekmurju. Ko smo še z okrajnim glavarjem raz- govarjali o tem vprašanju, ie prišel nek kolonist iz Benice. tipičen Goričan. sla- bo oblečen in nezadostno hranjen. Pro- sil je za božjo voljo, naj mu okra.in. glavar pošlje zdravnika in duhovnika., ker je žena dobila hud krvotok. Prišl3 je bolezen v hišo in si ni vedel poma- gati. Drugod skrbi za to posameznik sam. kolonist, ki se še nj dovolj oprijel tal in nima stikov z okolico, pa Se čuti navezanega na državno oblast. Treba je bilo iskati telefonično tega in onega nastale so zapreke, voz nj bil takoj na razpolago — obupan kolonist pa ie ča- kal in mislil, kako lepo je pač v domo- vini. pa najsi je še tako mačehinska. Problem kolonizacije jp do neke mere psihološki problem. Človek tudi s svojo duševnostjo zavisi od zemlie. ki je dala in vzela njegove prednike. Tu je odtr- gan in mora imeti veliko moči, da vko reniini sebe in svoje potomce v nov milje. Domači Prekmurci koloniste so. vražijo in prezirajo. V nekaterih krajih so nastali spopadi. Oblasti ne skrbe do- volj za šole in za druge potrebščine, ki bi olajšale ljudem življenje. Lokalna oblast se trudi, a vsega ne more. Vsa težava ie v tem, da j zemlja de- lila brez pravega smotra. Prekmurje >e takointako pregosto naseljeno, pa bi bilo treba nekatere družine iz pregosto obljudenih krajev izselil v manj oblju dene in v nove kolonije. Bosanskim do- brovoljcem so nakazali 300 oralov zem- lje med Dobrovnikom in dugo vesjo. k pa je niso PTevzeli in sedaj na tej zeml1 poganja mah in lišaj. Neurejene gospo- darsko-socialne razmere, deloma pa tudi moralne razmere, ki povzročajo števil- ne konkubinate in nezakonske otroke, so krive, da se iz dolnielendavskegn okraja toliko ljudi izseljuje v Amerik« i Samo letos ie izdal okrajni glavar 71 potnih listov za Kanado in Brazilijo. Zanimivo je, da gredo Slovenci redno v Kanado. Madžari pa vsi v Brazilijo. Od jeseni 1. 1924. se je izselilo iz tega okra- ja 348 družin oziroma posameznikov. Kolonizacijsko vprašanje je v zver tudi z manjšinskim vprašanjem. Res je. da se Madžarom dajo šole, n« pa jim dovoli kruha in zemlje. Radi tega se jih stori bolj nezadovoljne ot če bi imeli slovenske šole a zasiguran kruli Naši viničarji v Lendavskih goricah žive v skrajno slabih razmerih. Naš ži- vel j — zaveden in nezaveden — je sla- boen. Razmere ob madžarski meji s