ÉTI ELEKTROELEMENT d.d. TRGOVINA 61411 Izlake Obrezija 5 Tel.: (0601) 73 838, 73512 Fax. (0601) 73 838 vam v akciji »Za varnost in udobje v vašem domu« ponuja v mesecu septembru nižje cene za celoten lasten program Elektroelementa Posebna ponudba za: * enopolni instalacijski odklopnik (6-32A): MPC 638 SIT * infra stikala - zunanje: 4.440 SIT - notranje: 3.840 SIT - zunanja svetilka z infrardečim stikalom: 5.040 SIT * program kabelsko priključno merilnih omaric: že od 6.050 SIT daije Iz bogate ponudbe ostalih izdelkov pa lahko v trgovini izbirate po nižjih cenah tudi: * akustiko, * vse vrste dekorativnih svetil, * male gospodinjske aparate, * belo tehniko, * širok asortiment ostalega elektromateriala Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 15.45, ob sobotah od 8. do 12.ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 UGODNOSTIH NAKUPA PRI NASI AGROHIT 61420 Trbovlje, Opekarna 5 AKCIJA ZAUPANJA od 12.9. do 21.12.1992 Kupujte V AGROHITOVIH POSLOVALNICAH in zbirajte račune. Za skupno vsoto 20.000 SIT boste dobili kupon za nagradno žrebanje, Ki„4.U993naTVlMMIJ10. Kupon boste dobili v eni izmed poslovalnic. Nagrade naj bodo za zdaj še skrivnost. I 1 ,x;: 't 1 ■m. II •J: mrnmrnmmMmMmmmmMmmMMmmMmMMmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmm KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE p.o. "V i 1 :T:T: 1 V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. V mesecu septembru vam nudimo Popust pri plačilu z gotovino: 10% POPUSTA pd nakupu nad 3.000 SIT 15% POPUSTA pri nakupu nad 5.000 SIT Možnost nakupa na čeke: nakup nad 3000 SIT - 2 ČEKA nakup nad 5000 SIT - 3 ČEKI nakup nad 8.000 SIT - 4 ČEKI m I ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek: 8.00 -19.00 sobota 8.00 -12.00 Tel. : 73 696 VABUENI! 1 prr T i. t UVODNIK Ozimnica mora bit, smo zapisali v naši temi. Šola, jesenska oblačila in ozimnica bodo ob precej nizkih plačah marsikomu povsem izpraznile žep. Življenje pa seveda piše tudi vedrejše strani. Tudi o njih poročamo v našem Zasavcu. Še posebej smo se tokrat potepali po hribih, po Indiji, Parizu in Ljubljani, pa po športnih terenih, kjer smo Zasavci dvakrat gostili slovensko vlado. Na jesen so spet oživeli tereni. Ne bodite le gledalci, tudi zase si odtrgajte kakšen košček dneva. Kulturna sezona se je letos začela izredno pestro. Slikarji se dobivajo na ex temporih, v Zagorju se zbirajo gledališčniki iz vse Slovenije, v občinah pripravljajo gledališke abonmaje, vrata so odprle glasbene šole. Tudi tu velja - ne bodite le gledalci. Zasavc je odslej spet "normalen" - nič več poletni. Torej se srečujemo spet vsaka dva tedna. In še to: ne pozabite -sredi oktobra se spet dobimo na sejmu v Trbovljah. Marko Planinc Matjaž Švagan isšJŠ*1 Funšterc: Koledar dogajanj, *Socialističen" dan na Mrzlici, Srečanje borcev v Ljubljani, Kratke zasavske, Sramotni steber, Manjkajo nam rudarji, Oblast je slast, Ali policaji kradejo?, Jetmice Vaš zelnik: Opravičilo, Kresna noč še enkrat, Razmislimo, Miss Zasavja 92 & CO Tema: Ozimnica mora bit, da bom sit Pogovor: Bogo Brvar "Rašeta je hvalil policijo." Kšajt glavce: Milanova kost, Franckin moli, Oderske luči. Vedenje uradnih oseb. Dežurni čistilec zidov Reportaža: Baragovi dnevi v Zagorju, Zasavc v Unionu, Zdravo telo ■ zdrava vlada, Sala rodila kočo, Pariz, Indija press Križ kraž: Nagradna križanka z lepimi nagradami Miš maš: Mladim Zasavcem, Prehrana, Otroci fotografi Žuriramo: Čokolino, Pop Design in Encijanček, Jazz ni samo glasba, Miss Zasavja zmagovalka polfinala, Hot hot hot, 200 DEM kisovčanki, Lestvica, Avto pa v Zagorje Kšefti: "Da te bolje vidim", Priznanja za zasavski podjetji, V EE brez odpuščanja. Nova podoba Medijskih toplic, Zasavčev sejem, Kratke kšeftarske, Mali oglasi, Preženimo dolgčas, Naša bodočnost Zdrav duh ...: Elza - prva violina, Razstava na najvišji ravni Zabeleženo, Prizma optimizma ... v zdravem telesu: Rajmond v Kisovcu, Alpinistične novice, Omnikom pred sezono, športni cik cak. Rezultati Kronično: Promet, Kradejo kot srake, Lokomotiva iztirila. Grozil s pištolo, Stekla lisica? liiiiimmm m ’mmw wmm KOLEDAR DOGAJANJ 7. septembera - Lovska družina z Dola pri Hrastniku se odloči pritožiti na odločbo Medobčinskega inšpektorata, po kateri naj bi do srede decembra na Kopitniku odstrelili kakšnih 20 damjakov - lopatastih jelenov. 7. septembra - Na Izlakah se mudi minister za turizem, sicer Trboveljčan, Janez Širše. Tema pogovora: ocena trenutnih razmer glede promocije Zasavja in predstavitev razvojnega oz. investicijskega programa Medijskih Toplic. 9. septembra - Za sredstva za sanacijo oz. prestrukturiranje gospo-' darstva zaprosijo tudi nekatera zasavska podjetja, med njimi: Iskra Semicon, Rudis in Industrija preventivne in osebne zaščite iz Trbovelj, Stek-larna iz Hrastnika ter zagorsko' gradbeništo, Industrija gradbenega materiala in Strojna industrija. 10. septembra Minister za kmetijstvo Jože Protner obišče zagorske kmete, ki mu med drugim potožijo tudi zaradi škode, storjene njihovim pfidelkom v letošnji suši. Menda jo je za 100 milijonov tolarjev. 10. septembra - Le dve uri za ministrom pa v isti sobi istega hotela (Medijske Toplice), teče novinarska konferenca zagorskih krščanskih demokratov z zasavskimi predstavniki medijev. Bližajo se volitve ... 11. septembra - Na celjskem Obrtnem sejmu se pojavi nov izdelek zagorske Industrije gradbenega materi- ala - Kalcinal, naravno anorgansko gnojilo. 13. septembra - številka je sicer.nesrečna, na Čemšeniku pa to nedeljsko jutro vseeno pozdravijo visokega gosta: Ivana Omana, člana Predsedstva Slovenije in slovenskih krščanskih demokratov. 14. septembra Tega dne bi moralo po govoricah izlaški Elektroele-ment "prisilno" za nekaj časa zapusti nekaj sto zaposlenih. V resnici uvedejo le nekaj ukrepov za boljše gospodarjenje. 15. septembra Na Marketing klubu v Ljubljani se predstavita tudi dve zasavski podjetji: Piramida iz Zagorja in Radeče - papir iz sicer ne povsem zasavskih Radeč. 16. septembra - Letošnji stroški za socialo bodo v Trbovljah enaki znesku, ki ga je morala občina poravnati za obveznice, razpisane lani: 54 milijonov tolarjev. 17. septembra - Na Kumu se prične Ex tempore Art Kum 92, ki ga priredi DLU Zasavje in PD Kum. Udeleži se ga 15 umetnikov. 19. septembra - V Hrastniku oz. tamkajšnjih krajevnih skupnosti teče to soboto že tretja akcija zbiranja posebnih odpadkov. V skladišču KOP pa še vedno čaka na odvoz okrog 300 kilogramov odpadkov iz prejšnjih dveh akcij. 19. septembra - V Zagorju se veselijo ljubitelji gledališča. V okviru petega Linhartovega srečanja poteka po dvoranah Zagorja in okolice prvo srečanje slovenskih gledališč s podeželja. 19. septembra - V Trbovljah Relik pripravi ex tempore za ljubitelje -slikarje iz cele Slovenija 20. septembra - V Zasavju je ta konec tedna razgiban. Na Mrzlici se že dopoldne dobijo prebivalci Zasavja in Savinjske doline. Pozdravi jih kandidatka za predsednico Slovenije Darja Lavtižar- Bebler namesto napovedanega Viktorja Žaklja. Žakelj in košarka. Foto: T. B. 20. septembra - v Zagorju popoldne ob priložnosti praznovanja Baragovega dne, že 17. po vrsti, mašuje nadškof dr. Alojzij Šuštar. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantirli, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tommy Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Marko Bebar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov in fotografij ni dovoljen. "Socialistična" nedelja na Mrzlici Na več kot 1100 metrih nadmorske višine so se v organizaciji občinskih odborov Socialistične stranke iz Žalca in iz Trbovelj predzadnjo nedeljo v septembru na Mrzlici srečali prebivalci Savinjske doline in Žasavja. Kot so se leta nazaj dobivali na t.i. taborih ljudske fronte, prihajajo zdaj v teh novih "demokratičnih" časih preprosto na - srečanja. Tokrat je nekaj sto zbranih pozdravila socialistka in kandidatka za predsednico države Darja Lavtižar - Bebler. V sicer kratkem govoru se je omejila na predvolilni čas in na program, ki ga njena stranka poudarja že od vsega začetka. Glede predvolilnega časa oz. boja je izrazila bojazen nad tem, da boj ne bi bil tak, kot mnogi obljubljajo, da bc: pošten in brez nizkih udarcev. Kar se tiče stranke in njenega programa, pa je Beblerjeva poudarila, da so ves čas zagovarjali socialno pravično državo. So pa po njenem to isto ponavljali tudi drugi - le da njim "ne gre nasesti”. Treba se je samo spomniti drezanja v odprte rane in peripetij iz skupščinskih klopi "je še dodala". Tisti drugi oz. mnogi izmed njih pač nimajo posluha za 100.000 brezposelnih Slovencev, za 450.00 upokojencev z minimalnimi pokojninami, za 400.000 invalidov in za šolajočo se mladino. Svoj govor pa je zaključila predvolilno obarvano: "Socialisti program in voljo, da to izpolnimo, da to storimo, imamo". A.H. Tokrat so zbrali 132 kg odpadkov V hrastniški občini zaenkrat edini v Zasavju organizirano zbirajo posebne odpadke. Hrastničani so se odločili za redne akcije s premičnim zbiralnikom. V gospodinjstvih shranjujejo odpadke do akcije, ko jih prinesejo na zbirna mesta. Gotovo je akcija zanimiva in kaže na izboljševanje ekološke zavesti. Z vztrajnim zbiranjem bi lahko počasi zbrali večino posebnih odpadkov, ki jih marsikdo vrže kar med gospodinjske smeti in tako nehote doda kamenček k ekološkemu onesnaženju. Zaenkrat so težave predvsem s spravilom posebnih odpadkov, saj v Zasavju ni urejenega deponiranja posebnih odpadkov. Preteklo soboto so delavci hrastniškega KOP že tretjič na 20 mestih v občini zbirali posebne odpadke. Tokrat so na skoraj vseh mestih "dobili" odpadke lepo sortirane. Zbrali so 9 kg neuporabne kozmetike, 49 kg ostankov barv in lakov, 12 kg ostankov škropiv, 50 kg akumulatorjev in baterij in 12 kg neuporabnih zdravil. Skupaj so doslej v Hrastniku v treh akcijah zbrali 427 kg posebnih odpadkov. Hrastniški komu-nalci so z odzivom zadovoljni, z akcijo pa mislijo še nadaljevati. M.P. Srečanje borcev v Ljubljani Veličastne proslave ob 50-letnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki je bila minulo soboto na Trgu revolucije v Ljubljani, se je udeležilo tudi 600 zasavskih borcev in njihovih bližnjih. Iz Zagorja je na proslavo, ki jo je pripravila Zveza združenih borcev in udeležencev NOB Slovenije, odpeljalo šest avtobusov udeležencev, iz Trbovelj in Hrastnika pa po trije. Na proslavi, s katero so počastili spomin na 70-letnico bojev za severno mejo, 50-letnico ustanovitve slovenskih brigad in s tem preraščanja, partizanske v narodnoosvobodilno vojsko ter skorajšnjo obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, je slavnostni govornik, predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan, vse tri dogodke označil kot temelj demokratične, neodvisne in složne slovenske prihodnosti. Zasavski udeleženci so se po proslavi s svojimi avtobusi odpravili še na izlete na različne strani - na Gorenjsko, Primorsko in Dolenjsko - nekateri pa so se udeležili tudi srečanja borcev na Gospodarskem razstavišču. S. Š. Urejanje cest V Zasavju cestarji v zadnjih tednih pospešeno urejajo nekatere odseke regionalnih cest. Poleg rednega čiščenja okolice cestišč so se lotili tudi večjih zalogajev. Pri Cementarni in na odseku ceste med Trbovljami in Zagorjem (na sliki) urejujejo strme brežine, od koder ob nalivih prinese na cesto zemljo in kamenje. Zgradili bodo oporne zidove, brežino pa zatravili in zaščitili z mrežami. Cestarjem pri delu pomagajo tudi alpinisti. M.P., Foto: Branko Klančar Prekrščevanje Posebna skupščinska komisija je v Trbovljah izdelala predlog za preimenovanje naselij in ulic v občini. Predlog bodo do konca tega meseca prejela vsa gospodinjstva, Trboveljačni pa bodo svoje pripombe lahko povedali na zborih krajanov ali pristojnim v občinski upravi. Javna razprava bo trajala dva meseca, končna odločitev bo v rokah občinske skupščine. Kot predlaga komisija, naj bi nekatera naselja poimenovali s starimi imeni, ki so se med Trboveljčani ohranila in zvenijo bolj domače kot tista, ki so jim jih nadeli v zadnjih desetletjih ali letih. Tako naj bi na primer spet dobili Terezijo, Kurjo vas, Limberk, Polaj, Pauerjevo kolonijo, Barbaro. Od imen, kot so Cesta oktobrske revolucije, Trg revolucije, Trg svobode naj bi se tudi poslovili in jih preimenovali v Obrtniško cesto, Rudarski trg in seveda Njivo. Nekatera naselja in ulice naj bi nosila imena znanih domačinov. Z uličnimi imeni naj bi se tako spominjali Avgusta Šuligoja, Cirila Ličarja, Ludvika Mrzela, Franca Kozarja, Janka Orožna, Ane Dimnikove, Toneta Hudarina. Imena naselij in ulic se naj ne bi podvajala z imeni šol, krajevnih skupnosti... Potrebna bodo tudi preštevilčenja v večjih naseljih. M.O. Premalo za socialo V trboveljskem proračunu se je zgodilo to, kar je bilo pričakovano in napovedano: zmanjkalo je denarja za socialne programe. Socialnemu programu so namenili 25 milijonov tolarjev, kar je zadoščalo le za dobre pol leta. Ocenjujejo, da bi rabili še enkrat toliko, če bi hoteli program izpeljati do konca leta. Tega denarja v proračunu ni. Največji udar na proračun so naredili stroški občinskih obveznic - letos morajo poravnati več kot 50 milijonov tolarjev; to pa je vrednost celotnega socialnega programa. Zato se v občini že dolgo trudijo prepričati državno oblast, da bi morala prevzeti stroške obveznic, saj so z njimi vendarle rešili tisoč delovnih mest, torej so tudi nekakšen socialni program. Ministrstvo za zdravstvo in socialno varnost je njihovo vlogo sicer ocenilo kot utemeljeno, vendar to še ni denar. Če obveznic ne bodo mogli naprtiti republiki, bodo zahtevali vsaj zvišanje občinskega proračuna. Podpredsednik vlade Silvester Kožar ocenjuje, da brez državnega denarja socialnega programa ne bodo mogli obdržati na sedanji ravni, denar se bo iz naložbenih dejavnosti selil v družbene, izvajalci v teh dejavnostih pa bodo leto končali z izgubo brez kritja. Problemi pa, četudi denar dobijo, ostajajo. Brezposelnost, ki se bliža dvajsetim odstotkom, je previsoka, da bi jo lahko obvladovali. R.R. Vode še bolj primanjkuje Med občinami širšega zasavskega območja je zagorska najbolj prizadeta zaradi praznih vodnjakov in izvirov v kar domala vseh podeželskih in primestnih krajevnih skupnostih. Gasilska cisterna je takorekoč dan in noč vprežena in kak dan komajda zmore prepeljati dovolj te življenjske potrebščine v Ob vhodu v najbolj zahodno mesto Zasavja se bohoti vsak dan lep kos smeti. Res je, da jih kar precej hitro menjajo, tako, da se izognejo enoličnosti. Enkrat ob glavni cesti leži kakšna stara avtomobilska škatla, drugič star hladilnik, pa štedilnik, kos kakšne druge zmečkane pločevine itn. Dinos ima tam svojo poslovalnico, ki je odprta le ob petkih. Prav gotovo odkupna postaja ne spada ob glavno cesto. Še posebej, če je tako slabo urejena, kot je zagorska. Občini Zagorje predlagamo, da razmisli o primernejši lokaciji za odkupno postajo odpadnih surovin. Vsekakor si mesto zasluži postajo, ki bo delala vsak dan in bo urejena, kot se spodobi. Dinos pa seveda pripenjamo na sramotni steber in ga pozivamo, da skuša odlaganje koristnih odpadkov urediti drugače. Obenem dobrohotno predlagamo, da zamenjajo tudi tablo, na kateri še vedno piše: Dinos, TOZD POS Ljubljana, Poslovalnica Trbovlje n.sol.o., odkupna postaja Zagorje. Verjetno bi jo bilo bolje umakniti, kot pa, da se ljudje ob napisu veselo muzajo. Še vedno na stebru visi Elektro Trbovlje, ki ne zna pokositi trave okrog svojega transformatorja na Dolu pri Hrastniku. Zraven pa obešamo še upravljalca tega zemljišča, občino Hrastnik. M.P., Foto: Tomo Brezovar okoliške zaselke. Od 11. avgusta, ko so jo začeli dovažati vodo v prizadete kraje, pa do 15. septembra so gasilci pripeljali vodo kar stoštirikrat. Če vemo, da gre vanjo 500(1 litrov vode, lahko hitro izračunamo količino prepeljane vode na sušna območja. Zadnji čas jo morajo dovažati celo v krajevno skupnost Franc Farčnik, pa na Loke in še kam. Vse bolj škripa tudi v zagorskem vodovodu, kajti vode v izvirih je vse manj. M.V. Jiiiiiwmmmmmmmmm Koruza, odkup, olajšave Ker med zasavskimi občinami kmetijstvo prinaša največji delež v občinski družbeni proizvod (med sedmimi in osmimi odstotki) v Zagorju, je suša tudi največ škode povzročila v tej občini. Zato je občina za odpravo posledic namenila celotno proračunsko rezervo, kmetje pa so od ministra Jožeta Protnerja, ki jih je obiskal, zahtevali poceni koruzo, odkup živine po zajamčeni ceni in odpis davkov in prispevkov. Direktor zadruge je povedal, da se je količina oddanega mleka v zadnjem mesecu znižala za tretjino, kmetje pa ocenjujejo, da bodo brez pomoči za toliko morali znižati število govedi. Opozorili so še, da jih bolj "suho" leto pravzaprav čaka drugo leto, ko bodo njihove črede zmanjšane. Minister je pomoč obljubil, dodal pa, da bo edini kriterij realno ocenjena škoda na posameznem gospodarstvu. R.R. Več od kmetijstva V Trbovljah kmetijstvo v družbeni proizvod občine prispeva le dva odstotka, lahko pa bi jih pet. Ker v tej razliki oblast vidi možnost razvoja in zagotavljanja socialne varnosti določenim ljudem, so pripravili program dodatne dejavnosti na kmetijah. V občinskem proračunu so zanj namenili skromnih 300 tisoč tolarjev. Ker tukajšnji kmetje do denarja v državnem proračunu težko prihajajo, saj so tam kriteriji ukrojeni predvsem po meri velikih kmetov, je to verjetno eden od razlogov, da se zanje odloča malo ljudi. Več se jih bo verjetno potem, ko bodo v hribovske predele pripeljali vsaj del dolinskega standarda: vodovod na Dobovec, ki se gradi tudi z denarjem za demografsko ogrožena območja, je le eden teh pogojev. Med dejavnostmi, ki so zaživele, so predvsem peka kruha in žagarstvo, možnosti pa so še predvsem pri pridelavi in predelavi mleka, mesa in zelenjave. R.R. Manjkajo nam rudarji V slovenskih rudnikih rjavega premoga, natančneje v hrastniškem in trboveljskem, spet zaposlujejo nove delavce v jamah. Resda zelo previdno, pa vendarle. Opozorila, ki jih je bilo slišati že lani, da bo za načrtovani izkop milijon 400 tisoč ton premoga začelo primanjkovati rudarjev, so se pokazala utemeljena. Potem, ko so se rudniki morali prilagoditi vlogi in mestu, ki jim jo v spremenjeni energetski politiki odmerja država, so v dobrih dveh letih število zaposlenih zmanjšali za skoraj 1300 delavcev. Kolektiv je zapustilo največ rudarjev, zaradi česar že prihaja do težav v proizvodnji. V hrastniškem rudniku ta čas primanjkuje od 30 do 4(1 dobrih kopačev. Zato bodo hitreje, kot so sprva načrtovali, v ta premogovnik prerazporedili rudarje iz rudnika Laško, ki ga zapirajo. Analiza, ki so jo izdelali v kadrovski službi, je pokazala, da bo do konca tega tisočletja po naravni poti rudnike zapustilo več kot tisoč delavcev. To pomeni, da bi jih bilo brez novega zaposlovanja zaposlenih le še okrog dva tisoč, kar je za načrtovani obseg proizvodnje najmanj 350 premalo. V rudnikih vedo, da brez načrtne kadrovske politike novih strokovno usposobljenih delavcev ne bodo dobili. Če z drugimi poklici ne bo večjih težav, pa se bojijo, kako bodo zagotovili zadostno število rudarjev, ki jih bodo potrebovali največ. Že zdaj si pomagajo z izobraževanjem ob delu in prekvalifikacijo svojih delavcev. Vendar poudarjajo, da to ni trajna rešitev. Vidijo jo le v sistemskem izobraževanju in zato želijo, da bi znova začeli vpisovati v zagorsko rudarsko šolo, kjer skladno z novo mrežo slovenskih srednjih šol letos končuje šolanje zadnji letnik rudarjev kopačev. Podporo pri zahtevi, da bi v Zagorju obdržali rudarsko šolo, pa čeprav le za ciklično izobraževanje, so rudnikom obljubili tudi na energetskem ministrstvu. Manca Ocvirk Bolje od pričakovanega Zagorski turistični delavci so skupaj z ministrom Janezom Siršetom ocenili letošnjo turistično sezono kot kar dobro. V Medijskih Toplicah je bila dosedanja zasedenost posteljnih zmogljiosti 65 odstotna, nekaj postelj imajo prodanih tudi že za naprej. V Gostišču Vidrgar sicer niso imeli veliko nočitev, vendar vseeno več od pričakovanega. Svojih 82 postelj bodo sedaj šli sami tržit v Francijo in na Nizozemsko, računajo na dobro zimsko bero in so kot vedno polni načrtov - novo smučišče, zimski vrt, letna kuhinja, bazen... Na Prvinah, kjer je sedanja najemnica Elvira Brodar že trinajsta, pa se na začetku spopadajo predvsem s problemi infrastrukture. Na Prvinah ni tekoče vode, cesta jeslaba. Minister jim je obljubil, da bo kmalu narejena celostna podoba in strategija slovenskega turizma, ti materiali bodo potem osnova za izdelavo promocijskih prospektov na regijskih in občinskih območjih. R.R. Materinski dom Zagorski krščanski demokrati so v Medijskih Toplicah pripravili tiskovno konferenco, na kateri so govorili o svojem delu. Organizirani so v štirih krajevnih odborih, pred volitvami pa jih želijo ustanovi ti še v Šentgotardu, Šent-lambertu in Podkumu. Znotraj stranke delujejo mladi krščanski demokrati, kmečko gibanje in ženska zveza. Slednja je bila ustanovljena letos poleti, med svoje naloge pa je uvrstila tudi postavitev materinskega doma. Zanj še iščejo prostor (morda bodo usposobili kar staro župnišče na Lokah), denarno skrb zanj pa naj bi prevzeli proračun, Karitas, nekaj denarja pa naj bi dobili z dobrodelnimi prispevki in delom mater samih. Predsednik Andrej Dolšina je pojasnil, da za novega predsednika zagorske vlade podpirajo kandidata Vladimirja Kojnika, ker jih je edini povabil, pristal na njihove zahteve, in ker se jim zdi sposoben uresničiti razvojni program občine. R.R. siwmmmmmmmmmMr Hrastničani dobili odločbe Pretekli petek so iz hrastniške davčne uprave poslali prvih 2112 odločb o dohodnini za leto 1991. Hrastničani so bili med prvimi v državi, ki so svoje občane obvestili o tem, koliko je kdo plačal premalo ali preveč dohodnine. Pravzaprav so tokrat dobili odločbe le tisti, ki so lani plačali premalo državi. Vodja davčne uprave Uroš Ro-glič je dejal, da so v Hrastniku hitreje kot drugod odpravili napake v napovedih in so zato lahko hitreje izdali odločbe. Do oktobra, ko poteče zakonski rok za izdajo odločb, bodo še v treh "obrokih" izdali vseh 7500 odločb prebivalcem Občine Hrastnik. Po prvih izračunih so Hrastničani dolžni državi več, kot država njim. I.L. Čez mesec dni naj bi bilo težav s sprejemom televizijskega in radijskega signala s Kuma konec. V tem času naj bi namreč bil dograjen 71 metrov visok stolp, ki bo tako Kum približal višini 1300 metrov. Sprejem naj bi bil zaradi nove višine in sodobne opreme boljši kot kdajkoli prej, oddajničarji pa poti-hem razmišljajo, da bi oddajnik postal tudi razgledni stolp. Besedilo in foto: R.R. Trboveljski grb Oddelek za notranje zadeve občine Trbovlje je pred kratkim pričel izdajati lastnikom motornih vozil z novimi registrskimi tablicami samolepilne grbe občine Trbovlje. S tem, da novi grb nalepijo oz. prelepijo na že izdane nove registrske tablice. Tako se bodo tudi Trboveljčani poslej vozili pod svojo "zastavo” in ne več pod ljubljanskim zmajem. T.L. v Šolanje beguncev Naša država je "^o "Svetovni deklaraciji o^izobraževanju za vse" dolžna zadovoljiti osnovne učne potrebe vsem šoloobveznim otrokom. Ker Slovenija za to nima potrebnih finančnih sredstev, je pripravljenost za pokrivanje stroškov šolanja pokazala mednarodna organizacija UNESCO. V Zagorju je med begunci okrog 110 šoloobveznih otrok. Šolali naj bi sev petih kombiniranih oddelkih, pouk naj bi trajal tri ure dnevno. Od prvega do vključno petega razreda so organizatorji predvideli pouk v kisovški šoli, za višje razrede pa v osnovni šoli Tone Okrogar v Toplicah. Če bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva, bo pouk stekel konec septembra. Šolanje bo za begunske otroke obvezno, slovensko ministrstvo za šolstvo pa trenutno vodi razgovore o potrditvi šolskih programov z ministrstvom iz BiH. I.L. Vračanje premoženja Čeprav razlaščenci negodujejo zaradi počasnosti pri izvajanju denacionalizacije, se je že začelo premikati. Še najmanj težav imajo upravni delavci pri vračanju gostinskih in trgovskih lokalov, ki niso bistveno spreminjali svoje podobe, prešli pa so v družbena gostinska in trgovska podjetja. Nekaj teh lokalov so že vrnili, nekateri pa so tik pred zdajci. R.R. Avtopralnica na Brnici Na Brnici je že nekaj časa odprta zasebna avtopralnica. Dolani pa so še bolj veseli, da odslej tam prodajajo tudi gospodinjski plin. Doslej so morali po Krajevni praznik Radeč V prvih jesenskih dneh se radeška dolina z okolico spomni polpretekle zgodovine, ko so domačine Nemci izselili povsod po Evropi. Praznik bodo obeležili z rekreativnimi in kulturnimi prireditvami. V soboto bo družinska rekreativna prireditev pod nazivom Za zdrav način življenja. Organizator (OŠ Radeče) pričakuje, da se bodo starši priključili šolarjem in z njimi tekli, kolesarili, planinarili in podobno. Dopoldne bodo na bazenu tekmovali modelarji celjske regije. Osrednja prireditev bo v nedeljo na platoju Merxa, ki so jo organizatorji, Pihalni orkester-radeških papirničarjev poimenovali Krajanom za praznik. Ob Savi pomerili člani ribiških družin vse Slovenije za pokal Sava, popoldan bo promenadni koncert godbe, nastop mažoret, v goste so povabili še stare ljudske godce. Prireditve se bodo vlekle v oktober, ko prijateljske tekme napovedu-jejo rokometaši, nogometaši, društvo upokojencev vabi na balinanje in rekreativno kolesarjenje, predstavili se bodo pevci iz Loke, pripravili bodo razstavo o znamenitih Radečanih. Kljub praznovanju v dolini niso pozabili na probleme, ki so vezani na gradnjo HE Vrhovo. Ljudem so obljubljali veliko, izvajalci in investitorji pa vse bolj iščejo bližnjice v projektih. F.K. plin v Hrastnik. Če nimajo avtomobila, lahko bombe naložijo kar na samokolnico. Sicer pa jo lastnik pripelje tudi na dom. F.M. Poldetova koča v najem PD Trbovlje ima na Mrzlici poleg svojega planinskega doma tudi Polde-tovo kočo na Štorovem travniku. Za-ndnja leta jo je imela v najemu sindikalna organizacija Iskre iz Trbovelj, zdaj pa so zaradi težav najemno pogodbo odpovedali in planinci iščejo novega najemnika. T.L. aiMi Oblast Je dant Zagorska vladna nadaljevanka naj bi se s to številko, ki bo izšla na dan zasedanja zagorskega parlamenta, končala. "Naj bi" je v zgornjem stavku zato, ker na to, da je stvari konec, ni moč priseči. V času med prejšno in to številko sta se zgodili dve zanimivi stvari. Skupina poslancev je napisala zahtevo po nadaljevanju 13. seje in po obnovitvi postopka glasovanja o zaupnici vladi, vlada pa se je odločila, da ne bo odstopila. Najprej o prvem. Zahteva, med obveščenimi in sodelujočimi krogi jo imenujejo Groboljškovo pismo, (po enem od podpisnikov in podpredsedniku skupščine Janezu Groboljšku, ki je na 13. seji s položaja nepreklicno odstopil), temelji na mnenju, da se je z nezaupnico naredila škoda občini in krivica vladi. Argumentacija za obnovitev postopka pa je, po njihovem mnenju, vrsta kršitev poslovnika. Cilj zahteve je po mnenju podpisnikov, da se zagotovi "kontinuiran razvoj občine na temeljih, ki jih je sprejela naša skupščina in ki so že obrodili prve sadove. " Skupina pri tem prejudicira, da bo nova izvršna oblast delala drugače, kot bo narekovala skupščina. Če je parlament oblast, vlada pa njegovo orodje, seveda ne sme biti nič drugače. Če ni bilo tako, potem naj odstopi vodstvo skupščine. To je morda teoretiziranje daleč stran od prakse, vendar je tudi rezime argumentov v pisanju skupine ostal pri terminologiji "v prid občanov", "plevel se bo še bolj razbohotil",... Druga zanimivka je, da je vlada sprejela sklep, da parlament ni na 13. seji sprejel nobenih sklepov, ki bi dokazoval napake pri njihovem delu, in da zato ni nobenega razloga, da odstopijo. Člani vlade, ki so tak sklep sprejeli, so povsem pozabili, da niso na sodišču, kjer je treda krivdo dokazati, ampak v parlamentu, kjer je zaupnica zgolj in- strument parlamentarne presoje dela in politične podpore. Zato je pomembno samo to, da jim je bila izglasovana nezaupnica. Statutarno - pravna komisija je že izdelala mnenje, ki zavrača zahtevo po obnovitvi postopka iz t.i. Groboljškovega pisma. Dodaja pa, daje res, da zakonitega postopka niso dokončali še z dvema potrebnima dejanjema - odstopom izvršnega sveta in njegovo razrešitvijo. Ker izvršni svet noče odstopiti, statutarno - pravna komisija ugotavlja, da je dovolj, da parlament sprejme z javnim glasovanjem odstop, s tajnim pa vlado razreši. Drugače ovedano, zadeve naj bi se ne zakomplicirale kot so se v kofji Loki, kjer imajo podobno stanje, ali pa pred leti v takrat še našem Tetovu, kjer so imeli več županov, vsak dan pa je vladal tisti, ki je zjutraj prišel v pisarno prvi. Ker število podpisnikov na obrazcu za predlaganje kandidatov z imenom Vladimirja Kojnika verjetno že pomeni njegovo izvolitev, so razpleti lahko takile. Prvi. Zbor krajevnih skupnosti ne bo sklepčen, delo parlamenta bo blokirano. Drugi. Sklepčnost bo, vlada bo z javnim glasovanjem odstopljena, s tajnim pa ne razrešena. Razultat je tu enako "ljubljanski" kot v prvem scenariju. Tretja možnost je, da bo novi mandatar izvoljen ( tu sta variaciji, da edini kandidat ostane Vladimir Kojnik ali da dobi nasprotnika v sedanjem predsedniku, kandidatu kmetov, Janezu Lipcu). To so osnovni modeli. Stranke (politične, in tiste v tej igri) se bodo pogovarjale in trgovale vse tja do četrtka, mi pa ponedeljkovo pisanje zaključujemo s staro resnico, da je oblast strast; in še več kot to. Roman Rozina Podvojen ekološki davek? Sredi septembra je na svoji 70. seji zasedal trboveljski IS. Med drugim so njegovi člani obravnavali osnutek Odloka o spremembi Odloka glede zagotavljanja in uporab sredstev za varstvo okolja. Že pred dvemi leti so v občini sprejeli sanacijski program za področje varstva zraka, po katerem bi se sredstva zbirala z obremenitvijo oddane onesnažene vode, porabljene pitne vode, premoga in mazuta. Letno naj bi zbrali okrog 2,5 milijona mark. To bi skupaj z drugimi proračunskimi sredstvi in s sofinanciranjem republike zadoščalo za uresničitev prve faze kratkoročnih ukrepov. Glede na to, da se ves čas višina obremenitve za porabljeno energijo ni spreminjala, bi ob stoodstotni izterjavi trenutno zbrali le 300.000 mark ali 12 odstotkov načrtovanega. To ne bi zadoščalo niti za najnujneša dela sanacijskega programa. Zato so na seji predlagali povišanje prispevne stopnje za celih sto odstotkov, o čemer bo dokončno odločila še skupščina. Na seji so obravnavali še kup predlogov: od predloga Odloka o spremembi ureditvenega načrta pod nazivom M 10/2 (gre za ureditev nekdanjega pokopališča), o ureditvi Zajčevega hriba, rekonstrukciji Majcenove ceste, ureditvi kopališča, do obnove podstrešja in dozidave muzeja v Trbovljah. Odločili so se, da z obnovo začnejo naslednje leto, denar zanjo pa vzamejo iz poslovnih najemnin. P.M. BARIKAD Najprej v Slovenskih novicah, potem pa še v knjigi Pavleta Čelika Izza barikad, ki je izšla v založbi taistih Slovenskih novic, seje pojavila fotografija, ki so jo bralci Zasavca nekje že videli. Gre za precej sumljivo podobnost in takoj se je seveda postavilo vprašanje - ali je fotografija ukradena. Avtorske pravice so pač v Sloveniji slabo zaščitene. Predvsem dobre fotografije so iskano blago. Dolgo časa smo mislili, da smo v naši Vojni reportaži na 10. strani Zasavca številka 3 iz leta 1991 objavili fotografije Branka Klančarja,, ki so bile redkost. Pokazale so, da se je vojna za Slovenijo odvijala tudi v Zasavju, čeprav so v Sloveniji to učinkovito zamolčali. Še posebej je bila zanimiva fotografija našega foto mojstra Branka Klančarja, ki iz primerne oddaljenosti prikazuje ujetniško taborišče na Novem Dolu nad Dolom pri Hrastniku. Fotografij iz taborišč namreč takrat (25.7.1991) nismo zasledili v časopisih in revijah. Pojavile so se šele nekaj časa po končani vojni, posnete so bile razmere taborišč že po vojni. Zelo podobna, da ne rečemo ista, fotografija seje pojavila v knjigi Izza barikad, ki je izšla septembra 1992. V knjigi pod fotografijo ni podpisa avtorja, le na zadnji strani piše, da je avtor fotografije Mirko Kunšič (morda le avtor naslovnice?!). Zanimivo je nekaj drugega. Branko Klančar je moral za določen čas lani "oddati" film vvarstvo policije (menda zaradi tega, ker bi lahko prišel v roke sovražniku, ki bi lahko razbral iz fotografije obraze stražarjev in se jim maščeval). Film je dobil konec leta nazaj. Kakorkoli. Zdi se nam, da je podobnost med fotografijama presenetljiva. In pošteno bi bilo, da bi avtorji odkupili fotografijo od Zasavca in v knjigi jasno napisali, kdo je njen avtor, ki je prav gotovo posnel eno najbolj redkih fotografij vojne. Tako pa nam ostane le ugibanje, ali je vrhovni šef slovenske policije fotografijo enostavno ukradel (mogoče povsem nehote iz arhiva) ali pa seje na istem mestu ob istem času' kot Branko Klančar našel še en fotograf, ki je posnel povsem enako fotografijo. Bil pa je očitno močno dobro maskiran, saj ga naš foto mojster ni opazil. M. 1‘. VOJNA REPORTAŽA 'ŽSNTED' jMAD \Ltvfg ■SS .-utr mm 1stran 10. __ Zasavc 3, letnik 1, 25.7.1991, stran 10. Paule Čelik Fotografije v knjigi Izza barikad brez podpisa avtorja. Naslovnica knjige. '^■■x/x/xr- f " kXv.v*\W--X • >j_ LI _ \ysy\y jeTIrniCe» ■ LjllbO domS. Eden največjih in najtežjih zagorskih podjetnikov, Kisovčan Miloš Urbanija - Ultra seje odločil, da bo poslej več doma. V ta namen ureja italijansko restavracijo. ■ Kdor zna. Očividci spektakularnega obračuna med eldeesovci in zsmsjevci v zagorski še oblastni stranki so si enotni, da bivšemu izvršniku Janezu Lipcu - Lipetu res ni ostalo nič drugega, kot da oblast vzame v svoje roke. Zsms-jevski eldeesovci tega namreč niso sposobni. ■ We are The Champions. p0 odstopu zagorskega premiera se je trboveljski Slavko Beravs - Iskrica z vsemi močmi zagnal v tenis. Računa, da bi zdaj lahko postal zasavski teniški vladni prvak. Zaradi sence dvoma pa je navdušil še Tomaža Vahtarja - Zdravilnega, saj so možnosti tudi v parih. ■ KriVOlOV. Medtem pa se je hrastniški šef vlade Stane Kirn - Formula z vsemi močmi zagnal v preganjanje damjakov, ki jih je na Kopitniku naselila dolska lovska družina. Menda se za pretvezo, da gre za neavtohtono divjad, skriva pretresljivo dejstvo, da so mu ti rogači na vikendu na Kopitniku požrli vse naglje. Vrtnice, vrtnice na vikend. To bo rešitev pred dam-njaki. ' ■ Ni OVir II... Na istem sestanku je bil mobitelovsko razpoložen tudi zagorski župan Janez Režun - Obveznica. Na ministrov pomislek, da gre za relativno majhen prostor, je odgovoril, da ga on razume kot prostor med Vačami in Mrzlico. Kako bodo v Litiji in Trbovljah požrli tak imperializem, še ni znano. ■ Razočaranje. Te dni so nekateri dolski učitelji presenečeno odkrili pozdravčke za 700 tolarjev na svojih avtomobilih, parkiranih pred šolo. Fanči Moljk - Rekreativka je požela svoje dolgoletne žulje. Čeprav je kolo, parkirano prav tam, pregledala od vseh strani, listka ni našla. Menda se je na policijsko postajo zaradi neenakopravnega obravnavanja državljanov že pritožila. ■ Letel bO I. Prvi zagorski kmet Slavko Gradišar -Kolovraški je prišel na srečanje s kmetijskim ministrom Jožetom Protnerjem - Rizlingom, da bi prvič in zadnjič videl svojega ministra. Ker zdravstvenih težav nima, in ker se bo to zimo zaradi pomanjkanja krme še dodatno podprl s kakšnim bikcem, je bila to verjetno napoved, da bo Rizling letel, ■ Letel bO II. Slabo se piše tudi prvemu zagorskemu krščanskemu demokratu Andreju Dolšini - Jezuščku. Na pogovor z zasavskimi novinarji je pozabil povabiti človeka, ki na tem prostoru objavlja največ, šefa zagorske župnije Jožeta Čampo - Dopisovalca. ■ NI OVIT I... Eden najbolj znanih trboveljskih podjetnikov in direktor Razvojnega inženiringa Tone Marinko -Mobitel ne pozna in ne prizna ovir. Ko je turističnemu ministru Janezu Siršetu - Sikotu razlagal, kakšne bodo prav kmalu Medijske Toplice, pa je vendarle pretiraval. Radensko sije na vsak način hotel naliti brez da bi prej z nje snel zamašek. Njegova naslednja razvojna naloga se bo verjetno ukvarjala s pomankljivostmi Radencev. Zagorjani so včasih takole hodili iz Trsta. Danes tako odhaja vlada iz Zagorja. Foto: Tomo Brezovar ■ Primerno dorilo. V pivovarni Union se od svojih obiskovalcev vedno primerno poslovijo. Lepemu delu uredniškega odbora, ki je v pivovarni vase intenzivno vsrkaval vtise in še kaj, so ob odhodu podarili velike vrečke. Slabe ceste, tresenje, novinarski čiri na želodcu,... ■ SreCOnje. Po dolgem času se napoveduje veliko srečanje direktorjev zasavskih podjetij. Srečanje naj bi bilo začuda v Ljubljani. Uroš Korže - Mošnja, zakladničar vladnega sklada za prenovo podjetij, bo menda vse, ki so se prijavili na razpis za državni dehar, povabil na pogovor. Komentar ni potreben. Foto: Totno Brezovar Pisma bralcev | Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na ! največ 30 tipkanih vrstic. | Nepodpisanih pisem ne objavljamo. | Uredništvo Opravičilo V prejšnji številki nam je tiskarski škrat v podobi urednikov spet zagodel. Tako je spet napaka v rubriki Epigrami (Blackburne nas vse bolj grdo gleda), kjer je učinkovit zaključek (Če kdo zares je naredil preveč, ne režite mu brkov preč) spremenil iz besedice preč v preveč. Druga napaka pa se je zgodila pri postavljanju v tiskarni, kjer je pri reportaži o miss Zasavja pod foto vtisi zapisan kot avtor Jože Ranzinger jr. Fotografije je seveda posnel (kot tudi lepo naslovnico) Branko Klančar. Za obe napaki se avtorjema in bralcem iskeno opravičujemo. Uredništvo Kresna noč še enkrat Spoštovana-i "K.P.", pisec članka "Policaji in gasilci na kresno noč", objavljenega v časopisu Zasavc št. 13 dne 23.07.1992, najprej nismo imeli namena odgovarjati, vendar pa so v njem trditve, ki niso resnične in škodujejo našemu ugledu. Naša akcija se spornega večera ni pričela slučajno, ker se je proslavljala kresna noč, ampak zaradi danega znaka s sireno za požar. Naša dolžnost v takem primeru je, da takoj stopimo v akcijo brez preverjanja upravičenosti danega znaka. Na policiji se pozanimamo za vzrok danega znaka in vozila gredo v akcijo. Tako je bilo tudi tega večera. Obvestilo se je glasilo "gori gozd nad Dolenjo vasjo." V vašem članku trdite, da ste najprej zagledali vozilo policije in gasilsko cisterno. Zanesljivo lahko trdimo, da ste morali najprej slišati sireno, ki je -oznanjala požar. Gasilska cisterna sploh ni pripeljala na kraj dogodka, temveč je voznik čakal na povelje za odhod v gasilski garaži. Pripeljalo pa je komandno in terensko vozilo z odgovarjajočim moštvom. Naša prva ugotovitev je bila, da je ogenj zavzel večjo površino kot samo kurišče kresa -začela je goreti podrast okoli kresa, vendar ste to pred našim prihodom uspeli sami pogasiti. Opozoriti vas moramo, da bi morali kurjenje kresa prijaviti, a ga niste. K pisanju nas je vzpodbudil predvsem začetek zadnjega odstavka, kjer sprašujete, če so intervencije vedno tako hitre. Povemo vam lahko, da so. Sicer pa prepustimo to oceno drugim, verjetno ste vi najmanj poklicani to ocenjevati. Odgovorni so oceno za ta primer že dali in povemo vam, da je pozitivna. "Oceno o posmehu policajem in gasilcem, ki ni bil odveč" prepustimo bralcem. Tokratni posmeh zanesljivo ni bil na mestu. Bolje bi bilo, da bi takrat pomislili, koliko gasilcev je pohitelo v pomoč in reševanje prepričanih, da je le-ta potrebna. Saj vse do prihoda na kraj dogodka nihče izmed nas ni vedel za dejansko stanje. Ali je posmeh potem na mestu? Odgovornemu uredniku "Zasavca" pa le to: Če v okvir "Pisma bralcev" napiše: "Nepodpisanih pisem ne objavljamo", potem naj se tega tudi drži, kar pa v tem primeru ni bilo tako. Gasilsko društvo Zagorje - mesto, podpisan Ljubomir Vutkovič Razmislimo Kamen na dnu motnega jezera ali reke se ne vidi, še manj pa razloči njegova oblika in barva. Ko se voda sčisti, je pogled razločen. Enako primerjavo bi lahko dali za obdobje pred NOB, med njim in po njem. Da se kalna voda sčisti, je potreben čas. Isto velja za zgoraj omenjeni čas. Če pravimo, da čas ozdravlja vse rane, lahko mirno trdimo, da čas razčiščuje dogodke. Mnogokaj se je že razčistilo, še več je še nerazčiščenega. In to nerazčiščeno je prepuščeno času. Za vsak "zakaj" je odgovor "zato". Ta "zato" mora biti osvetljen iz vseh strani, po možnosti argumentiran in dokazljiv. Biti mora podprt z vzroki in povodi tedanjega časa. Če vsega tega ni, trditev ni resnična in nepoučene ljudi zavaja. Danes se soočamo s prikazovanjem preteklosti skozi prizmo strankarske pripadnosti. Izluščiti iz vse te poplave najrazličnejših trditev in laži resnico, je v sedanjem času nemogoče. Preprosto zato ne, ker je za razčiščenje dogodkov, preteklo premalo časa. Šele naši pra pra vnuki bodo zvedeli in ocenili dogodke, ki dajejo sedanjemu času potek in pečat. Današnji sumi -podtikanja - strahovi (pred čim in zakaj?) ipd. so samo sredstva za beganje množic pred volitvami in nič drugega. Pravilna opredelitev strankarskih pripadnosti je v sedanjem času nemogoča. Nismo še zreli za samostojno odločanje, ker smo še vedno v bitki s časom. Prav se bodo odločali šele naši bodoči rodovi, ko bodo tudi vode naše preteklosti čistejše kot so danes. Miroslav Jurše, Trbovlje Miss Zasavja 92 & CO. Naj preskočim uvod in preidem k stvari. Dekleta,klobuk dol, saj ste se kljub nespodbujevalno razpoloženim Zasavcem dobro držale. Hja, Zasavci! Tudi g. Barovič, ki je, mimogrede dolgočasno in dolgovezno vodil prireditev, nas ni mogel pripraviti k poštenemu aplavzu (sicer pa za ploskanje niti ni bilo dovolj prostora). Zdaj pa k glavni atrakciji večera -Pop Design. Yeah! No, ja.. Raje jih imenujem Zgubljeni. Fantje si še vedno niso na jasnem o tem, da določena zvrst glasbe zahteva določeno garderobo (predlagam jim eno izmed slovenskih narodnih noš, ki jih lahko ob izvajanju svojih resnično neponovljivih balad zamenjajo s smokingi - samo metuljček namreč ni dovolj). Malo bolj bi lahko pazili tudi na izbor pesmi, saj izbor Miss (pa tudi če samo) Zasavja ni vrtna veselica, čeprav je vse skupaj (že brez zgoraj imenovane skupine) izgledalo kot ena izmed njih. Tudi "gradnja obzidja na Kolpi" in "podajanje rok" nekaj minut kasneje nimata veliko skupnega. Torej: vsem Zasavcem se možgani od vročine (upam) še niso skisali, zato tiste, ki so odgovorni za zabavo v Zasavju prosim, da skušajo prireditve, ki naj bi bile na nivoju, tudi pripraviti na nivoju, veselice pa naj bodo veselice. Mimogrede še tole: naredite mladim uslugo in pripeljite kdaj kakšen dober band, saj jih med našimi hribi bolj poredko slišimo - na žalost. Mojca Koltin, Hrastnik As > CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV ^i4f) 0BČANI ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 950,00 1.200,00 1.800,00 1300,00 700,00 30,00 300,00 15,00 3.600,00 90,00 5. OSMRTNICE 1.200,00 CENIK VELJA OD 1.8.1992 DALJE SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Tkbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo v«' posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa Se dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in dnfp<>zkg/k*n«kpp>rogra m, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej Številki začenjamo oddajati ob 14.00 in na sporedu vsak dan, razen ob pa pripravljamo ob 17.30. Ob .. zdaj poglejmo, kakšen je tedenski j čgz teden ob 14.45; 16.45; 17.41 Čestitke in želje pa za vas po 13.00 uri. Ob ponedeljkij, oddajo o kulturi, torek je vcčtdL , n« ■igiiii pokličite po telefonu 22-056), tr&etéFwe^l obvestila, ki jih ob delovnih Wti0 Od enih pa do šestih oddajm^mm^^m^ograrn, V* med 11.00, in 12.00. Ó nedelji kasneje, ve, osmrobce in druge EPP storitve so 8.30; 9,4S-yo.45; 12.30 in 12.45 uri 'botah (18.00) in nedeljah testih do pol sedmih >ntaktna (tokrat nas tudi se odpravimo kam sobota in nedelja sta osmo uro zjutraj in ireditvah, izletih, glasujete tedna, ob enajstih EPP blok in ob 12.45 nato horoskop in zanimivosti. Ob\14.45, 15 gostu ali dogodku in vašim glasben*^**’1 22-056. \ Glasba za vsako uho iti vsako razpbltS^nje ^r^ppiA^id^benlA pgšU&orjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvalin’trvì:;ijtfòrmahvnt~)jraxit0P:’pa se za sodelavci radia. vas trudijo naši novinarji in RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Jesen je tu in z njo priprave na zimo. Ozimnica? Že, toda kako? Odpovedovanje luksuzu bolj ali manj postaja potreba. Človek pač mora kupiti ali pridelati vsaj tisto, kar nujno potrebuje. Za mnoge pa je še to prevelik izdatek, saj komaj lovijo začetek s koncem. Na srečo so tudi letos sindikati po podjetjih v Zasavju kolikor toliko poskrbeli za ozimnico, ki jo bodo delavci lahko kupili po nižjih cenah, tudi na obroke. Vendar še tu letos ni šlo vse gladko, saj so nekateri sindikati imeli težave pri dobavljanju ali odkupovanju živil. Svoje je naredila še suša, ki je tržne razmere precej zapletla. Trgovine se z Živili za ozimnico šele zalagajo. Povpraševanje pa... Gre, ker mora. Ali bolj kruto; preživeti je pač treba - z ozimnico ali brez nje. Zaloge v trgovinah Z nakupom sezonskega sadja in zelenjave se da kar precej prihraniti, zato se je povpraševanje po ozimnici tudi v zasavskih prehrambenih trgovinah že začelo. Razveseljiv je podatek, da so cene živil zadnje tri mesece mirovale. Tudi standard se je, v primerjavi z mesecem decembrom, za vse tiste, ki zaslužijo v okviru slovenskega povprečja, kar občutno popravil (povprečna plača, ki se nanaša na julija izplačane junijske dohodke je bila v Sloveniji 30.817 tolarjev). Trgovci ugotavljajo, da se kupce lahko razdeli v dve skupini. Za nekatere denar očitno še ni noben problem in zahtevajo kvaliteto ne glede na ceno, medtem ko drugi gledajo predvsem na ceno. V ABC Pomurka, Poslovalnici Zagorje so ozimnico šele nabavili in imajo tako vsega dovolj na razpolago. Povpraševanje je bilo zaenkrat veliko, zlasti po krompirju. Kako pa bo z ostalim, bodo še videli. Pozna se tudi, da je zaradi suše slabša izbira živil. V prodajalni prehrambenega blaga Mercator Hrastnik s povpraševanjem niso najbolj zadovoljni, saj so delavci v glavnem ozimnico naročili preko sindikatov v podjetjih. V ABC Pomurka, Kmetijski zadrugi Trbovlje so se s krompirjem, česnom, čebulo in jabolkami že založili. Glede na prejšnja leta ni opaziti manjšega povpraševanja po krompirju, verjetno pa se bo sadje slabše prodajalo kot prej. V Samopostrežni Market Log pravijo, da je povpraševanje podobno kot leta doslej. Ljudje za ozimnico največ kupujejo krompir in jabolka. Dis-kont Mercator Hrastnik ozimnice še nima, naročili pa so jo že od Živilske industrije Mercator - Eta Kamnik, ki ima na razpolago mešana živila. V tr- govini Center Jošt so s povpraševanjem zadovoljni. Krompir jim je sproti pošel, ostalo bodo šele nabavili. Tudi v Agro-hitu v Trbovljah so s prodajo zadovoljni in z ozimnico dobro preskrbljeni. Pomoč sindikatov Predsednik Svobodnega sindikata Ciril Urek je povedal, da je njihov sindikat tudi letos organiziral odkup ozimnice v vseh podjetjih po Zasavju. Povpraševanje je bilo na splošno veliko, največje po krompirju in jabol-kah. Vzpostavljene imajo že dolgoletne vezi za odkup živil, ki jih kupujejo direktno od kmetov. Pri nabavi ozimnice je pomagala tudi Delavska hranilnica s svojimi krediti. Posamezna podjetja so nudila delavcem pri nabavi ozimnice razne ugodnosti, kot na primer plačilo na več obrokov, razne kredite ipd. Sicer pa je tako znano, da sindikati ponujajo svojim delavcem živila od 10 do 20 odstotkov ceneje od trgovin. Neodvisni sindikat pa letos, po besedah bivšega predsednika Filipa Žibreta, ni organiziral odkupa ozimnice. Kako pa so za svoje delavce konkretno poskrbeli v nekaterih Zasavskih podjetjih? V Steklarni Hrastnik je sindikat nabavljal ozimnico od istih dobaviteljev kot prejšnja leta. Vendar so Foto: Tomo Brezovar Nekaj manj kot polovica od okoli 17.000 gospodinjstev se z ozimnico oskrbi vsako jesen ta in prihodnji mesec. Letos so se nekatera začela že konec avgusta. Po nepolnih podatkih nakupijo najmanj 750 ton krompirja, 20 do 250 ton zelja, najmanj 40 ton čebule in nekaj sto ton jabolk. Zadnja leta se vsaj ena tretjina vseh gospodinjstev oskrbi s krompirjem pri prodajalcih - kmetih, ki ga prevažajo od hiše do hiše, največ pa opravi te nakupe v svojih trgovinah. Večina drugih gospodinjstev je prisiljena sproti kupovati nekatere pridelke, ker kleti stolpnic in večjih stanovanjskih hiš niso najbolj primerni za spravilo ozimnice. Ti so, razumljivo, dosti na slabšem, ker postanejo po končani akciji ozimnice vsi pridelki dražji in se dražijo vse do pomladi. Tako so letos tam od marca pa do konca julija kupovali jabolka iz hladilnic nekaterih naših veletrgovskih hiš tudi po 150 tolarjev, enkrat dražje, kot je stal kg pomaranč. Pred leti, pravzaprav še predlani, so iz južnih delov bivše Jugoslavije vsako jesen pripeljali po tirih celo po 80 vagonov grozdja za predelavo. Na zasavskih železniških postajah so ga prodajali v zabojčkih po 10 ali 15 kg po razmeroma nizkih cenah. Toda šlo je za grozdje manj kakovostnih vrst. Vino iz njega, rekli so mu srbijanec, je bilo močno, ki je marsikomu po dveh, treh kozarcih stopilo v glavo, skladilo pa se mu je šele naslednji dan. Bolj previdni prijatelji rujnega vinca so se znašli in dokupili grozdje iz Vipave, ga dodali južnim vrstam in pridobili razmeroma prijaznejše vino, z nižjo malgansko stopnjo. V marsikaterem gospodinjstvu so imeli več posluha za sadje v tekočini, kot ozimno sadje za otroke. Danes se to spreminja; grozdja iz juga ne bo, kar pa ne pomeni, da vino ne bo v kleteh številnih gospodinjstev. Vse bolj postaja namreč sestavni del ozimnice. Žal je naša kultura pitja še dokaj na majavih nogah. Milan Vidic letos živila kupovali direktno od dobaviteljev in ne tako kot prej, preko zadruge. Povpraševanje je bilo precejšnje. Zlasti ugodna je bila cena jabolk. Delavcem nudijo kot ugodnost tudi možnost odplačevanja na tri obroke. V Trboveljski Strojegradnji ni bilo prevelikega povpraševanja v primerjavi z leti doslej. Razlogi so predvsem ekonomski. Veliko ljudi osnovna živila pridela doma, naročene količine se vse bolj omejujejo. Ni posebnega povpraševanja po živilih, ljudje se bolj zanimajo za pralne praške, detergente in podobne stvari. Letos so imeli tudi težave pri dobavi. V Rudniku rjavega premoga Trbovlje je povpraševanje po ozimnici večje kot prej. Z nabavo in dobavitelji niso imeli nobenih problemov, saj zbirajo ponudbe in izberejo najcenejšega ponudnika. Ozimnico delavci lahko odplačujejo na dva, včasih tudi na tri obroke. V zagorski Industriji gradbenega materiala so nakup ozimnice organizirali sami (zlasti so poskrbeli za jabolka in krompir). Problem pa je nastal, ker jim je zmanjkalo krompirja in jim dobavitelji niso hoteli prodati novih količin po isti ceni kot že prej nabavljenega, ampak so ceno povišali iz 14 na 18 tolarjev. Tako novih količin krompirja niso kupili in so s tem nabavo zmanjšali. Delavcem omogočajo odplačevanje ozimnice na tri obroke. Pri tem pa jim pomaga firma, saj sam sindikat tega ne bi zmogel. Dobro so za svoje delavce glede ozimnice poskrbeli tudi v Jutranki, kjer imajo že stare ponudnike in z njimi vsako leto sodelujejo. Zaradi visokih cen in nizkih plač je bilo povpraševanja po živilih, ki jih dobavi sindikat, dovolj. Saj jim le-ta nudi precej ugodnosti. Delavci lahko nabavljena živila odplačujejo na tri obroke, letos pa so si uredili še sindikalni kredit. Kako bo ozimnica prezimila? Zaradi letošnjega vročega, sušnega poletja je skoraj vse sadje dozorelo najmanj štirinajst dni prej kot bi moralo, mnogo pridelkov pa se je posušilo. Nastane vprašanje, kako se bo to sadje čez zimo obdržalo. Še zlasti ljudje, ki nimajo dovolj hladnih kleti, se bojijo, da se jim ozimnica ne bo prehitro pokvarila in zato kupujejo manj sadja kot prejšnja leta. Drugi razlog, da se sadja ne kupuje toliko, je seveda ekonomski. Marsikatera družina kar polovico, ali pa še več svojega dohodka odšteje za prehrano. Strokovnjaki pa opozarjajo, da naša prehrana sploh ni zdrava in da ne znamo prav jesti. In kaj pomeni jesti zdravo? Po mnenju strokovnjakov bi moralo biti v zdravi prehrani enako zastopanih sedem vrst živil: žita in žitni izdelki, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, masti in olja, sadje in zelenjava, sladkor in sladkorni koncentrati ter še razni drugi izdelki, ki bi jih morali uvrstiti že v posebno skupino. Tako pa denar zapravljamo za kalorije, za preveč kalorij, namesto da bi izbirali zdrave jedi. Vendar, zdrava hrana je draga, za marsikoga predraga, in če bi vsi hoteli jesti tako, bi bili izdatki iz naših mošnjičkov še večji. Tako se bo marsikatera družina na žalost primorana tudi letos odpovedati sadju na račun drugih, bolj hranljivih živil. Mija Južina Na vizitki Boga Brvarja piše: Bogo Brvar, spec. kriminologije, prof. matematike in fizike, namestnik ministra za notranje zadeve. Mlinšan, ki sedaj živi na tromeji med občinami Litija, Domžale in Zagorje ob Savi, sije kljub obilici dela (prav takrat so se v skupščini pripravljali na razpravo o interpelaciji ministra Bavčarja) vzel čas in prijazno odgovarjal na vprašanja. Osnovno šolo je Brvar končal v Zagorju, gimnazijo pa z odliko v Trbovljah. "Hvaležen sem zagorski občini za podporo pri šolanju," je še posebej poudaril. Pogovarjal seje, da bi šel po študiju v Varnost. Že leta 1968 se je začel ukvarjati z računalništvom. Bil je v prvi generaciji računalničarjev v Sloveniji. Po gimnaziji je leta 1971 diplomiral na fakulteti za naravoslovje. Do leta 1980 je delal na takratnem RSNZ kot strokovnjak na področju računalništva in informatike. Eno leto je preživel kot tehnični direktor Podjetja za PTT promet v Ljubljani, potem pa ga je, pot zanesla na Višjo šolo za notranje zadeve, kjer je postal višji predavatelj matematike in statistike. Leta 1986 je končal podiplomski študij na pravni fakulteti, postal je specialist kriminologije (enak rang kot magisterij). Leta 1990 je prijavil doktorat, ki je zaradi izjemno vejikih obveznosti "začasno zamrznjen". Upa, da ga bo lahko naredil do konca. Kakšna je povezava med matematiko, liziko in pravom? Zgodaj sem se začel ukvarjati z računalništvom. Imel sem znanje s področja informacijskega inženiringa in organizacije dela, nisem pa poznal vsebine, ki sem jo rabil v takratnem Sekretariatu za notranje zadeve, predvsem na področju prava. Takrat sem edini kot nepravnik dokaj hitro končal podiplomski študij. Znanje naravoslovne logike na eni strani in pravne na drugi je interdisciplinarnost, kije izredno koristna pri vodenju poslov, ki jih opravljam. Prav gotovo delo namestnika ministra ni enostavno... Namestnik sem postal lani v časih, ko smo intenzivno delali na področju sistemske zakonodaje s področja notranjih zadev. Vseskozi sem aktivno sodeloval v parlamentu pri obravnavanju teh zakonov. Takoj zatem seje začela vojna. Takrat je bilo delo izjemno naporno, sprejemati je bilo treba zelo hitre odločitve, v bistvu si imel čas razmišljati o odločitvah šele po nekaj urah, ko so se zadeve že nekoliko razbistrile. Med drugim sem skrbel za pribežnike iz JLA. Bil sem tudi član skupine, ki se je pogajala z JLA. Ko se je začela vojna na Hrvaškem in kasneje v BIH, sem bil zadolžen za begunce. Predvsem za zadeve, ki so v pristojnosti notranjih zadev. Koordiniral sem tudi dela okrog organizacije južne meje. V tistem času smo bili deležni očitkov, danes se je pokazalo - če ne bi imeli te meje, bi bilo v Sloveniji najbrž par sto tisoč beguncev. Ves čas sodelujem z mednarodnimi organizacijami. Že lani sem se v času brionske zamrznitve osamosvajanja skrivno sestal v Avstriji s predstavniki OZN. Ves čas ste sodelovali v preobrazbi policije in organov za notranje zadeve. Na zunaj je videti, da je to potekalo precej neboleče, brez večjih pretresov. Deset let sem bil predavatelj višje šole. Praktično smo takrat skozi šolali generacijo, ki sedaj vodi policijo, šefe policijskih postaj itn. Na višji šoli za notranje zadeve smo se ukvarjali s stroko in ne z ideologijo. Zato je bil prehod policije v nov sistem lahek. Pravzapravje policiji padlo neko breme iz ramen. Tudi zato je lahko v začetku lanske vojne policija odločilno posegla v dogajanja. V prvih dneh je odigrala pomembno vlogo. Morda bi brez tako dobro pripravljene policije zadeve .tekle drugače. Na pogajanjih z JLA je na nasprotni strani sedel general Rašeta, ki je bil glavni pogajalec JLA. Ko je hotel kakšnim stvarem oporekati, sem dejal, da imamo dokumentacijo. Dvakrat je, sicer težko, rekel - ni treba pripovedovati, vem, kakšna je slovenska policija. Nasprotna stran je vedela s kom ima opravka. Pogajanja so bila takrat precej uspešna. Verjetno so bila odvisna od majhnih koščkov, ki so peljali do uspeha ... Prav imate. Ure in ure smo se pogajali o npr. orožju, ki smo ga zaplenili. Zahtevali so takojšnjo predajo tega orožja. Ko sem prinesel policijsko dokumentacijo, da so pometali nekaj orožja v Dravo, ga uničili, smo se lažje pogovarjali. Niso vedeli, ali imamo še kaj drugega ali ne. Pogajanja so bila izredno pragmatična, dobro pripravljena. Iz naše strani jih je vodil namestnik ministra za obrambo Bogataj, mi smo se pa tudi izredno temeljito pripravljali. Nasprotna stran je prihajala na ta pogajanja s spoštovanjem. Bili smo izredno uspešni. Kolegi iz drugih držav skoraj ne verjamejo, da smo tako hitro končali vojno, in me sprašujejo, kako je bilo to mogoče. V takšni vojni verjetno ne manjka zanimivih dogodkov? Osem dni praktično nisem videl drugega, kot okno, ki je bilo takrat zamreženo. Npr., poznal sem ljudi v ministrstvu za notranje zadeve v Hrvaški, od koder me je neki dan pok- u______________• » » lical znanec. Najprej sem moral ugotoviti, da ne gre za steklenice, za ptice, o čemer je govoril. Kmalu sva se razumela, da gre za trideset prebeglih slovenskih vojakov iz JLA, ki so se skrivali v kleti v Kumrovcu. Sprejel sem odločitev, da je v tistih najbolj nevarnih dneh odšel avtobus z našimi ljudmi po fante in jih pripeljal v Slovenijo. Enako je bilo pri reševanju skupine slovenskih vojakov, ki smo jih pripeljali z enega izmed otokov blizu Šibenika. Šlo je za veliko odgovornost in skrb. Bistvenega pomena je bilo, da si v sodelavce stoodstotno verjel. Smo za begunce dovolj dobro poskrbeli? V Sloveniji je 72 tisoč beguncev, kar je 3.6% prebivalstva. To je mnogo več, kot dopušča normalna zmogljivost Slovenije. Slovenska policija dnevno zavrne od 150 do 400 beguncev. Okrepljeno pokrivamo zeleno mejo, saj se pojavljajo ilegalni prestopi. Nemogoče je obremenjevati tudi družine, ki sprejemajo ljudi kljub svojim socialnim težavam. Težave bodo pozimi, saj so zbirni centri brez ogrevanja. Sredstev za obnovo ni, pomoči iz tujine vse manj. To je zahteven državni projekt, ki med drugim vključuje prizadevanja za čimprejšnje vračanje ljudi domov. Zasavska taborišča verjetno poznate. Kako so urejena? Nekateri pogoji so celo boljši, kot drugod, saj ne gre za kasarne, ampak domove. Kaj menite o nacionalističnih nastopih do beguncev? To se poraja takrat, ko narašča brezposelnost, ni standarda. Ljudje vidijo bremena, to je povsem naravno. Poskrbeti moramo za objektivno informiranje. Imamo načrt, kako reševati zadeve, trden cilj, dji se bodo ti ljudje vrnili. Slovenija lahko, ko 'se bodo zadeve v BIH pričele urejati, pomaga po drugi poti, npr. z urejanjem naselij. Sicer pa begunci v Sloveniji niso krimi-nalnoaktivna populacija,saj sotu predvsem ženske in otroci. Manjše zadeve pa se seveda pojavljajo. Zasavje je bila edina regija, poleg priljubljanskih občin, kjer so ukinili UNZ. Menite, da je bila to pravilna odločitev? Podatki kažejo, da je bila. Sprostili smo nekaj kadrov, zmanjšali smo vodstveno ekipo, materialne stroške, ki so potrebni za takšno upravo. Danes sem prepričan, da je bila odločitev pravilna. S tem, da se organizacija policije prilagaja dejanskim potrebam. Če se bo pokazalo, da je potrebno nekaj drugega, se bo neka takšna enota pač spet ustanovila. Policijske postaje v Zasavju delajo dobro, računalniško tehnologijo in drugo opremo smo v Zasavju pustili, nekaj stvari smo še na novo opremili, stroške pa smo zmanjšali. Državna uprava mora stremeti, da bo vse bolj učinkovita in vsak dan cenejša. Zasavci imajo občutek, da jih povsod zanemarjajo in odrinjajo. Kako vi gledate na to? Sam sem vsak teden v Zasavju. Problem Zasavja ni državna uprava, ampak tisto, kar ljudi vsakodnevno zadeva -gospodarstvo, brezposelnost itn. Nekaj se sicer premika. Ne vem, če so projekti, kako se bo preobrazilo premogovništvo, proizvodnja apna ipd., pripravljeni. Pogrešam pa, vsaj v Zagorju,ki ga bolj poznam, hitrejši razvoj male obrti in podjetniške dejavnosti. Imamo Medijske Toplice, na katere se lahko veže nekaj turističnih kanalov. Zasavje ima na področju turizma vsekakor možnosti. Zasavje bi moralo nekaj ponosa, ki je bil vseskozi vezan na rudnik, transformirati na identiteto Zasavja. Precej ljudi se vozi iz Zasavja, več bi jih morali zadržati v regiji. Pa smo spet pri slabih cestah, telefoniji ... Tehnološko zaostajanje na področju telekomunikacij je splošen problem države. Vendar se bi z novimi programi in mednarodnimi krediti dalo marsikaj narediti. Tu mora biti Zasavje dovolj agresivno, da pride zraven. Pa še nekaj je - v določenih zadevah, ki so zanimive za vse občine, bi moralo Zasavje vsebinsko nastopati bolj enotno. Minister Širše je v pogovoru za Zasavca omenil, da bi bilo dobro ustanoviti nekakšen zasavski forum, podobno, kot so to storili Štajerci. Kaj menite o tem? Zelo pametno. Zakaj pa ne. Zakaj ne bi izkoristili znanje, izkušnje ljudi, ki so izšli iz Zasavja. Vsak le čuti neko pripradnost regiji, iz katere izhaja. Se počutite Zasavca? Ja. Vsaj enkrat na teden grem na Mlinše, kjer sem doma in v Kolovrat, kjer je pokopana mama. Trboveljska gimnazija je včasih slovela kot zelo dobra. Imate stike s sošolci? Redno se dobivamo na obletnicah, z nekaterimi pa imam tudi drugače stike. Zelo dobra in spoštljiva gimnazija je to. Tudi sam na fakulteti, čeprav je bila zahtevna, nisem imel večjih težav. Morda nekoliko trše razmere v Zasavju navadijo človeka na bolj trdo delo in življenje. Kako svoje pisarniško delo povezujete z naravo, ki je bila vsaj v mladih letih vaša stalna spremljevalka? Mislim, da v svojem poslu ne bi bil uspešen, ne bi ga zdržal, če nebi živel na deželi. Dnevno se v eno smer vozim 35 km, večkrat tudu dvakrat na dan. Vse v glavi shranjene težje probleme rešujem v gozdu poleg hiše ali kje drugje v naravi. Meni neprestan stik z naravo pomeni dnevno obnavljanje energije. Marko Planinc Milanova kost Znabiti so v dneh, ko smo sestavljali tole številko Zasavca, že objavili pogoje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. O njem smo v zadnji številki nekaj malega že rekli, zato bo prav, če danes povemo več o tem, za kaj vse se bomo lahko zavarovali. Zavarovati se bo mogoče za razliko do polne cene vseh zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja; za razliko do polne cene zdravljenja bolezni in poškodb zunaj dela; razliko do polne cene najzahtevnejših posegov v diagnostiki in zdravljenju bolezni; za pokrivanje nadstandardnih stroškov zdravljenja (boljši materiali, dodatna postrežba itn.) pravice do zdravstvenega varstva, ki ga obvezno zavarovanje ne zajema (na primer preventivno zdravljenje, nemedicinska nega in zdravljenje na domu). Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pri nas novost, zato nismo prepričani, da se bo takoj po objavi paketov, začelo množično priglašanje za to dodatno možnost. Vendar je na dlani, da se bodo najprej dodatno zavarovali starejši ljudje, ljudje, ki že dalj časa bolehajo in so tudi sicer veliko bolj zdravstveno prizadeti, kot mlajši zavarovanci. Res pa je tudi, da prvo leto sankcije za vse, ki se ne bodo prostovoljno zavarovali, še ne bodo tako hude. Bolnik, ki ne bo segel po tej obliki zavarovanja bo prvo leto, od 1. oktobra letos (bolj verjetno pa od 1. januarja prihodnje leto), moral doplačati razliko v ceni, ki z obveznim zavarovanjem ni pokrita. Prvo leto bo to le odstotek, pozneje pa od 5 do 50 odstotkov. Precejšnje doplačilo, zato se bodo vsi, ki tako ali drugače bolehajo, raje odločili za dodatno zavarovanje. Že pomladi smo povedali, da so prvi izračuni pokazali tole: če bi se zavarovala četrtina vsega prebivalstva, to je približno pol milijona, prispevek vsakogar ne bi presegel 500 SIT na me.sec. To pomeni, da ne bi plačevali nobene participacije ne za zdravila, ne za obiske pri zdravniku, ne za operacije. To so bili prvi izračuni. Zdaj govorijo o najmanj 300 nemških markah na leto. Nihče ne ve povedati ali bodo zavarovalnice omogočile plačevanje prispevkov v več obrokih, celo vsak mesec, kar bi bilo najboljše. Kot smo zvedeli, najtežje uresničljivo. Pred nami so še druge novosti, ki jih prinaša nova zdravstvena zakonodaja. Doživeli bomo razvejano zasebno zdravniško prakso; znabiti dočakali najkasneje ob začetku prihodnjega leta tudi izbiro svojega zdravnika. Čez čas bomo imeli družinske zdravnike, ki so po svetu zelo pomembna oblika zdravniške prakse. Povsem drži, da smo doslej pogrešali stalnost v odnosu do bolnikov. Bistvo splošne medicine pa je prav v tem - stalnosti in celovitem odnosu do bolnikov. Milan Vidic Franckin molj Waldorfska šola. Priprave nanjo smo lahko spremljali zadnji dve leti. Letošnjo jesen so se v Ljubljani odprla vrata šestindvajsetim prvošolčkom. Prijav je bilo sicer več, vendar bo za poskusno generacijo takšen obseg kar primeren. Po svetu živi okrog petsto šol vvaldorfskega načina izobraževanja. Šolanje temelji na drugačnem načinu poučevanja. Učitelji ne razvijajo samo intelektualnih sposobnosti, kar še vedno prevladuje na naših šolah, ampak želijo pripraviti otroke na vse mogoče življenjske zahteve. Več pozornosti posvečajo ročnim spretnostim, umetniškemu izobraževanju - vsak se uči na primer kak instrument. Tudi urnik je drugačen. Predmeti se ne menjajo vsako uro, ampak se npr. slovenski jezik uči nekaj tednov, potem pa pride na vrsto drug predmet. Ocene so opisne, vendar jih lahko spremenijo v številčne, če se želi kdo izpisati. Učitelji morajo imeti obvezno specializacijo za vvaldorfskega učitelja. Začetne težave slovenskega oddelka bodo pomagali reševati enkrat mesečno strokovnjaki dunajske vvaldorf-ske šole. K nam takih oddelkov morda še ne bo kmalu. Vendar je lahko vsak učitelj, mati, oče - waldorfska šola v malem. Da pri vzgoji upoštevajo bolj liberalna spoznanja. Sicer se na šolah vedno bolj uveljavljajo novosti, ki bi jih lahko imenovali drugače v drugačno šolo. Najprej se je treba zavedati, da je učenje najučinkovitejše v sproščenem okolju. Če otroka prisilimo k ubogljivosti, bo sicer delal, vendar brez navdušenja, ki je potrebno za učinkovito učenje. Ob odkrivanju in ustvarjanju novega znanja naj bi torej doživljal zadovoljstvo. Pomemben cilj sodobne šole je pozitivna samopodoba. Brez frustracij se bo laže spopadel s težavami, ki prežijo v življenju. Seveda večina otrok težko spreminja svoje vedenjske vzorce, ki jih je podedoval od staršev. Da se morajo nad otroki vedno zadirati in kazati le na njihove napake. Kako naj dobro delajo v okolju, kjer se kar naprej bojijo, da bodo napravili nekaj narobe? Takih negativnih "spodbud" se še najlaže odkrižamo, če si predstavljamo, kako sami sprejemamo tak pritisk. Ali se spomnimo na učitelja, kije s spodbudno besado vplival na našo samozavest. Sc spomnim« trenutka, ko so starši v težki situaciji pokazali razumevanje. Medsebojna harmonija v vsakdanji komunikaciji je mogoče izpeta beseda, vendar bistvena za uspešnost. Waldorfska šola posveča posebno pozornost delu in urejanju okolja. Prav tako kreaciji. Zato prepoveduje televizijo. V njej spoznavajo strpnost do drugih in upoštevajo drugačnost. Temelji na sodelovanju s starši. Kljub vsemu nekateri dvomijo, da si bodo pridobili dovolj predznanja za srednjo šolo. Gotovo pa bodo drugače razmišljali o življenju. In tudi nam dajo misliti. Fanči Moljk Odrske luči Dnevi se krajšajo. Kmalu nas bo na popoldanskem sprehodu ujel mrak. Dolgočasno bomo posedali pred televizijskimi sprejemniki in tarnali, da v tej provinci nimamo kaj početi. Ko nas bodo plakati vabili na različne kulturne prireditve, bodisi ljubiteljskih ali poklicnih skupin, bomo šli mimo in "pozabili", da se tudi pri nas kaj dogaja. Gledališke dvorane pa odpirajo vrata prav v dolgih samotnih večerih. Ko ugasnejo luči, ko začutimo poseben vonj in čakamo v popolni tišini, se prestavimo v drug svet. Zastor se dvigne. Nismo več mi s svojimi skrbni in ustaljenim načinom življenja. Zaživimo z junaki na odru. V njihovih značajskih potezah najdemo sebe -kakršni smo ali pa bi radi bili, pa morda nimamo poguma. Včasih smo zgroženi ob dejanjih, ki človeku niso v čast. Nekje v podzavesti nas zaskrbi: "Kaj nisem tudi jaz v trenutkih slabosti zgubil tal pod nogami? Ali nisem vsaj v mislih nemalokrat storil kaj umazanega?" Ob komedijah se prešerno zabavamo in odpuščamo vse neumnosti. Na koncu predstave, ko se igralci priklonijo, smo spet v resničnosti. Bogatejši. Še nekaj časa nas v mislih spremlja dogajanje na odru in odkriva vsakdanjost. Naše gledališke in filmske stvaritve opazijo in tudi nagrajujejo v tujini, mi pa jih premalo cenimo. Kako čudna je slovenska miselnost. Ali je res dobro samo tisto iz tujih logov? Morda pa se bomo le srečali v dvoranah. Praznično razpoloženi. Naslednji dan bomo poklepetali o sceni, igralcih, kostumih, glasbi, sporočilu predstave. Naši pogovori bodo vsaj za trenutek drugačni. Ne tako nestrpni, prazni in obledeli. Življenje je igra. Igrajmo se. A ne tako, da trgamo medsebojne vezi, da hočemo biti vedno zmagovalci in poteptati vse, kar nam je napoti. Igrajmo se, sebi v tolažbo in nikomur v škodo. Manja Goleč Vedenje uradnih oseb Večina ljudi prej ali slej pridevstik z uradnimi osebami. Z njimi se srečamo na banki, na občinskih uradih, študentskih referatih... Denimo, da ste naredili vozniški izpit in komaj čakate, da boste dobili tisto roza knjižico kot dokument in potrdilo ter nekakšno nagrado za trud ob dolgotrajnem opravljanju izpita. Nekako že izveste, kje se dokument dobi. Polni napetega pričakovanja se odpravite na občinski urad, kjer najdete okenček, na katerem piše recimo: vozniški izpiti... Odločite se, da je to verjetno tisti okenček, za njim pa tista ustrezna "uradna" oseba, ki jo iščete. Na drugi strani pa naletite na mrki in neprijazni obraz, ki vas pripravi do tega, da pričnete dvomiti v pravilnost svoje odločitve. Če tisti trenutek pogledate na uro, boste ugotovili, da se bliža čas malice. Tako se vam občutek, da ste v tistem trenutku nezaželjeni, še poveča. S težavo poveste, kaj bi radi, ker pač prvič opravljate takšno zadevo, toda hlad, ki veje iz obraza na drugi strani, vam prepreči, da bi še kaj vprašali in želite si, da bi čimprej zapustili neprijeten prostor. To je samo primer, ki se ne tiče nikogar ali pa vseh. Resnica je, da se takšne stvari dogajajo. Skoraj vsak ima podobno neprijetno izkušnjo z "uradnimi" osebami. Prijaznost uradnih oseb ne bi smela biti povezana z njihovim trenutnim počutjem. Oni morajo biti prijazni in pripravljeni ustreči stranki kadarkoli in kakorkoli, seveda v mejah njihovega poklica. Vsekakor ne morem in ne smem trditi, da so vse "uradne" osebe takšne, kot je zgoraj opisano. Veliko jih ve, kakšne so njihove dolžnosti in zato jih temu primerno opravljajo. V dobro družbe pa bi bilo zaželjeno, da bi tako ravnali tudi tisti, ki skušajo včasih skreniti s poti in meja svojih "uradnih" dolžnosti. Katja Božič Muke dežurnih čistilcev Nemalokrat so stvari na križiščih bolj opazne in postanejo odraz mesta. O tem sem razmišljala, ko sem zamudila avtobus in mi je pol ure čakanja zadostovalo za ogled in še vtis o zagorski avtobusni postaji. O njej smo tudi v Zasavcu precej pisali. Najprej smo v sramotnem stebru okrcali šefe, da ne poskrbijo za lepšo podobo postaje, ki je marsikomu prvi stik z Zagorjem. V prejšnji številki pa smo jih pohvalili, ker so postajo le uredili, prepleskali in sedaj primerno urejena poskrbi za boljši vtis mesta. Pa naj se vrnem k svoje pol ure, ki sem si jo prislužila za mirno razmišljanje s prepoznim prihodom na avtobusno postajo. Da se tam nič ne dogaja, je čista laž. Pred mano so se vrstili nadebudni šolarji, ki so v rokah zmečkane papirje metali kar na tla, kreda pa jim je pomagala vse pomembne skrite misli dodatno namalati na zid, ki ima bojda ravno pravšnjo površino in barvo. Za njimi se je vrstil dežurni z mokro krpo za čiščenje zidov in kupom jeznih besed, češ, da pod taktirko strogega šefa zdaj sami odgovarjajo za javni videz in ugled omenjenega objekta oziroma: kako biti dežurni in se sproti poditi za vsemi, ki jih preganjajo zle misli o čistoči okolja. Ob vsem skupaj zares osupneš in se čudiš, zakaj so izumili smetnjake. Ali pa, zakaj si vse stensko sporočene misli ne odpošljejo po pošti, ustno ali po telefonu. Ja, očitno pogum nekaj velja le, če se piše po sveže popleskanih zidovih. Seveda naletimo na dve nasprotji: ali so komunalni redarji tudi tod potrebni ali gre pač brez. rezerve sprejeti dejstvo, da so avtobusne postaje pač novo shajališče in s tem tudi odraz tukajšnjih šolarjev in vseh, ki se najraje izražajo po stenah. Papirčke pa gre potem seveda spuščati naravnost -iz rok... Petra Radovič 29. junij v Gospodovem letu 1797 ne bi bil nič izrecnega, če ne bi taistega dne v grajski zibelki v Mali vasi pri Dobrniču zajokal otrok kasneje posebne čudi: Irenej Friderik Baraga. S proučevanjem njegovega svetostnega življenja so si že leta nazaj zadali nalogo njegovi ameriški sorojaki, kamor gaje pot (katero je sam označil za božje poslanstvo) pripeljala leta 1831, ko je bila postaja Ottawa njegovo prvo misijonsko mesto med Indijanci, ko je nevedoč postavil tudi spomenik slovenstvu. Baraga je v graščini Trebnje, ki jo je kupil njegov oče, preživel svoja mlada leta dokaj razkošno. Razbreremo lahko, da je oboževal svoji sestri Amalijo in Antonijo, rad pa videl še Dolinarjevo Anico; le-ta ljubezen ni nikoli zaživela v tuzemski luči. Nesreča seje začela zgrinjat i nanj, ko mu je bilo enajst let in mu je nenadno umrla mati, štiri leta kasneje pa še oče. Za vzor mu je poslužil stric, ki mu je omogočil študij prava. A kot je kasneje zaznal Baraga, mu je Bog skozi nesrečo pošiljal znamenja, da je njegov izbranec. Diplomo si je shranil in sc ob zanimanju spektralne razčelnitve življenjske snovi v svetlobi posvetil duhovniškemu poklicu ter bil leta 1823 v Ljubljani posvečen. V Šmartnem pri Litiji in v Metliki je pet let služboval kot kaplan, kjer je naletel na ničkoliko spotik izpred praga janzenistov. Trpljenje pa je sprejemal kot božjo voljo in bil v tem pravi heroj duha, saj se je, po njegovih pismih sodeč, odrekel tudi marsikaterim sanjam, ki jih je že zasnoval. Še predno je stopil na ameriška tla, je mladi fant, zdaj berač Gospodov skusil trnovo pot, ki mu jo je kovalo življenje. Neznani Indijanci so torej pričakali svojega očeta duhovno in versko je obogatil njihovo divjino, čeravno so bili nemalokrat podli in nezaupljivi do belega tujca. Da je komaj ušel smrti, je le namig več, da je bila njegova volja neomahljiva, molitev pa uslišana. Ko je pri nas izšel Prešernov Sonetni venec, je Baraga spoznaval bedo v misijonski postojanki v Krivem drevesu, ki ji je dve leti kasneje sledila druga pri Veliki reki in leto pozneje v La Pointu - druga od druge bolj obubožane. Priučil se je njihovega jezika in tam izdal otavski molitvenik, jim prevedel Kristusovo življenje in Katekizem. Leta 1853 je bil v Cincinnatiju posvečen za škofa in sc kmalu zatem zadnjič vrnil domov. Iz govorice njegovega življenja, ljudi, ki so pustili pisano sled o tej neznani zvezdi - Baragi; njegovi pomoči, dobroti in ozdravitvah; pisem, ki služijo kot dokazno gradivo, kako neomajen je bil v dani besedi, se lahko prepričamo v resničnost ogledala, ki sc nam ponuja. Kot gaje njegovo osveščanje naredilo za apostola Indijancev, tako je utrl pot tudi slovenstvu, kisi v teh časih še posebej prizadeva premisliti njegovo življenje, ki sc je prav tako v miru končalo leta 1868 v Marqucttu, kjer je tudi pokopan - takrat nekje, ko je Dostojevski izdal Zločin in kazen, Marx pa objavil prvi zvezek Kapitala. Indijanci pa, brez Barage, še ne bi znali ne brati ne moliti. Vsaj to je treba vedeti, prodno omenimo njegovo ime v zvezi z dnevi, ki jih je Baragi namenila zagorska dekanija, ki jih je v nedeljo zaključila maša 35 duhovnikov iz dekanije in okolice, s škofom Kvasom, nadškofom dT. Alojzijem Šuštarjem in papeževim poslancem iz Vatikana Pierlugijem Celatom na čelu. Cerkev mora pred uradno razglasitvijo (prvega slovenskega) svetnika, v kar nas nedvomno prepričuje življenje Friderika Baraga, Nadškof Alojzij Šuštar mašuje po celi Sloveniji. l*red kratkim na Izlakah (foto), v nedeljo v Zagorju. Foto: Tomo Brezovar opraviti še veliko dela. Prečistiti mora namreč vse obremenjujoče predsodke, čustva in mišljenja, ki zastirajo Baragino bistvo, kije dano videti le redkim. Le Bog namreč lahko sodi tistovišjev človeku in presoja o vrednosti njegovih dejanj. Posebna komisija v papeških uradih raziskuje življenje osebe, tu so še strokovnjaki, ki raziščejo in preštudirajo življenjepis, delovanje, pisma.... Da je Baraga umrl v duhu svetosti, priča ničkoliko gradiv iz zadnjih let, med mašo so bila brana pričevanja mnogih, ki zaupajo v njegovo pomoč, srčnost in dobroto ter so ga imeli za prijatelja. Dokazov za potrditev svetosti je vse več. V Ljubljani deluje Baragov odbor, ki si prizadeva za beatifikacijo velikega misijonarja, pri njih je knjiga, v katero zapisujejo uslišanja, ki jih ljudje pripisujejo Baragi. Vse bolj nas bo namreč začelo zanimati njegovo misijonsko, kulturno in socialno delo med Indijanci, l isto torej, za kar je živel, delal in trpel najprej doma in potem med Indijanci: v najbolj samozavestnem stoletju, seveda. Petra Radovič mimmw maigai RENAULT Bela, rdeča, modra, Sma, srebrna, siva, ... s temnimi steki: ah brez - to $0 barve R5 ki jih lahko odpeljete takoj, že od 13.300 DEM dalje NOVO: R19 novi model ; ZZZF"Mje UGODNO: R21 TL 24.200 DEM dobava takoj! Prodaja: 0601/24^)31, sen,,s: 0601/21-52S P Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19 00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI I | petek: ! 7-30-18.00 nedelja: 8.00-11.00 l ČISTILNI SERVIS Kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah vam očistimo vaše stanovanje ali poslovne oz. delovne prostore. Globinsko in kemično čistimo vse vrste tekstilnih oblog, preprog in oblazinjenega pohištva. Nudimo vam tudi čiščenje, impregnacijo in zaščitne premaze vseh vrst trdih talnih oblog, (PVC, Vinfleks, Topli pod, Marmor, Klinker, Linolej ipd..) Pokličite, ne bo vam žal !!! “I telefon: bi 508 1_ mmm ■ filMVMt Kovinsko predelovalno podjetje Grmaška c. 3 61275 ŠMARTNO FRI LITUI tel.n.c. 061/881 645 fax. 061/881 018 ODPRLI SMO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO. PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN od 7.30 do 12.00 in 15.00 do 18.30. ob sobotah od 7.30 do 11.30. PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - krogelne ventile različnih vrst za vodovod, centralno ogrevanje in plinske instalacije, - radiatorje, peči za centralno ogrevanje, električne kable, stikala in ostalo tehnično blago, - termomanometre. h. Tudi pri Zasavcu si kdaj privoščimo kakšen izlet. Nekaj sodelavcev našega in vašega časopisa seje odpravilo na izlet v Pivovarno Union v Ljubljano, ki je bila eden izmed sponzorjev prireditve Miss Zasavja. Ogledali smo si postopek pridobivanja piva, polnjenje steklenic in sodčkov. V enem letu proizvedejo približno 1.000.000 hektolitrov piva, to je 2000 hektolitrov na delavca. Po ogledu smo si z zanimanjem ogledali zgodovinski film o pivovarni, v katerem smo izvedeli marsikaj zanimivega. Pivovarna je bila zgrajena leta 1864, njen prvi lastnik je bil Kozler. V vseh letih delovanja se je v proizvodnji marsikaj spremenilo, delo danes uravnavajo računalniki, prevoz pijače je precej hitrejši, kot pa je bil pred 128 leti. Takrat so lesene sodčke vozili še s konji. V svetu največ piva popijejo Nemci, Slovenci smo nekje na sedmem mestu. V pivovarni Union izdelujejo pet vrst piva (Uni, Union, Premium, Pils in Črni baron). Zasavci v Unionu. V pivovarniškem muzeju predstavljajo staro gostilno in pripomočke, ki so jih nekdaj potrebovali za izdelovanje piva. Včasih so birti hladili pivo z ledom, ki so ga pozimi nasekali na ljubljanskem barju in ga shranili v mrzlih kleteh. V pivovarni so imeli poleg obratov za izdelavo piva tudi konjušnice in mizarske delavnice. Sami so izdelovali sodčke za pivo in jih prevažali v gostilne. V začetku so pivo točili samo v sodčke, steklenice so prišle kasneje. Nekaterim izmed ekipe Zasavca so se zasvetile oči ob pogledu na ogromen sod, kamor bi spravili celo uredništvo, ob misli, da je bil včasih poln piva. Naš Indija press pa je bil najbolj razočaran, ker med nalepkami piva iz vsega sveta, ki jih imajo v muzeju, nimajo niti ene indijske. Obljubil je, da jim jo bo poslal. Po ogledu muzeja so nam v pivovarni pripravili kosilo, pravi golaž, ki je vsem prijetno teknil. Natakar pa je vešče menjal kozarce s pivom in tako so nekatera grla prav prijetno občutila okus te po vsem svetu znane in zaželjene pijače. Toda to je že druga zgodba. Saša Grohljar Foto: Branko Klančar V Zasavju je bilo pretekle dni kar nekaj rekreativnih prireditev. Celo na najvišji ravni. Slovenska vlada je namreč pokazala, da skrbi za zdravo telo svojih članov. Tako smo v Trbovljah lahko videli, kako znajo vladni žogobrcarji sekati po nogah, v Zagorju pa, kako se znajdejo pod koši (vzpenjanje je sicer eden večjih konjičkov politikov). Rezultati takšnih tekem so obrobni, bolj je važno, da se igralci in gledalci dobro zabavajo. Tako v Trbovljah kot v Zagorju so se. Fotorafije sta posnela Rolando Kodrun (nogomet) in Tomo Brezovar (košarka). Nogometna reprezentanca Vlade R Slovenije. Naj nas čaka? * * -- Jk \1 l Dajmo, naši. -mi Konec julija je poteklo 40 let, odkar je bila sprožena pobuda za zgraditev nove planinske koče, po zgraditvi imenovane Zasavska koča na Prehodavcih. Prehodavci so prelaz na višini 2071 metrov med Trento in dolino Triglavskih jezer. Čezenj je do leta 1945 potekala stara italijansko-jugoslovanska meja. Iz planinske koče pri Sedmerih triglavskih jezerih se je napotila skupina planincev (Pavla in Ante Beg, Stanko Brečko, Rado Kovačič in Tine Lenarčič) na izlet po dolini jezer čez Prehodavce na Ozebnik (2084 m). Med potjo se je ustavila na kopasti travnati točki na Prehodavcih in si ogledovala široko panoramo gorskega sveta. Na račun lastne žeje se je pozabavala, še posebno, ker je na drugi strani Trente, na Kriških podih stal novozgrajeni Pogačnikov dom, kjer so takrat gotovo točili žejnim planincem tudi pivo. Vzniknila je ideja, da bi na tem mestu zasavski planinci zgradili svojo planinsko kočo. Idejnega pobudnika Stanka Brečka je skupina kar na mestu samem pooblastila, da vodi akcijo naprej. Ko smo prišli na Ozebnik, smo ugotovili, da je v opuščenih italijanskih utrdbah na gori precej gradbenega materiala, kolikor ga domačini že niso odnesli. In tudi ta material naj bi že služil bodoči planinski koči na Prehodavcih. Že 29. avgusta 1952 so se v društevni pisarni PD Trbovlje zbrali predstavniki vseh zasavskih planinskih društev - iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Radeč. Na tej seji je pobudnik Stanko Brečko iz Hrastnika poročal o možnostih uresničitve ideje za postavitev planinske koče na Prehodavcih. Odločili smo se za gradnjo in se obvezali, da bomo storili vse, da bi kočo čimpreje zgradili. Imenovali so gradbeni odbor (Stanko Brečko kot predsednik, Rado Kovačič kot tajnik, Tine Lenarčič kot blagajnik in člani Ferdo Verdaj, Ivan Čanžek, Edi Toplak, Franci Golob, Karel Pušnik, Zdenko Zupan, Nande Škrinar, Rudi Steblovnik, Franc Kramžar ter Lojze Dular). Z odborom so tesno sodelovali še Rudolf Mlakar, Vinko Marn, Franc Likar, Stane Koselj in Tomo Kravogel. Načrt je izdelal Edi Toplak. Z gradnjo je odbor pričel 5.7.1953. Še isto leto je bila koča pokrita. Julija 1954 so zdeli pospešeno nadaljevali. Glavna zidarska dela so opravili Trcntarji, tesarska pa Bohinjci. Gradbeni material so tovorili dnevno po trije osli iz Loga v Trenti, deloma pa z Ozebnika. Koča je bila slavnostno odprta 28.8.1954 ob navzočnosti številnih, predvsem zasavskih planincev, predstavnikov oblasti ter PZS. Gradnjo so omogočila razna podjetja iz Zasavja, občine in okraj, zbranih je bilo tudi precej prostovoljnih prispevkov. Gradbeni odbor je v celoti opravljal delo prostovoljno, potne stroške so v glavnem nosili sami, vsak zase. Planinci na lepi poti. Foto: Tomo Brezovar Ob otvoritvi je koča dobila ime Zasavska koča na Prehodavcih, ki ga nosi še danes. Vseskozi upravlja kočo PD Radeče. V naslednjih letih so jo razširili in posodobili ter dodajali manjkajočo opremo. Koča je vedno dobro obiskana in oskrbovana. Z leti si je pridobila sloves ene najbolj priljubljenih planinskih koč in domov ne le v Julijskih Alpah pač pa v Sloveniji. V letu 1990 pa je bila sploh ocenjena kot najboljša in najprijetnejša planinska postojanka na naših tleh. Tako se je iz šale o žeji porodila ideja in iz ideje je zrasla planinska koča na Prehodavcih, v neposredni soseščini Vršaca, Kan-javca in Velikega Špičja. Tine Lenarčič Uspel dan planincev V soboto, 12. septembra je potekalo na Lisci že 12. srečanje zasavskih in posavskih planincev. Pripravila sta ga Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev in PD Lisca iz Sevnice. Lani so srečanje organizirali planinci z Dola na Gorah, letos so ga dobro izpeljali Sevničani pri Tončkovem domu in Jurkovi koči. Dneva zasavskih planincev se je udeležilo okoli 1500 planincev, iz zasavskih in posavskih planinskih društev pa tudi od drugod. Vreme je bilo kot nalašč za to srečanje; lepo, jasno in sončno ter ne preveč vroče. Predsednik sevniških planincev je na kratko orisal delo planincev in seznanil navzoče, kako so potekale gradnje planinskih koč na Lisci. Leta 1902 so postavili znano Jurk-ovo kočo, imenovano po Blažu Jurku, nadučitelju in pionirju planinstva na tem območju. Leta 1952 pa so obnovili planinski dom in ga poimenovali po Tončku Čebularju, takratnemu predsedniku društva in požrtvovalnemu graditelju doma. Slavnostni govnornik je bil predsednik PZS Andrej Brvar. V kulturnem delu so nastopili mešani pevski zbor Jutranjke, recitatorji. Člani narodno zabavnega ansambla ter planinci-tekmovalci, ki so tekmovali v raznih družabnih disciplinah-vlečenju vrvi, hoji s hoduljami, metanju plastičnih vrečk napolnjenih z vodo, vožnji "samokolnic" in nošenju sotekmovalcev, so poskrbeli za zanimivost in zabavo. Posebno pozornost pa so vzbudili tudi zmajarji s poleti z Lisce. T.L. c ENTER Jošt d.o.o.i import export HMMfl MA URI Hi MM« t?* Trb^vlie) MALOPRODAJA: > KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 ■ K EUROTRADE TEHNIČNA TRGOVINA & POSREDNIŠTVO Prešernova 37, 61410 Zagorje, tel.: 61 575 VAM NUDI: satelitske antene že od 43.000 SIT dalje videorekordejje od 37.000 SIT dalje telefone od 4.980 SIT dalje glasbene stolpe od 16.000 SIT dalje avtoaknstiko IV sprejemnike HI-FI komponente drobne gospodinjske aparate A znanih proizvajalcev M PRODAJAMO Jk k NA OBROKE JRm ODPRTO: I ob delavnikih od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00 magros d. O. O. NUDIMO VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ 8,00 - J 2.00 in od 14,00- 18.00 . " ' tel.: (0601) 6J-256 1 Gostišče / \ prenočišča \ \ .. ŠENTGOTARD I5a \ TROJANE MAČEK Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj. Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce. Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040 TROJANE .....................................................................................................................................................................................■ Če vas je kadarkoli zamikalo, da bi pokukali v svet izvrstne kuhinje s po vsem svetu znanimi siri, čebulno juho, slovečim vinom, in če ste hoteli zvedeti, kje vznikajo ideje, ki narekujejo okus in modo številnim svetovnim odrom; potem ste poleg vsega že slišali tudi za prefinjene francoske f parfume. V nekdanji deželi sončnega kralja je. zmeraj svetlo. Sploh malce bolj na severu, kjer mesto sloveče kulturne prestolnice združuje rečne doline Seine, Oise in Marne. Pariz odseva ne samo bogato zgodovino ampak se ponaša tudi z eno največjih opernih hiš na svetu. Znano je, da so mnogi tukajšnji dostojanstveniki podpirali umetnost in v krogih pariških umetnikov je nastala prcnekatera nova smer. Ko se recimo znajdete v palači Louvre, ki je največji umetnostni muzej na svetu, vam celo popoldne ne zadošča za podroben ogled. Dovolj je, da si vsaj zapomnite Miloško Venero, obnovite značilnosti Renoirja, zaznate El Grecovo izpoved, Gauguinovo posebnost, Van Goghov prispevek in ne pozabimo De Vincijevo Mona Liso, pred katcro.se ob vsakem času drenjajo turisti. Skozi louvrski park je pol ure do Slavoloka zmage, kjer so ravno položili šopek na grob neznanega vo- jaka. Še živeči borci počnejo to dosledno vsak dan ob 18. uri. Nazaj grede skozi Elizejske poljane, ki so imenitno sprehajališče, je tudi nekaj butikov elitnih kreatorjev. Odkritje posebne vrste je tamkajšnji odnos do mode. Trgovine namreč ne morejo nabaviti drugega kot čisto zadnji modni hit. Ko obleke niso več moderne, j ih dostavijo v posebne trgovine, kjer so smešno poceni in s tem dostopne različnim socialnim slojem. Zanimivo je, da se zaradi tega več kupuje in blago hitro kroži. Za nas so cene na vseh področjih zelo visoke. Muzej moderne umetnosti si bom na primer zapomnila tudi po tem, da sem zunaj za kavo plačala 350 tolarjev. Nad mestno četrtjo Montmartre, kjer na ulici ustvarjajo slikarji in karikaturisti, si poleg Dalijcve eminentne galerije, Katedrale Sacre-Coeur (Sveto srce), zapomnim tudi obsežen pogled na Pariz in opazim, daje tukaj skoraj toliko ljudi kot pred Eifflovim stolpom. Seveda je to zanemarljivo v primerjavi z devetimi milijoni prebivalcev, kot jih ima Pariz. Spotoma se vidi marsikaj: od raperjev, rolkarjev do glasbenikov, ki z uličnimi programi še kaj zaslužijo. Sicer so zanimivi večeri pred Centrom Georges Pompidou, atraktivnim muzejem znanosti, designa, pop- arta, arhitekture, kjer se zbirajo "drugačni" mladi in se oblačijo v stilu latino - rocka. Skratka, zanimivosti je ogromno, če omenimo samo še Napoleonovo grobnico, kjer je tudi vojaški muzej. Katedrala Notre-Dame je z vsem povezana svojevrstno. V njej spovedujejo v šestih svetovnih jezikih in to je edina stvar, ki si jo v Parizu lahko privoščite brezplačno. Prstne odtise, težo, višino... lahko preverite v Muzeju človeka. Pravljični svet Euro-Disncy vas bo očaral natanko 32 km ven iz Pariza. In pustimo vse, česar nismo omenili, ob strani. Tisto pravo doživetje je v resnici na vseh nivojih. Petra Radovič Večerja Po dnevih aklimatizacije sem se vrnil na stopnišče templja, kjer so me drugič v življenju krstili. Na kaseto sem posnel maniro bogu Brahmi ter z nekaj fotografijami obeležil potek krsta. Pristopil je Brahmin, ki meje pred dnevi krstil in me v mednarodnem jeziku mahanja z rokami in indijski angleščini povabil k sebi domov na večerjo. Ker je moja spremljevalka prava zakladnica angleščine, sva se dogovorila, da pripeljem tudi njo. Večerja. Sedimo na tleh v mračni sobi, ki je glavni prostor hiše. Gostitelj /družino nama je pojasnil iz kakšnih sestavin je hrana, ki smo jo jedli. Jedli smo dve vrsti riža z dodatkom rozin. Kruh chopati, ki je podoben palačinki. lomiš in omakaš v omake s chilijem (feferoni). Kruh delajo iz moke, mleka, vode, dodatki olja na sto načinov in če vprašaš, kaj trenutno ješ, ti pojasnijo, da isto kot malo prej, le da je še nekaj novega dodano zraven. Čaj z mlekom skuhajo tako, da napolnijo 2 dl kozarec do polovice z vodo in nato mleko kuhajo. Ko zavre, dodajo žličko čaja, preko cedila natočijo v kozarce (vsi so iz pločevine). Čaj moraš piti vroč, da ti kaj zaleže. Med večerjo moraš vseskozi odganjati od sebe in od hrane nadležne muhe in komarje. Kot častnemu gostu so mi ponudili zeleno pijačo Bhango, ki je menda dobra za moč, spomin in spanje. Je iz dišeče zelene trave z dodatki rjavih kroglic. To zgnetejo, precedijo in prelijejo z. vodo. Podobno je naši rabarbari, le bolj grenkega okusa. Deluje zelo poživljajoče. Nato smo z družino še malo debatirali o razvoju komunizma v Jugoslaviji, temeljnih smernicah krščanskih demokratov v Tuhinjski dolini in se razneženi prisrčno poslovili. Njihova hrana ni slaba, vseeno imam od njihove zelenjave še najrajši eno lepo zapečeno trojansko piško! Peter Brečko o ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE) NEMŠKI MARKSIST. filozof (GEORG) INDUSTRIJSKO MESTO V VZHODNI ANGLIJI ERNA MUSER MESTO OB GANGESU V INDIJI # AV STRI JA STARO MESTO NA SLOVAŠKEM FRANCOSKI SKLADATELJ (FRANCIS) POGLAVAR VOLKOV IZ KIPLIN-GOVEGA ROMANA REKA V ITALIJI, PRITOK Tl BERE staro RUSKO MESTO ZVEZA MED KOSTMI KNJIGA ZEMLJEVIDOV VRSTA JAPONSKE PLASTIKE 1 /J m «■yft PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA AHGL. POLARNI RAIIS-KOVALEC (JOHN) KRSTA PLANIKA FRANCOSKI SLAV I ST (LUCIEN) 'V, "v ■yr «-àw mm mmm ŠTEFAN MODRINJAK EMILE ZOLA > RIMSKI HIŠNI BOG JAN NERUDA > KANT- AVTOR PREDIN AM.FILM. IGRALEC (CARY) TONE KUNTNER v V HRVAŠKI KARIKATURIST (OTO ) KRETNJA starogrški ZEMLOE-PlSEC IBSENOVA DRAMA KOSITER AVTOR : KARLI DREMEL POLJSKI KONJENIK ZANE GREY PERZEJE-VA ZENA STAROGRŠKO MESTO NEMŠKI FILMSKI IGRALEC (CURO) PRISTANIŠČE V IZRAELU NAJLEPŠI DEL ROZE TRENJE PRINCIP VSEH STVARI PRI ANAKSI-MANDRU VRSTA KRZNA DO BA.RAZ-D0BJt,VEK SL.SLIKAR DEBENJAK ZIDNA OBLOGA SL.SMUČAR. SKAKALEC, SVET. REKORDER L. (JOŽE) RUDOLF DIESEL SL. ŠAHI ST (VASJA) SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN TV IGRALEC STAR ITALSKl NOVČIČ KOPITAR STROBASTIM NOSOM MEDVEDEK VREČAR GRADBENI MATERIAL SLOVENSKI » KOREOGRAF OTRIN GRŠKA BOGINJA NESREČE FILM. IGRAL. SHARIF JEZERO MEOZDAlN KANADO NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) GAMSJI BIVOL SLOVENSKI GEOGRAF KOCEN PREIZKUS ZNANJA BELGIJA ROMAN ANGL PISATELJA CONRADA KRAJ V ITALIJI JEZIK ČRNCEV BANTU GLAVNA MISEL KRAJ NA0-TOKU PAGU IME DVEH NASELIJ NA NOTRANJSKEM (DOLENJI IN GORENJI ) NEMŠKI SLIKAR NOLDE NORDIJSKA GOSPODARICA MORJA IVAN K Rl LOV PRIMOŽ TRUBAR STARO- GRŠKI KIPAR ŽE UMRLA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA menični POROK, INDOSANT VARNOSTNA ZAPORA ZARADI NALEZLJIVIH BOLEZNI Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 30. septembra 1992 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka” (fotokopij ne upoštevamo). Lahko jo odvržete tudi v naš nabiralnik v Zagorju. Nagrade, ki vas čakajo: 1. Buteljka - vrhunsko vino 2. Moške spodnje hlače -Astik 3. Kilogram Salamurina - TKI Hrastnik 4. Komplet kozarcev -Union Ljubljana 5. Kapa Zasavca Izžrebanci nagradne križanke 15/92: 1. 100 kg premoga (RRP Zagorje): Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje 2. Moška srajca: Vid Brečko, Kešetovo 4, Trbovlje 3. 2 kg Salamurina (TKI Hrastnik): Joža Hrovat, Petelinkarjcva4, Kisovec 4. Telovadni copati: Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik 5. Video kaseta: Antonija Perc, Vreskovo 32a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu Zasavca, Cesta zmage 33, Zagorje, do 5. oktobra 1992. Rešitev križanke 15/92 KAJAK ENOSED, BRODARSKO DR V SPUSTU, ANU, ID, ATAL, KRAŠ, STAVROS, URE, T, TOLAŽBA, IS, POJAV, IVANA, DAKAR, PANO, VO, PV, ETALON, KH, ARBON, AROMUN, R, OLIVER, MARUŠKA, SNAJPER, JANE, KAS, LO, ARRIGO, SERT, IVAN VIDAV, KATRAN, NAL, AGATA, AMALFI, AKT, KANIN, RANJAK. Mladim Zasavcem Projektno delo je zelo učena beseda in navadno se ga lotevajo na univerzah. Zadnje čase pa slišimo o njem vedno več tudi v osnovnih šolah in celo v vrtcih. Ravno o tem nam piše vzgojiteljica Tatjana Denovnik iz WZ Hrastnik - Log. S kolegico Tatjano Avsenak sta pripravili že več projektov. To poteka približno tako, da se najprej pogovorijo, kaj bodo delali, kdo bo kaj opravil, kaj bodo pri tem rabili, kdo jim bo pomagal, kako dolgo bo trajalo, kako bodo svoje delo predstavili... Pri projektu Naše nove igrače so na primer obiskali trgovino z igračami, jih razvrščali po materialu, se z njimi pogovarjali, telovadili, nabavljali razne vrste materiala za izdelovanje igrač, organizirali prodajo in na koncu seveda tudi razstavo. Prav tako je bilo zanimivo projektno delo Otroci fotografi. Igrali so se igro fotografiramo, prinašali stare fotoaparate, izrezovali črke svojega imena in jih lepili na fotografski papir, fotografirali drug drugega in na koncu obiskali pravi atelje. Fotografinjo so opazovali pri njenem delu, ko je razvijala njihove izdelke. Starši so občudovali njihove umetnije na razstavi, nekaj pa jih objavljamo tudi za vas. Veseli bomotudidrugih poročil, skic, fotografij o projektnem delu. Danes objavljamo še sestavek iz glasila Hura s PE A. Hohkrauta iz Trbovelj. V zvezi z njihovo skico pa smo vam naložili nalogo. PREHRANA Tovarišica nas je zadolžila, da opravimo projektno nalogo o prehrani. Vsak učenec je prejel mapo z navodili za uspešno delo. V navodilih so bile zapisane točke, iz katerih je bilo razvidno, kaj moramo narediti. Vsak dan sem sestavljal jedilnik za pet obrokov. Ogledal sem si tržnico in zapisal cene sadja, zelenjave ter ostalih živil. Izračunali smo tudi ceno sobotne košarice živil, ki jo potrebuje štiričlanska družina. S pomočjo babice sem sestavil jedilnik, kaj so jedli ljudje v njeni mladosti. Projektno delo se mi je zdelo zelo poučno. Tomaž Dornik • Kakšna je torej vaša naloga? Napišite vsaj en pregovor o kruhu ali hrani in nam ga pošljite na uredništvo do 29. septembra. Mogoče bo tudi vam pomagala babica - kot Tomažu iz Trbovelj. Otroci fotografi - izdelki WZ Hrastnik - Log. SOLA VITKA PAVLICA VPORTOROŽU Te dni so se vrnili iz Portoroža učenci šole Vitka Pavliča iz Hrastnika, šole s prilagojenim programom. V petih dneh so si z rekreacijo nabrali moči za novo šolsko leto. Hvaležni so društvom in organizacijam, ki so jim to letovanje omogočili, zato se jim lepo zahvaljujejo: TKI, Centru za socialno delo, Društvu za pomoč duševno prizadetim, Zavarovalni skupnosti Triglav, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, Liberalni stranki, SDP in Krščansko demokratski stranki. Mnogi med nami so podlegli novem, bolj agresivnem nastopu skupine Pop Design, to je zdaj res "krasno jasno". Verjetno so se fantje pred časom zbrali v vasi, kjer je njihova "cerkev domača" in goreče prosili Boga, da dokaže svojo vsemogočnost s tem, da jih povzdigne v zvezde. Vse kaže, da so bili ravno prav sitni in vztrajni, saj jim je uspelo. Poglejmo, zakaj. Pred kratkim sem imel čast videti in slišati jih v živo in bil sem razočaran, šokiran in zgrožen, ravno v tem vrstnem redu. Po daljšem razmisleku bi lahko trdil, da je bil takšen odziv pri občinstvu do potankosti predviden. So skupina v stilu veleblagovnic. Vse od šivanke do ladje na enem mestu (odru). Za vse starostne skupine od otrok, žena, do starčkov. Naj trditev razložim na primeru nastopa ob izboru Miss Zasavja. Ko stopijo na oder in so še tiho (publika se meče po tleh, si puli lase, joče in vpije: "Pop-Di-zajn, Pop-Di-zajn"), imaš občutek, da bodo nastop zvozili kot skupina Gunsi Roses. Pevec vzame v roke mikrofon (... hi, hi, hi, bi rekel Freud...) in skozi možgane ti kot strela švigne reklamni slogan: "Fšiu, MAGMO MACHO". Na koncu, ko je Pop Design začel preigravati sfrizirano pesmico Randez Vousa v venčku uspešnic, se mi je posvetilo. Heureka! Izračunal sem formulo za uspeh v naših krajih in prav rad jo podarim človeštvu. Takole se glasi: vzameš 10 g not, jih razmečeš po treh do štirih durih (za hiter komad) oz. po treh do štirih durih in do dveh molih (za počasen komad). Note morajo nuditi poslušalcu preprosto melodijo, ki si jo bo zapomnil tudi brez posluha. Teksti, ki sodijo zraven, so znanost sama zase. Nenapisano pravilo narekuje: "Če ima besedilo že najmanjšo umetniško vrednost, ni uporabno v pesmi za prepevanje". Tako dobljeno zmes pustimo malce ležati, začinimo jo s težko metalnim imageom. Rezultate skrbno nadzorujemo. Če dajejo avdio-vizuelni vtis Anthraxov, ki prepevajo "Chery, Chery, Lady", formula deluje. Fantje Pop Designa imajo čisto prav, po svoje jih zelo cenim. Vedo, kaj se prodaja in to tudi počno. Pametna strategija, ki je absolutno odgovorna za njihov uspeh. Toinmy, Foto: Branko Klančar V Trbovljah je glasbena šola že pred štirimi leti organizirala prve tečaje jazz baleta. Od takrat so tečajniki v večih skupinah nastopili na zasavskih prvenstvih v show danceu. Priplesali so si nekaj nagrad in prvih mest in so s svojimi uvrstitvami zadovoljni. Neli Vozelj, voditeljica jazz. baleta, se je pohvalila, da trboveljska GŠ organizira tudi druge tečaje plesa od klasičnega baleta, zabavnih plesnih oblik, charlestona, twista idr. Pri jazz baletu so plesalci razdeljeni v štiri skupine, predvsem po starosti. Neli poskrbi za pester program, koreografije, odlomke baletov in podobno. Med drugim pravi, da "glede plesa nima nobenih vzornikov.” Lani so plesali na filmsko glasbo iz Sneguljčice. Večina plesalcev je v skupini že od samega začetka in med seboj so zelo dobro usklajeni. Kot povsod po Sloveniji, kadar je v vprašanju kultura, imajo tudi pri jazz baletu finančne preglavice. Za koreografije in podobne zadeve je potrebno precej denarja, katerega morajo največkrat zbrati plesalci sami. Nekaj ga prispeva tudi GŠ, nekaj se ga zbere skozi šolnino, ostalo dodajo starši. Neli pravi: "Potrebno je pokazati zvrhano mero iznajdljivosti, tako da kostume pretežno pripravimo sami. Okrog načrtov pa je dejala: "Bili bi sposobni narediti tudi večje zadeve, vendar nam tega zaenkrat ne omogoča denar, ki ga imamo.” Tommy Tjaša Kuplen, letošnja miss Zasavja, je zmagala na polfinalu za izbor miss Slovenije, ki je bilo v Vevčah. Tjaša se je tako z velikimi upi uvrstila v finale, kjer bomo zanjo seveda držali pesti. Žal se v finale ni uvrstila nobena Zasavka, ki je tek-movala na izboru za miss Zasavja. M.P. Foto: Branko Klančar Hot, Hot, Hot Verjetno že težko čakate, da se bo v Zasavje zopet prikazal kakšen znan glasbeni gost. Vašemu pričakovanju bo zadoščeno, kajti v petek, 25.09.1992 bo v diskoteki Mesečina gostoval Jasmin Stavros, katerega morda še najbolje poznamo po skladbi Urno-ran. Tiste, ki so motile cene vstopnic v isti diskoteki, naj opozorimo, da bodo dekleta sedaj ob petkih imela vstop prost. Tisti, ki so obžalovali zaprtje diskoteke Super Li v kupoli v Trbovljah, lahko sedaj ponovno podoživljajo svoje plesne in druge užitke v novi diskoteki v bivšem kegljišču. Obstaja možnost, da bo novo diskoteko doletela podobna usoda, kot bivši Super Li, saj sosedje že vihajo nosove nad hrupom, čeprav je diskoteka odprta le ob vikendih do ene ure. Za atraktivnost diskoteke v bivšem kegljišču so poskrbeli tako, da tam glasbo vrti Luka Pišljar, erotični glas valov Radia Trbovlje in bivši D J. diskoteke Mesečina. Luka se je z Mesečino razšel zaradi različnih pojmovanj samostalnika "honorar" in njegove teže. Če so lastniki nove diskoteke glede izplačila honorarjev D.J.-ju bolj realni, se bo kmalu izkazalo. T.I». in K.B. Zasavska dekleta niso od muh. Na fotografiji Branka Klančarja sta Trboveljčanka Maja Simončič in Hrastničanka Saša Dečman. LESTVICA ZASAVCA n A m A TBRnvt.n: Avto pa v Zagorje Srečka "Slovenskega poletja" je zagorskemu občinskemu uradniku Janiju Dobčniku "prinesla" lepega renoja. Številka v Delu se je ujemala z njegovo. Težko je verjet, novici dneva pa sploh ni verjela njegova žena. Pa je le bilo res. Sodelavci so nalepili na streho avtomobila pentljo in ga zalili > s šampanjcem - da bo sreča tudi na vožnji. 200 DEM Kisovčanki V tokratni nagradni igri Zasavca, Radia Trbovlje in Ljubljanske banke, Banke Zasavje Trbovlje je bila najbolj vešča in srečna Tanja Poljšak iz Kisovca. Vprašanja iz Zasavca je tudi tokrat pripravil radijski urednik Aleš Gulič, nad odgovori pa je bedela komisija v sestavi: direktor Radia in glavni urednik Marjan Frol, direktor Zasavca Tomo Garantini in predstavnica Ljubljanske banke, Banke Zasavje Trbovlje Ljuba Štrovs, ki je srečni nagrajenki Tanji Poljšak podelila nagrado - obveznico občine Trbovlje v vrednosti 200 Domači dei: 1. rotati! Mt noce» - **> 2. GATf NAGLAVO ■Utm fone 3. Č&NAMAMA - romal Domeni 4. O KKALtesnV, u ga 'Kak je ČAS - čuki 5. TANJA-ChMM -- • ■ : :• • • • ■ r«/V t/e/r | uruvtooKrco.™* 2. KNOCKIHON A H£4>VS*K DOO*. GàU RM* %THCf2NC- FlKMJohn • ■ UWSUaDTOKMUUlCKXW.Mtóm. s. damh i wtsrti ms roiMtovat-fa?** Lestvico Zasavca & Radia Trbovlje lahko porJuftate fe vsako četrto soboto v mesecu £ na valovit Radia Trbovlje. Glasovnice 9 svojimi predlogi nalepite na dopisnice in pošljite na naslov Radia Trbovlje do 15.8.19M. Glasujem za: Moj naslov: Predlog: NAGRAJENEC: Kristina Režun, Borje 12, 61410 Zagorje mBmmmmsmmm fel V letu 1992 se je za Dragico Jazbec marsikaj spremenilo. Pri svojem delu je naredila velik korak naprej, začela je s proizvodnjo kontaktnih leč in postala prva tovrstna proizvajalka v Sloveniji. Ob letošnjem zagorskem občinskem prazniku so v Jesenovem odprli proizvodne prostore podjetja v mešani lastnini DL Contact, v katerem izdelujejo kontaktne leče. Kako seje začela vaša delovna pot? Končala sem srednjo medicinsko šolo. Po končanem šolanju sem se zaposlila v bolnišnici v Trbovljah, potem pa sem odšla v Zasavski zdravstveni center. Leta 1972 sem se zaposlila v okulistični ambulanti v Trbovljah in od tistega leta dalje delam le na tem področju. Zakaj ste opustili poklic medicinske sestre in se preselili k optiki? Življenje samo je prineslo takšno odločitev. Delo medicinske sestre me ni zadovoljevalo. Veliko spodbudo mi je dala dr. spec. okulist Snježana Skočič, ki mi je omogočila strokovno izpopolnjevanje v Zagrebu in Ljubljani, kjer sem se usposobila za samos-tojno opravljanje funkcionalnih pregledov oči. Zaradi želje po samsto-jnem delu sem končala še šolo za optike in odprla samostojno obratovalnico. Od kdaj se ukvarjate z optiko kot obrtnica? Optiko sem odprla leta 1978 in do leta 1985 imela le očalno optiko. Leta 1985 sem začela z aplikacijo kontaktnih leč, za katero sem se usposobila v Torinu, v Italiji, ker pri nas ni urejenega primernega izobraževanja. Po šestih letih aplikacije in dela s kontaktnimi lečami sem se odločila za njihovo proizvodnjo. Ali svoje proizvode prodajate samo v Zasavju? Svoje proizvode prodajamo specializiranim, za to usposobljenim optikom in ustanovam. Naši proizvodi se ne prodajajo kot blago široke potrošnje. « Kakšni so poslovni stiki z optiki iz drugih držav? Poslovne stike imam z optiki iz Italije in Avstrije. Kaj ste delali, preden ste se odločili za izdelovanje kontaktnih leč? V tem dolgem obdobju sva s Petrom hodila na razne razstave, izpopolnjevanja in seminarje v tujino. Obiskala sva kar precej specializiranih razstav za optike v Milanu, Parizu... Svojo izobrazbo za izdelavo leč pa sva dosegla s šolanjem v Angliji. Kako se predstavljate, razstavljate na sejmih? Z razstavljanjem smo šele začeli, načrtujemo, da bomo prihodnje leto svoje proizvode predstavili na razstavi v Milanu. Vam posel uspeva? S proizvodnjo smo začeli komaj pred mesecem dni, tako da se o uspešnosti še ne da govoriti. Posel bi uspeval še bolje, če bi vsi izpolnili tisto, kar so obljubljali, predvsem Ministrstvo za energetiko Republike Slovenije. Kje ste dobili visoko tehnologijo in materiale? Vse, tako tehnologijo, kot materiale, dobivamo iz Anglije. So stranke zadovoljne? Tisti, ki so se odločili za naše leče, so bili zadovoljni. Za kakršnekoli analize pa je še prekmalu. Najverjetneje bomo analize delali v naslednjem letu. Vendar mislim, da težav ne bi smelo biti, saj delamo le z najboljšimi surovinami. Kaj je osnovno vodilo vašega dela? Delate sami? Trenutno smo zaposleni štirje. V optiki je zaposlen Dušan, v priozvodnji pa hči Roteja in Peter Logar, sama opravljam različna dela, tako v optiki kot v firmi. Moje osnovno vodilo je: delati čimbolj kvalitetno in čim dlje. Saša Grobljar PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE Priznanja za zasavski podjetji Od 8. do 11. septembra je v Kranju potekal sejem Slovenski proizvod -slovenska kakovost SQ, na katerem je s svojimi izdelki z različnih področij sodelovalo 73 razstavljalcev iz vse Slovenije. Sejma sta se udeležili tudi Teve varnost iz Zagorja ter hrastniški Sijaj. Obe podjetji sta prejeli priznanja. Teve varnost je prejela kar pet priznanj kakovosti in sicer 3 modre znake SQ za proizvode: elektromotor za hišna dvigala, motorsko zaščitno stikalo in trifazni elektromotor v EX zaščiti. Ter 2 zlata znaka SQ za motorsko zaščitno stikalo in trifazni elektromotor v EX zaščiti. Hrastniški Sijaj pa je prejel modri znak SQ za vse svoje izdelke. Na sejmu Slovenski proizvod - slovenska kakovost so podeljevali tri vrste priznanj. In sicer modri znak - slovensko poreklo, za katerega je pogoj, daje v izdelku vsaj polovica domačega materiala, $ela in znanja. Gre torej za označevanje, ki porabnika opozarja, da ima v rokah pretežno slovenski izdelek. Zlati znak SQ - preizkus kakovosti proizvoda so prejeli tisti izdelki sloven-skih proizvajalcev, ki so uspešno prestali preizkus kakovosti v pristojnih mednarodnih laboratorijih in imajo o tem potrebna dokazila. Zeleni znak SQ pa pomeni, da izdelek ustreza evropskim ekološkim standardom. Obe zasavski podjetji sta na priznanja ponosni. Teve varnost že 30 let izdeluje proizvode z največjo možno kakovostjo in zanesljivostjo, saj je 70 % vseh izdelkov atestiranih. Kakovost njenih izdelkov je plod dolgoletnega razvojnega dela, znanja, inovativnosti ter prepričanja, da je le to prava pot na svetovni trg. Uvajajo tudi projekt ISO 9000 in so prvo podjetje iz Vzhodne Evrope, ki je uspelo na tem področju. V Sijaju pa so mnenja, da samo to priznanje ne pomeni nič, saj je kvaliteta nenehna bitka s trgom in kupci. Suzana Sivka V EE brez odpuščanja Sredi septembra so začeli v izlaškem Elektroelementu veljati nekateri posebni ukrepi, s katerimi želijo zmanjšati stroške poslovanja, znižati ceno po enoti izdelka in biti bolj konkurenčni na svetovnih trgih. Zanje so se odločili zaradi vse manjšega povpraševanja po svojih izdelkih, v celoti jih je podprl upravni odbor, kot ugodne pa ocenil tudi sindikat tega 1150- članskega kolektiva. Kot ocenjujejo v Elektroelementu, je k zmanjšanemu zanimanju za njihove izdelke (kot tudi za izdelke iz te stroke nasploh) pripomogel tako za tretjino precenjeni tolar v prvih šestih mesecih tega leta, kot vojna v Bosni, blokada Srbije in pa recesija, ki se je namesto napovedovanega razcveta pojavila na nemškem trgu, kamor Elektroelement proda preko 60 odstotkov celotne prodaje na tujem. In medtem ko o odpuščanjih delavcev pri njih niti v tem položaju niso razmišljali, so se po drugi strani odločili za naslednje ukrepe: prekinili so delovno razmerje z vsemi delavci, zaposlenimi za določen čas; kooperantska dela so obdržali le v obsegu, ki je nujno potreben za nemoteno delo; kot začasen ukrep so uvedli 36-urni delavnik (doslej 40-urni). To pa ne bo pomenilo tudi manjših plač, kot zagotavljajo. Osebni dohodki v podjetju so bili že doslej za 15 odstotkov višji od OD v elektroindustriji Slovenije in za osem odstotkov nad plačami v slovenskem gospodarstvu; nad povprečjem slovenske elektroindustrije pa naj bi bili tudi v bodoče. Na osnovi dveh projektov - prvi seje ukvarjal s tem, kako čim bolje izkoristiti delovni čas in proizvodne zmogljivosti, drugi pa z racionalizacijo režije - pa so v podjetju že doslej za deset odstotkov povečali svojo storilnost. Kot še predvidevajo, naj bi se iz težav izvlekli najkasneje v dveh letih, medtem ko bodo letos v izvozu, ki so ga načrtovali za okrog 22 milijonov mark, dosegli nekaj manj. P.M. Nova podoba Medijskih Toplic Letošnjo jesen naj bi v Medijskih Toplicah začeli s prvimi gradbenimi deli za nov rekreacijski center. Izdelan je tudi že osnutek programskih zasnov, ki ga bodo obravnavali v občinskih zborih in nato v javni razpravi na Izlakah. Nov kompleks na Izlakah naj bi vseboval: nov pokriti bazen, adaptacijo letnega kopališča in nove posteljne kapacitete. "Hotel Medijske Toplice bo tako imel 240 ležišč, zunanji bazen pa naj bi postal ustreznejši in modernejši," je povedal direktor Medijskih Toplic Drago Butja. Ter zagotovil, da nov kompleks v prostor bistveno ne bo posegel, saj gre pri gradnji predvsem za rušenje starih, obstoječih objektov. Projekt bodo financirali iz treh virov (trajnih vložkov delničarjev, državnih sredstev iz različnih virov in kreditov). Direktor Medijskih Toplic je povedal, da bo izvajalcev del več in, da so z nekaterimi že podpisane pogodbe. Ni nam pa zaupal, s katerimi izvajalci so pogodbe podpisane. S prvimi deli, to je z dograditvijo posteljnih kapacitet in z izgradnjo pokritega bazena, naj bi začeli že jeseni. Rok izgradnje za ta projekta je deset mesecev, tako, da v Medijskih Toplicah upajo, da bodo vsa dela zaključena do začetka nove sezone. Z adaptacijo letnega kopališča pa naj bi začeli jeseni prihodnje leto. Suzana Sivka Novi telefonski priključki Zasavska telefonija je prislovično nemogoča in povzroča marsikomu sive lase. V teku so dela, ki naj bi telefonijo pripeljala na normalnejši nivo komuniciranja s svetom. Od junija do avgusta so poštarji v Zasavju priključili lepo število novih telefonskih priključkov. V Kotredežu so jih dobili 88, v Trbovljah 80, v Hrastniku in na Dolu pa 260. Predvsem v hrastniški občini so bili še kako lačni novih priključkov, saj kar nekaj let uporabniki skoraj niso mogli priti do nove številke. F.M. PENZIONU LONTOVZ vas vsak dan, razen ponedeljka, postrežemo z: Vabimo zaključene družbe. Ob sobotah in nedeljah vas zabava s harmoniko in synthesizerjem ANDREJ POTRBIN. J IZLAKE BOUTIQUE IN TRGOVINA 5 TEKSTILOM tel. doma: 0601/73-675 lìTralVI ESQil ZDEbKI il RBOVL-JE : Trgovina z mešanim blagom Posetje, Trbovlje 7onca Količ - Pralni prašek 3kg od 490 SIT dalje, - Testenine 69.80 SIT - Toaletni papir 10/1 249.60 SIT, - Trenerke od %90 SIT dalje - Ugodno otr. in moške kavbojke cena do 2900 SIT -Žarnice 99.80 SIT ZLATAR ZLATAR O Mesiče^ Jože UL. “1. JUNIJA" 11 61420 TRBOVLJE S (0601) 21 159 VELIKA E5IPA ZLATEGA NAKITA DELOVNI ČAS: 800-12 00, 16.00-1900 SOBOTA 8 00-12.00, ČETRTEK: zaprto COING d.o.o. Pod Ostrim vrhom 10 Trbovlje dobavlja in montira satelitske antene priznane firme PA P Te lema tika. Možnost kreditiranja na iest Čekov. Pokličite po telefonu (0601) 24 457 TEMPRA d.o.o. - razvoj in izdelat'a instrumentalnih plošč ter kompletnih elektroinstaladj za vse vrste vozil (tovorna vozila, osebni avtomobili, avtobusi, gradbena mehanizacija...) - obnavljanje in posodabljanje avtoelektrike za vsa vozila •tel: 061/881 173, Ljubljanska c.16, LITIJA M .KAV. company - avtopralnica, vulkanherstvo - prodaja gum in piatile po ugodnih cenah, (prodaja kamionskih gum tujih firm) - Rent - A - Car (ca. 80 avtom.) - prodaja rabljenih avtomobilov in kmetijskih strojev, (Adriinik ramp prikolic) teh 061/881 173, DELOVNI ČAS: 8.00-12.00,13.00-17.00 DOL PRI HRASTNIKU, tel.: 42 533 * TRGOVINA NA DOLU (Pod hriboml) - Športna oprema, tenis copati -perilo, oMafila -vse ta Solo - pisarniški material L -darila .A VEUKA IZBIRA ŠPORTNIM COPAT. J W NOVA OBLAČILA ZA VSE GENERACIJE. F POSEBNA PONUDBA- ' razprodala pirat »kJ^ * VIDEOTEKA Čvek \ * GRAFIČNE USLUGE \ (izdelava celostne podobe, priprava filmov za tisk, \ izdava publikacij) Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 mMmmé JESENSKI ZASAVCEV SEJEM Delavski dom Trbovlje od 14. do 18. oktobra 1992 Zasavc je spet prisluhnil vašim željam in tudi v jesenskem času pripravil sejem obrtništva, trgovine in podjetništva. Na razširjenem razstavnem in prodajnem prostoru se bo predstavilo še več razstavljalcev kot spomladi. Ogledati si bo mogoče, s čim se zasavsko drobno gospodarstvo predstavlja doma in kaj ponuja drugod. Sejem ne bo le paša za oči pač pa bo marsikateri izdelek na voljo po ugodnih, sejemskih cenah. Oblačila, obutev, športna oprema, akustični aparati, mali gospodinjski strojčki, različni gradbeni materiali, prehrambeni artikli, igrače, cvetje, posoda, bela tehnika, instalacijski material, TV in radijski sprejemniki, videorekorderji, kmetijski stroji, rezervni deli, avtomobili in še kaj se bo našlo na sejmu. V času sejma bodo vsak dan brezplačne pokušnje hrane in pijače, za obiskovalce bodo zanimive predstavitve nekaterih izdelkov in njihove uporabnosti, dneve na sejmu bodo popestrili zasavski glasbeniki.... Na JESENSKEM ZASAVČEVEM SEJMU vas morda čaka tudi sreča - v obliki nagrade pri žrebanju vstopnic. Od 14. do 18. oktobra vas pričakujemo v Delavskem domu Trbovlje! Recesija zasavskega gospodarstva Po podatkih SDK Trbovlje rezultati polletnega poslovanja zasavskega gospodarstva kažejo vse znake globoke recesije. V treh zasavskih občinah predstavljajo zasebna podjetja le majhen delež v občinskem prihodku. Pomen teh podjetij pa se veča v Zagorju in Hrastniku. Edino hrastniško gospodarstvo je v letošnji prvi polovici leta poslovalo z izgubo, manjšo od dobička (33 milijonov sit, za 17 milijonov manj od t.i. bruto dobička). Gospodarstvi sosednjih občin sta zabeležili negativen poslovni izid: v Trbovljah predvsem na račun rudarstva in elektroindustrije (za 853 milijonov), v Zagorju pa je bilo izgube za slabih 81 milijonov sit. Bruto plače (računane v povprečju) so bile v tem obdobju najvišje v trboveljskem gospodarstu (43 tisočakov), nekoliko nižje v zagorskem (42.000) in najnižje v hrastniškem - dobrih 38.000 sit. Najvišje povprečne čiste OD so v Trbovljah zabeležili v rudarstvu in projektiranju. Sukali so se okrog 29 tisočakov. Najnižji (13.000 sit) so bili menda v obrti. A.H. Vse več novih podjetij Polletne obračune je tokrat poslalo SDK Trbovlje že 261 podjetij. Vsaj 60 je podjetij, ki so brez dohodkov, še v ustanavljanju. Največ podjetij dela v trboveljski občini (133,6 velikih, 14sred-nijh in 113 majhnih). Majhna k prihodkom celotnega gospodarstva prispevajo le 17,2 odstotni delež in zaposljujejo le 12,2 odstotkov vseh v delovnih razmerjih. Obseg in dinamiko prihodkov trboveljskega, pa tudi zagorskega in hrastniškega gospodarstva opredeljujejo prihodki velikih podjetij. Njihov delež znaša v Trbovljah 60, v Zagorju in Hrastniku pa še nekaj več odstotkov. V Zasavju imamo vse več zasebnih podjetij: že več kot 180. Njihovo število še raste, vendar ne več tako intenzivno kot lani in v letošnjem prvem polletju. M. V. Od odpadka do gnojila Odpadek pri proizvodnji apna oz. apnenega hidrata v zagorskem IGM, ki so ga okoliški kmetje za svoje njive pod nazivom nepeka uporabljali že doslej, je mogoče od prvih dni septembra primerno embaliranega pod imenom Kalcinal kupiti kot naravno anorgansko gnojilo. Namenjeno je razkisle-vanju tal oz. izboljševanju ph faktorja zemlje, saj vsebuje elemente kalcijevega in magnezijevega oksida in v vodi topnih snovi. Kalcinal prodajajo v 20 kilogramskih vrečah, večje količine tudi v razsutem stanju. V IGM zagotavljajo, da gre za biološko neoporečen izdelek, pri katerem dodatno plemenitenje tal ni potrebno. P.M. V Svei lažje dihajo Znano je, v kolikšnih zagatah so se znašle tovarne pohištva. Zagorska Svea ni izjema. Najhujši dnevi pa so verjetno mimo. Prihodnji mesec začenjajo dobavljati izdelke novemu kupcu v Nemčijo. Če bo šlo po načrtih, bi morali doseči z izvozom nekaj manj kot 20 odstotkov celotne vrednostne realizacije. Ta bo po predvidevanjih znašala okrog 15 milijonov nemških mark. Svea nima več posebnih preglavic z nabavo materiala; tudi z lesom je oskrba boljša, nekoliko boljša je plačilna sposobnost. Vseh letošnjih načrtov kolektiv ne bo izpolnil zaradi povsem spremenjenih pogojev vsakdanjega gospodarjenja in poslovanja, zlasti izgube južnih trgov, kjer so prejšna leta vnovčevali vsaj 20 odstotkov vse proizvodnje. Minuli teden je Svea od mariborske univerze prejela svečano listino za uspešno sodelovanje z njeno Fakulteto organizacijskih ved. M. V. ) mali oglasi ROLO za ribiško palico, malo rabljeno, znamke Čormoran, z opozorilnim signalom - EL BAS 4, cena 70 DEM. PRODAM otroški voziček Gold. baby, rabljen 2 meseca in zibelko bele barve. Podarim opremo za zibelko. Tel.: 62-071 Trojane IZLAKE GRAf£Xo Zagorje ZELO ugodno prodam otroško posteljico - komplet, stajico in voziček - marelo. Tel:: 22-716 PRODAM otroško posteljico z jogijem (135x70), rjave barve. Tel.: 21-047 POCENI prodam vratca za zmrzovalno omaro (starejši tip) in pralni stroj Gorenje, dobro ohranjen, star štiri leta, (TIP PS 102, A040). Tel.: 43-754 PRODAM nov brezžični telefon - model 5200 (Domet 10 km) za 600 DEM. Tel.: 22-281 GRAFSX ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVE Od belega papiija do dobre tiskovine je samo en korak, korak skozi tiskarno Grqfex. VSE IZ ENE ROKE 0 GRAF£X TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 tel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje ČF. frlJTE V KORAK S ČASOM, ROSTE PRAVI ODGOVOR NAŠU PRI NAS ! ! ! * posredovanje in načrtovanje računalniške opreme * izdelava programov za različna področja dejavnosti * prodaja software opreme MICROSOFT, BORLAND in drugih * organizacija tečajev iz področja računalništva * načrtovanje računalniških mrež in pietrosa podatkov NAJDETE NAS na Cesti 20. ir, lij a 2c v ZAGORJU ali POKEIČTTE tel.: 0601/61 611 ! ! ! Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastopj. Izpolnili morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 1.10. 1992 na naslov Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase. Iger bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objav(jalk Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omegjamo le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. GARAŽA Zagorje in Hrastnik. Tel.: 24-457 ■ PRODAM zidano garažo v Žabjeku z gradbenim dovoljenjem, z elektriko in kanalom. Primerna je tudi za delavnico. Tel.: 27-255 ■ NA Trgu revolucije prodam vrstno zidano garažo. Tel.: 21-037 AVTOMOBILI, MOPEDI ■ ZAMENJAM Yugo 55, za Škodo 120, letnik 1986. Tel.: 61-781 ■ PRODAM Yugo 45, letnik 83, registriran do maja 92. Tel.: 25-436 ■ ZELO ugodno prodam dobro ohranjen moped tip TLS 14 . Tel.: 63- 460 ■ UGODNO prodam gorsko kolo Shimano, z dodatno opremo. Tel.: 21 -787 ■ PRODAM Diano 6, letnik 78, reg. potekla, vozna, cena 300 DEM ali v SIT. Tel.: 24-910 ■ PRODAM Z 128, letnik 89/12, prevoženih 24000 km, dodatna oprema. Tel.: 24-227 ■ PRODAM Malajsko - perzijske mucke z rodovnikom. Tel.: 43-093 ■ PRODAM šarplanince -samičke. Tei.: 21-806 ZAPOSLITEV ■ IŠČEMO zastopnike za super izdelke na področju Zasavja in okolice. Ob resnem delu izreden zaslužek. Tel.: 61-376 ■ IŠČEMO honorarne sodelavce - akviziterje za Trbovlje, STANOVANJE ■ NAJAMEM dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Trbovljah. Tel.: 61-187 ali 24-522 ■ PRODAM vikend oz. stanovanjsko hišico z nekaj zemlje v Pišecah (Brežice). Prodam peč za centralno kurjavo znamke Staedler 35000. Oboje - cena po dogovoru. Tel.: 0608/32-564 STROJI ■ PRODAM barvni televizor Gorenje, malo rabljen, cena po dogovoru. Tel.: 27-189 ■ PRODAM barvni TV in malo rabljen videorekorder. Tel.: 25 -436 ■ SATELITSKO anteno, novo, zapakirano, 136 kanalov, stereo, z dalinskim upravljanjem ugodno prodam. Cena 650 DEM. Tel.: 42-373 ■ PRODAM dobro ohranjeno električno peč (kamin), cena po dogovoru. Berta Mars, Trg borcev NOB 18, Dol pri Hrastniku ■ UGODNO prodam prtljažnik Montana - 380 li., z vso opremo, barvni TV- Korting ekran 65. glasbeni stolp, otroški voziček, električni štedilnik in sedežno garnituro. Cena po dogovoru. Ulica Talcev 28, št. stanovanja 25, Zagorje RAZNO ■ JOYSTIK, nov, iz Nemčije, prodam za 25 DEM. Tel.: 20-913 > Moj naslov: GO Naročilnico oddajte najkasneje do 1.10.1992. za brezplačni mali oglas S Tekst: KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 24.9. ob 17.00 in 19.00 uri Jekleni konjiček (akcijski film) 25.9. - 28.9.: Gimnazijci atomskih poljan (grozljivka) pe. in pon. ob 19.00, so. in ned ob 17.00 in 19.00 uri 29.9. - 1.10.: Mestni fantje (amer. komedija), to. in čet. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 17.00 uri Zagorje - Delavski dom 24.9., 26.9.in 27.9.: Operacija pašteta (akcijski film), če. ob 19.00, so. in ned. ob 18.00 uri 25.9. -29.9.: Bugsy (amer. kriminalka), pe., pon. in tor. ob 19.00, so. in ned. ob 20.00 uri 30.9 - 4.10.: Prevarana (thriller), sre., čet. ob 18.00 in so. in ned. ob 17.00 uri 2.10. - 6.10.: Princ plime (am. drama), pe., pon. in tor. ob 18.00, so., ned. ob 19.00 uri 7.10. in 8.10. ob 18.00 uri: Mestni fantje (ameriška komedija) POGOVOR Trbovlje: SKD Trbovlje pripravlja 24.9. ob 19. uri v prostorih Svobode II večer z Angelco Žerovnik, predavateljico, poslanko v republiški skupščini ter gospodinjo in mater. Tema: Pogovor o vzgoji. GLEDALIŠČE Srečanje gledališč na podeželju (sobota, 26. september): 10.00 - Strokovni posvet Gledališče na podeželju in ljudski) igra (Hotel Medijske Toplice Izlake) 11.30 - Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik, Madžarska, Feri Lainšček: "Ko se ptički ženijo" (Delavski dom Zagorje) 16.30 - Kulturno društvo Mislinja, Franc Ksaver Meško: "Pri hrastovih" (Dvorana Zadružnega doma - KDP Mlinše) 20.30 - Krpanove kobilice iz Svete Trojice, Nova vas, J.B. Moliere: "Zdravnik po sili" (Dvorana Doma Svobode EE Izlake (kinodvorana) KONCERT Trbovlje: 26.9. ob 19. uri v domu Svobode II koncert MePZ Avgusta Pavel iz Gornjega Senika iz Porabja (Madžarska). Dan kasneje bo zbor gostoval tudi na Dobovcu. f POVABILO Zagorje: "Mladi smo pevci mi, peti nas veseli, pesem ta od srca sreču srcu dal". To je slogan Mlajšega mladinskega pevskega zbora GŠ Zagorje. Mlade, ki v svojem srcu moč pesmi tudi doživljate kot srečo, ter imate veselje do petja in lep glas, pridružite se jim. Pričakujejo vas vsak četrtek ob 8.00 ali 16.30 na Glasbeni šoli Zagorje. Skupina Laibach bo v sklopu slovenske koncertne promocije projekta Kapital 9. in 10. oktobra usodno zaznamovala večerne ure v trboveljski elektrarni. Mesečina: v diskoteki 25.9. noč z Jasminom Stavrosom. Ribče: 25.9. v diskoteki Slovenija skupina Ringnšpil Ribče: 2.10. v disku Slovenija skupina Sokoli Lontovž: Penzion Lontovž vabi vsako soboto na žur, ki bo trajal od jutra do večera. Igra Andrej Potrbin s harmoniko in syntesizerjem. SREČANJE Trbovlje: od 5. do 11. oktobra 17. teden upokojencev. 5.10. ob 17. uri otvoritev razstave ročnih in likovnih del članov DU Trbovlje 7.10. športna tekmovanja članov društva 8.10. ob 17. uri v delavskem domu Trbovlje koncert Delavske godbe Trbovlje, potem družabno srečanje upokojencev 9.10. obisk bolnih članov po domovih Zagorje: Radio klub YU3DAZ organizira srečanje radioamaterjev iz vse Slovenije 26.9.1992. Ob 9. uri se bodo dobili v Šentgo-tardu v gostilni Maček. Informacije (0601/73-884). IZLET Trbovlje: 3.10. ekološki izlet trboveljskih cicibanov in staršev na Dom pod Javorjem Trbovlje: 26. in 27.9. porireja PD Trbovlje skupinski izlet na Grintovec in Kočno. TEČAJ Gore: 25.-27.9. in 9.-11.10. začetni tečaj za markaciste Trbovlje: Klil) Renome prireja plesne tečaje za predšolsko, šolsko in drugo mladino. Trbovlje: v Trbovljah poteka na vadišču pod Ostrim vrhom tečaj šolanja psov. ŠPORT Nogomet Zagorje: 27.9. ob 16.30: Elektroele-ment Zagorje - Slovan (SNL) Zagorje: 4.10. ob 16.30: Elektroele-ment Zagorje - Koper (SNL) Trbovlje: 4.10. ob 16.30: Oria Rudar -Radomlje (2. SNL) Naša bodočnost Rojstva od 4. do 17. septembra v trboveljski porodnišnici: 5. september: Manca Pavlovič, hči Kristina (Trbovlje), Petrina Guna, sin Jure (Zagorje); 7. september: Velida Ibrakič, hči Alma (Trbovlje); 9. september: Mojca Bovhan, hči Ana (Trbovlje), Martina Salilaj, sin Enis (Trbovlje); 10. september: Darja Robba, sin Martin (Ljubljana), Sergeja Zaletel, sin Žiga (Zagorje); 11. september: Jerica Perger, hči Zala (Trbovlje); 12. september: Metka Mastnak, hči Eva (Hrastnik), Sonja Ilovar, hči Eva (Trbovlje), Marija Pižmoht, sin Blaž (Zagorje); 13. september: Karmen Kreže, hči Monika (Trbovlje), Hazema Plavšič, sin Bernard (Leskovec), Tatjana Lubej, sin Nejc in hči Pia (Sevnica); 14. september: Jelka Kotar, hči Simona (Hrastnik), Vanda Jakovljevič, sin Josip (Trbovlje), Irena Gošte, hči Hana (Zagorje), Naza Ahmetovič, sin Aldin (Trbovlje); 15. september: Tadeja Odlazek, hči Špela (Šentjanž - Sevnica), Darja Žnidarič - Bučar, sin Dominik (Trbovlje), Irena Brečko, sin Jernej (Laško); 16. september: Vlasta Imperi, sin Tadej (Zagorje), Simona Krajnc, hči Ana (Šentjur pri Celju), Irena Lazar, hči Suzana (Zagorje), Anita Ključevšek, hči Anja (Radeče -Laško); 17. september: Sabina Umek, sin Timotej (Trbovlje). Iskreno čestitamo! fi! Elza Jakšič že dvanajsto leto "ravna” hrastniško glasbeno šolo. Če bi pregledali nekaj deset let vse zabeležene novice s kulturnega področja v hrastniški dolini, bi imela eno glavnih vlog. Ukvarjala seje z dramsko umetnostjo, folkloro, pevskim zborom in seveda z glasbeno šolo. "Že pri petih letih sem nastopala, ker je mama vodila dramsko sekcijo pri Svobodi II. Spominjam se predstave Janko in Metka, ko smo gostovali v Zagorju. Z mamo, kije igrala čarovnico, sva bili tako prepričljivi, da so otroci planili na oder in me hoteli zaščititi pred njo... Oče je pomagal z glasbeno sceno. Kot samouk je v glasbeni šoli poučeval klarinet, trobento, pozavno, violino in saksofon." Elza je v osnovni šoli opravila sedem letnikov klavirja. V sedmem razredu pa seje začela voziti v Ljubljano k pouku violončela, ki ga je poučeval prof. Grafenauer. Po srednji glasbeni šoli je končala tudi prvo stopnjo Akademije za glasbo - teoretsko pedagoški oddelek. Poleg glasbe in igralstva jo je v ljubljanskih letih navdušila folklora. S skupino Franceta Marolta je preplesala lep kos Evrope. Svoje izkušnje in navdušenje je leta 1968, ko se je zaposlila na Glasbeni šoli, začela prenašati v Hrastnik. "Najbolj sem bila srečna, ker se nam je posrečilo sestaviti prvo folklorno skupino, ki so jo sestavljali mladinci Rudnika in Steklarne. Zgornji in spodnji Hrastnik se namreč dolga leta ni maral... Veliko smo nastopali tudi v tujini, skupini sem imela še na obeh šolah. Plesali smo predvsem gorenjske in belokranjske plese." Ravnateljstvo ji je "predal" Franci Okorn, kije uspel adaptirati OŠ Ivana Cankarja za glasbene namene. Spoprijela se je z novim problemom - kadri. Ubrali so pravo politiko - za študij glasbe so usmerjali in štjpendirali lastne učence. Zdaj se že vračajo. Z njimi imajo stike, predvsem na glasbenih prireditvah, ves čas študija. Zanimiva dejavnost so odprta vrata Glasbene šole. Osnovnošolce seznanja z instrumenti, plesno dejavnostjo, seznani jih z osnovnimi napotki obnašanja na kulturnih prireditvah. Pred štirimi leti so jo dolske pevke zaprosile, da jih sprejme v svoje strokovno okrilje. Rada se jim posveča, saj pojejo s srcem. Posebno se razveseli vsake nove pevke. Kaj v Glasbeni šoli še načrtujejo? Prostori so akustično urejeni, zdaj bi bilo dobro urediti fasado. Pa plesno sobo bi radi prestavili v kletne prostore, da se ne bi čutili tresljaji. V tem šolskem letu bodo proslavljali 40-letnico Glasbene šole. Fanči Moljk DLU Zasavje in Pl) Kum sta letos drugič pripravila na Kumu in okolici Ex tempore Art Kum. Udeležili so se ga Mariborčani Ervin Kralj, Nada Zidarič, Niko Ribič, Ljubljančani Mišo Janez Knez, Stef Mrflak in Tone Wolf, Darja Srebnik iz Dravograda, gostja iz Zagreba Sonja Čerko Pavkovič ter Zasavci: Janez Knez, Severina Šprogar - Trošt, Dijana Stankovič, Aleksander Šiles, Nikolaj Beer, Branko Klančar in Zdenko Zupan. Udeleženci kolonije. Tema ex tempora je bila popolnoma svobodna. Slikarji so obiskali kumske vasi. "Severina je slikala kapelico, Mišo in Štef sta se zadrževala na vrhu Kuma, na Dobovcu smo delali Dijana, Niko, Zdenko in jaz, stare kajže na Župi so navdušile Kralja in Wolfa. Naredili smo precej, tako bomo lahko konec oktobra pripravili v Trbovljah zanimivo razstavo. Vsak slikar bo eno od slik podaril PD Kum. Lepšale bodo prostore planinske postojanke," je povedal ob obisku, ko so slikarji na visokem Kumu pripravili "razstavo na najvišji ravni", akademski slikar Janez Knez. DLU Zasavje skuša s takšnimi akcijami, kot je ex tempore, poživiti svojo dejavnost. Razstava na najvišji ravni. Lepo vreme in prijazna oskrbnika doma Vera in Igor Herman so krepili dobro vzdušje. Nad njim je bila navdušena tudi gostja iz Zagreba Sonja ("Slikala sem več, kot sicer, saj daje prostor energijo in inspiracijo"). Slikarji so obiskali fante na 'IV oddajniku. Na Kumu so slikarje pozdravili predstavniki organizatorjev (predsednik PD Kum Janez Briner) in nekaterih sponzorjev. Pri ex temporu so pomagali: glavni sponzor TET, Tovarna pohištva Trbovlje, Toš Polc in Franc Vene. Marko Planinc Foto: Branko Klančar ZABEL ezen o Hrastnik Gledališke ponudbe raznih gledaliških hiš na KRC v Hrastniku že imajo. V tem tednu bo komisija izbrala štiri ali pet del in zveste obiskovalce predstav obvestila o razpisu abonmaja. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je pred nedavnim poslalo vsem občinskim IS navodilo naj za zdaj še ne spreminjajo ali ukinjajo zvez kulturnih organizacij. Analizirali bodo delo teh zvez in potem odločili o nnjihovi usodi. T.L. Knjižnica Hrastnik sporoča, da OTI 0 je začela z izposojo na Dolu in v Steklarni. Na Dolu ob sredah od 17. do 18.30 ure, v Steklarni ob ponedeljkih od 17. do 18. Ure. Do nadaljnjega. Ob dnevu Zlate knjige SE JE odpravil na raziskovanje v neznano učenec Uroš Sihur. Določil ga je žreb ob tekmovanju za Kolumbovo nagrado. Duo Ping Pong je letos popestril zabavno ponudbo celjskega sejma. Igrala sta v hotelu Merx, kamor so se zatekli obiskovalci sejma, ki se jim po ogledu in sklepanju pogodb še ne mudi domov. F.M. Trbovlje Vinko Hrovatič, član Relika razstavlja od 7. do 30. septembra v hotelu v Šmarjeških Toplicah. Na ogled je postavil 13 pero risb z motivi iz Zasavja in okolice Šmarjeških Toplic. V Trbovljah pa razstavlja do 30. septembra v Knjižnici Toneta Seliškarja. Vokalno instrumentalna skupina DU Trbovlje je 11. septembra pripravila v starem hotelu v Podčetrtku celovečerni koncert. Pod vodstvom Tineta Jelena so poslušalcem predstavili skupno 22 del. Ansambel seje predstavil 18. septembra gostom Čateških Toplic. V družabnih prostorih hotela Nove Terme so navdušili poslušalce. Likovna skupina Relik je letos že desetič organizirala (19. in 20. septembra) Ex tempore. Tudi tokrat so se slikarji - ljubitelji v raznih slikarskih tehnikah lotevali objektov naše kulturne in naravne dediščine, rudarskih motivov, starih stanovanjskih kolonij, ekologije in industrijskih pejsažev. Za letošnji gledališki abonma je zagorski kulturni center dobil prve prijave. Razpisal je okvirni program, ki zajema dela: Zbeži od žene (angleška zavozljana komedija o porednežu, ki si privošči dve ženi, Gledališče Kranj); Ob letu osorej (govori o vsakoletnem sestajanju dveh, ki sta lačna drug drugega, predstava že več let navdušuje gledalce); Prva klasa (ob takšni igri ves čas pritrjujemo - vidiš, ravno tako je in se obenem bojimo, da se bo kmalu končala, Mala Drama); Namišljeni bolnik (hipohonder, ki zaradi bolezenskih izmišljotin zaide v absurdne položaje -SLG Celje); Kaj pa Leonardo? (slovenska noviteta o človeku, ki je izgubil spomin in išče svoj novi jaz). V Zagorju računajo, da bo kultura tudi letos dobrodošla med ljudmi. Srečanje gledališč na podeželju je prvo tovrstno srečanje, organizirali sta ga slovenska ZKO in zagorska občinska skupščina. Prejšnjo soboto se je predstavilo pet gledališč iz Slovenije, prihodnjo, 26. septembra, pa bo prišlo v Zagorje in njegovo okolico novih pet skupin. Vrednost teh predstav je neizu-metničenost in naravnost, skromne dvorane okoliških kulturnih skupin pa ponujajo pristnost igralcem in obiskovalcem. Filmski vzgoji so prisluhnili v kulturnem centru. V vrtce, osnovne in srednje šole v občini so posredovali seznam filmov, primernih za otrokov oziroma mladostnikov razvoj. Ustanove naj bi iz tega seznama izbrale program, kulturni center pa bo na njihovo željo filme naročil in jih predvajal. Tako bo filmski vzgoji, ki dokaj šepa, poklonjena vsaj kakšna urica. I.L. Da pri nas ne skrivamo samo predsednike, temveč tudi uspešne pesnike, smo zvedeli na prireditvi Prizma optimizma, kjer se je Lado Leskovar zahvalil prof. Nandetu Razboršku za besedilo Laške himne, ki je tam letos obarvala Festival večnih melodij. V živo pa je prav tako izpod Nandetovega peresa na glasbo Mojmirja Sepeta zapel pesem Pri nas doma, ki bo verjetno kmalu izlaška himna, Nande je povedal, da je bilo kljub vsemu težko pisati o Izlakah, saj jih tako pozna, da že ni moč izluščiti ničesar novega. Da pa so mu Izlake ljube in to, kar je, je napisal z dobrim namenom - da so Izlake zasavski Bled, in da Baronova nesmrtna slava Izlačanom ponos krepi... P.R. Prizma optimizma Radijski poslušalci ste v nedeljo dopoldne lahko poslušali humoristično oddajo, ki smo jo pred dnevi v živo videli na Medijskih Toplicah, kjer je MPZ Elektroelementa konkuriral izbranim pevcem, kot so Rafko Irgolič, Majda Sepe, Lado Leskovar. S svojevrstnim programom, ki sta ga povezovala Simona Juvan in ansambel Boruta Lesjaka, sta seveda izstopala Ela in Jože Dolar s citrami. Jože Pikelj je zabavo primerno zasolil, češ Zakaj streha na kulturnem domu pušča le, ko dežuje, in še prijazno opomnil, kako se v resnici naglašujejo Izlake. Majda Pestator je v zameno za dobro vzdušje povedala o počitnicah na deželi. Tone Partljič se je čutil poslanega, da nekaj pove o jeseni: da ne bodo imeli vsi dela, denarja za položnice in še marsičesa, imeli pa bomo volitve; slogan: Kandidiram, torej sem! Previdnost: menda na Izlakah ne skrivajo spet kakšnega predsednika... Pesem sezone 65 je aktualna še danes in Rafko Irgolič je pesem Moj črni konj z veseljem zapel. Letos je skupaj z Majdo Sepe, ki zase pravi, da je vikend-stara mama, dobil prvo nagrado ZLATI ROG na Festivalu večnih melodij v Laškem. Po tolikih letih niti ni tako nepomembno, kajne? Petra Radovič IB cm ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE Obrezija 12,61411 IZLAKE telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737 proizvodnja: proizvodnja: tiskana vezja proizvodnja: grafitne ščetke za kolektorske motenje instalacije: elektroinstalacije, vodovod in centralna kuijava, montaža kolektoijev in toplotnih črpalk veletrgovina: maloprodaja v trgovinah: MIKRO - Izlake: elektroinstalacijski material in bela tehnika, teL: 73 532 satelitske antene MAKRO - Kisovec: vse za vodovod, centralno kuijavo (gorilci, cisterne, tel.: 71 234 radiatoiji itd.), keramika in nekorantno blago UGODNO:LITOŽELEZNE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO YAMAHA - Zagorje: insuumenti YAMAHA (synthesizeiji), pribor, akustika, teL: 62 012 (glasbeni stolpi, TV aparati itd.). V TEM MESECU ŠE 10% POPUST NA GOTOVINO ZA INSTRUMENTE YAMAHA. Ponovno vpisujemo v šolo za synthesizerje po YAMAHA metodi v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Pokličite tel.: 62 012 OBIŠČITE NAS V vseh trgovinah dobite tudi kredit. IN SE PREPRIČAJTE O UGODNIH CENAH! ! Ker življenje potrebuje varnost N ! co */nič& NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije SL 14. Telefon: 0601-21 844. 21 298 HRASTNIK Cesta F. Kozarja 7. teL 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S.. teL 61 450 5 Trgovina, zastopanje, ekonomsko svetovanje M. Bebar 61420 TRBOVLJE, Ul. 1. junija 36, tel.: 0601/22 072 Bunde po cenah, da dol padeš -tako so poceni! 61410 Zagorje, Ulica talcev 1b, tel.: 0601/61 089 Strelsko družino v Kisovcu, ki deluje že trideset let, je pred kratkim obiskal naš trenutno najboljši strelec Rajmond Debevc. Kisovčani so ga povabili v goste, ko so v njegovi trgovini s strelsko opremo kupili tri precizne puške, s katerimi do sedaj niso streljali. Rajmond je bil takoj pripravljen v Kisovcu opraviti en trening in svojim kolegom tudi svetovati. In je prišel. Kavbojke, gornji del trenirke in tenis copati. "Se opravičujem zamudi ampak nisem našel od prve," so bile prve besede, ki jih je spregovoril naš veliki strelec Rajmond Debevc. Beseda je dala besedo, s strelci se je odpravil na strelišče in vsepovprek začel deliti nasvete. Vmes pa sem ga zmotila:"Bi vas smela prositi za en kratek intervju? "A nas vse?" "Ne, samo vas." "Aaa. Jaz sem Rajmond." Rajmond, zakaj prav Kisovec? "Zelo rad se odzovem takšnim povabilom zato, ker imam rad streljanje, rad imam ljudi in rad jim pomagam. Poklicali so me in ob prvi priložnosti, ko sem imel čas, sem se najavil, da pridem. Nasploh kar veliko hodim o-koli. Če imam le čas. Seveda pa tega ne delam na škodo svojega treninga." Torej trenutno počivaš? "Po olimpijskih igrah in zaključku svetovnega pokala sem si sedaj vzel en mesec počitka, da se pripravim na novo sezono." Ko takole svetuješ po celi Sloveniji, te kdaj zamika trenerski posel? "Ne. V glavnem svetujem vse iz lastnih izkušenj, povedati pa tudi znam." Torej se ukvarjaš le s treningom in svojo trgovino? "Trgovino imam bolj za hobi. Če bi se hotel ukvarjati z njo, bi moral biti tam 12 ur na dan, kar je pa čisto preveč. S trgovino se bolj ukvarja moja žena. Živimo pa od tega, kar zaslužim na Republiškem štabu teritorialne obrambe, kjer sem neke vrste vojak. Ne, nisem vojak, sem civilna oseba. Potem zaslužim še z nagradami za uspehe, sponzorji... .Prosim če se lahko zapiše, da je generalni sponzor Ljubljanska banka in sponzor Slovin z blagovno znamko Martini in Rossi." Pa privatno življenje? "Sveže sem poročen, torej od 12.junija in čakava dojenčka, ki bo do objave najbrž že privekal na svet. Medeni teden sva preživela na Palmi de Malorci in tudi to je bil del priprav za olimpijske igre. To sem si tako splaniral, čeprav se potem ni izkazalo najbolje." Razočaranje na olimpiadi je bilo najbrž kar veliko? "Pravzaprav niti ne. Sem že toliko star (???) in izkušen, da ni imelo tolikšnega vpliva name. To se je pokazalo že na finalu svetovnega pokala, ko sem dobesedno eksplodiral (dosegel je štiri svetovne rekorde op.p.). No. Čez štiri leta so spet olimpijske igre in bom znova poskušal. Pa še čez osem let, če bo treba." Barbara Kus Alpinistične novice Člana AO PD Trbovlje Dušan Košir in Miro Kokol sta 29.avgusta preplezala Trikot v Dolgem hrbtu nad Ledinami težavnostne stopnje VI. Bogdan Pfeifer in Joco Razpotnik iz Hrastnika pa sta v drugi polovici avgusta preplezala več težkih smeri: v Šitah v Tamarju smer Zupan-Belač (V.), v Veliki Cinci Dulferjevo smer ( V+), v Punta di Frida Comicljevo smer (V+), v Piccolissima Preussovo smer (VI) in v Mali Cinci Rumeni raz (VI). 12. septembra je Dušan Košir z Renato Mezeg iz Kranja v Lučkem Dedcu na Korošici preplezal Pintarjevo (V-/IV) in Levo smer (VI-A l/V). Z Bogdanom Pfeiferjem je Dušan Košir 13. septembra preplezal še Akademsko smer v Vežici z oceno VI AL 12. septembra je Bojan Pajk v Severni triglavski steni sam preplezal Dolgo nemško smer z oceno IV/III. T.L. v Športni plezalci v Franciji Konec julija in sredi avgusta so se v plezalnih centrih v južni Franciji mudili člani AO PD Trbovlje Metka Lukančič, Vili Guček, Borut Kavzar in prijatelj iz Trsta Erik Švab. V stilu "na pogled" so plezali v Verdonu, Fonttviellu, Or-gonu, Buouxu in manjših plezališčih. Dosegli so odlične rezultate, predvsem Metka, ki je "na pogled" zmogla smer 8. težavnostne stopnje, kar je v slovenskem ženskem športnem plezanju vr- hunski dosežek. 8. stopnjo sta zmogla tudi Borut in Erik, Vili pa je uspel splezati dve smeri z oceno 9-. Poleg tega so splezali še več lažjih smeri (več kot 150 smeri 7., 8., in 9. stopnje). Vtisi so enkratni. Plezali so v znanih, odlično opremljenih plezališčih. Provansa je na gosto posejana s skalami, vsaka vas ima svoje plezališče, kjer se družine rekrei-rajo v smereh vseh vrst. Plezanje je tam zelo popularen šport. Metka, Borut in Erik so potovali na lastne stroške, Viliju pa so na pomoč priskočili Zavarovalnica Triglav, Zlatarstvo Mešiček, Europlin, Tapetništvo in dek-oratestvo Solina, UP Polc, Brodar Zagorje in Foto Trbovlje. Tine I^narčič Omnikom Rudar pred sezono Rokometni klub Omnikom Rudar Trbovlje je v Olimpijski dvorani Hale Tivoli organiziral prav posrečeno tiskovno konferenco, na kateri so predstavili tekmovalno ekipo in njene cilje v novi sezono. Na konferenci so sodelovali predsednik kluba Gojko Pešec, predsednik tehnične komisije Matjan Bohorč, trener Slavko Ivezič, član tehnične komisije Ivo Jekoš in kot predstavnika igralcev reprezentanta Bojan Voglar in Tone Medved. Kaj smo izvedeli? Trener Slavko Ivezič, ki je tudi eden izmed novincev v Omnikom Rudarju, saj je letos prišel iz Slovenj Gradca, je povedal, da zaenkrat realnih ocen še ne more dati. Več ali manj so se vse boljše ekipe iz lanske sezone okrepile, s čimer se je spremenila tudi kakovost igre. Dokler teh najboljših ekip ne bo videl igrati v prvenstvu, bo težko napovedoval, kje je realno mesto Omnikom Rudarja. Po tihem je priznal, da je celjska Pivovarna Laško za kanček boljša od ostalih, vendar bi se Omnikom Rudar lahko meril tudi z njimi, če bi se v Trbovlje vrnil Jani Čop in če bi ostal Admir Jašarevič, ki je odšel v Italijo. Poleg tega je uvrstitev v prvenstvu težko napovedovati, saj je veliko odvisno tudi od zdravstvenega stanja igralcev. To se je pokazalo že lani, ko so ob koncu prvenstva v Omnikom Rudarju komaj spravili skupaj šest "celih"igralcev, zaradi česar so pristali na četrtem mestu. Trenutno sta poškodovana dva ključna igralca: Nedad Mašič, ki ima huje poškodovano ramo in Dušan Kosec z nalomljenim rebrom in poškodovano vranico. Glavna pomanjklivost ekipe je po njegovam mnenju v desnem zunanjem igralcu, torej levičarju, ki ga sploh nimajo. Tone Medved kot predstavnik igralcev se je oglasil le enkrat in še to le zato, da je povedal, da vodstvo kluba lahko razmišlja o drugem mestu, vendar se igralci s tem ne smejo sprijazniti. Mesto za Pivovarno Laško ne more in ne sme biti njihov cilj in da bodo Celjani morali grdo delati, da bodo dokazali, da so napremagljivi. "Saj bi sicer izgledalo kot da smo se že predali!" Poleg načrtov za novo rokometno sezono so Omniko- Ekipa Omnikom Rudarja pred sezono. movci predstavili še en zanimiv projekt, ki se ga morajo lotiti. V primeru, da gre vse po načrtih in Omnikom Rudar osvoji drugo mesto v Super ligi bodo igrali tekme tudi na evropskem nivoju, kar pa ni mogoče v sedanji telovadnici Osnovne šole. Zato so že pripravili projekt za izgradnjo večnamenske športne dvorane, ki naj bi jo zgradili v enem letu. Nikakor ne smemo pozabiti povedati še to, da rokometni klub Rudar Trbovlje letos praznuje že 40.obletnico nadvse uspešnega delovanja. Barbara Kus Športni CIKCAK V Ljubljani na kopališču Ilirije je bilo Prvo državno prvenstvo veteranov v plavanju, nastopilo je preko 120 plavalnih veteranov. Po kategorijah so se med seboj pomerili plavalci vseh starosti od 19 let pa do 72 leta starosti, kolikor je bil star najstarejši udeleženec Miha Potočnik. Med njimi je bila tudi številčna ekipa Trboveljčanov. Naša športna urednica pa je kar zmagala. Vinko Pfeifar je v četrtek, 10. septembra, že stotič stopil na najvišji vrh Slovenije, Triglav. Iskreno čestitamo! Na 3. managerskem prvestvu Zasavja v tenisu v organizaciji zasavske podružnice Društva manager, ki ga je tehnično izpeljal TK Izlake, je zmagal direktor LB Banke Zasavje Zdenko Fritz. V finalu je z 9:2 premagal direktorja Elektroelementa Staneta Gošteta. V tekmi za tretje mesta pa je Pavle Hacin (PTT Trbovlje) z 9:4 odpravil Marina Pavška (Ipoz Trbovlje). V tolažilni skupini je zmagal Emil Šabanovič (IGM) pred Francem Zorom (EE) in Iztokom Živkom (SIZ). Zelo aktivni zagorski nogometni in rokometni veterani so imeli dve srečanji, v nogometu in rokometu. Nogometaši so z izidom 8:1 seveda dobili srečanje na zelenem travniku, na asfaltnem igrišču pa so bili uspešnejši rokometaši z 20:15. Bolj kot rezultat pa je pomemben dogovor o nadaljnem sode- lovanju veteranov obeh klubov. Številno zastopstvo hrastniškega brodarskega driištva se je udeležilo slovenskega veteranskega prvenstva. Peter Kavzer je v slalomu zmagal, Danilo Stradar je bil drugi, Franci Seničar pa v obeh disciplinah tretji. Trboveljski atleti so sila uspešni. Na tradicionalnem teku vKoprusovsvojih kategorijah zmagali Lamovšek, Zupan, Gorjup, Koželj, Juvančičcva, Ružničeva in Tomovičcva. Malči Juvančič se je udeležila mladinskih iger treh dežel v Mariboru in bila 3. na 8(X) m, Ivšek in Petrin sta dobro nastopila na mitingu v Novem mestu, Ani Živko pa je bila v Italiji druga v gorskem teku. mmm. Mm®*** REZULTATI NOGOMET SNL: Elektroelement-Mura 1:1; EE: Hace, Grešak, Buovski, Brečko, Borštnar, Žibret, Grčar (Hadžič), Kern, Žlak, Petrušič, Balagič, B. Grden. Mura: Irgolič, Kosi, S. Cener, Vori (Baranja), Slavič, Cifer,Vickovič (Kokaš), Emeršič, Omerovič, K. Cener. Strelca: 1:) Žlak, 1:1 Žibert (avtogol); Rudar Velenje - Elektroelement Zagorje 2:1 (0:0); Rudar: Čanič, S.Javornik, Oblak, Grajfoner, Golač, Muslimovič, J .Javornik, DSoler, Spasojevič (Brajdič), Vidovič, Polovšak. EE: Hace, Grešak (Kurež), Buovski, Alagič, Borštnar, Žibret, Grčar, Kern, Žlak, Petrušič, Grden (Hadžič). Strelca: 1:0 Vidovič, 2:0 Vidovič, 2:1 Kern 2.SNL: Tabor Jadran : Oria Rudar 1:1; Tabor: Žiberna, Miklobušec, Obradovič, Arandjelovič, Mar. Skrabar, Železnik, Pasarič, Dikič, Živec (Grlj), Stanič, Trgič (Maks Škrabar). Oria: Mudrinič, Jesih, Florjane, Barič, Štok, Kapetanovič, Sotenšek, Rižner, Hoilešek, Breznikar, Kic. Strelca: 0:1 Breznikar, 1:1 Arandjelovič. Oria Rudar -Medvode Loka 3:1 (1:1); Oria: Mudrinič, Kic, Florjane, Barič, Štok, Kapetanovič, Sotenšek, Rižner (Haralovič), Holešek, Breznikar, Brdik (Škofca). Medvode: An-drič, Naglič, Pavljič (Izlakar), Jurinič, Dolenc, Zver, Velkavrh, Lukančič, Marič, Kumarič. Strelci: 1:0 Holešek, 1:1 Zver, 2:1 Holešek, 3:1 Sotenšek. MNZ: Kovinar Štore - IlrastnikO: 1 (0:0) (Glinšek), Hrastnik - Vransko 1:0 (0:0) (Ranzinger) Mlad. liga: Hrastnik - Šmartno 0:3 ROKOMET SRL: Kranj - Tapi Zagorje 10:16 (Kralj, Poglajen in Bolte po 4, Cukljati 3, Klopčič 1) Prijateljske tekme: TKI Hrastnik -Dobova 19:27, TKI - Radeče 19:20 Mlad. liga: TKI - Zaščita Zagorje 26:15 (13:9) Pionirji - turnir I.oka (letnik 80): TKI -Umnikom Rudar 16:12, TKI - Loka 16:4, I^oka - Omnikom 10:13. 1. TKI Hrastnik, 2. Umnikom Rudar, 3. Loka KOŠARKA Trbovlje, kvalif. turnir: Ipoz Rudar -Tinex Medvode 82:83, Ipoz - Ježica 68:91, Ipoz - Litija 64:77 Prijateljske tekme: Pivovarna Laško -Ipoz 82:76, Tenex Zagorje - Ipoz 68:57, Ipoz - Ježica 68:91, Litija - Ipoz 77:64, Tenex - Polzela 81:98, Tenex - Ježica 63:82, Tenex -Radovljica 98:91, Tenex - Litija 86:101. ATLETIKA Novo mesto, pion. DP: pionirke 1000 in 600 metrov: 1. Mirsada Ružnič (Rudar Trbovlje) KOLESARSTVO Kum, kolesarski vzpon: absolutno: 1. Jere 47,46, 2. Rogelj 48,30 (oba Lj), 3. Cvet 50,07 (Hr), 4. Dovžan 52,28 (Lj), 5. Jazbec (Trb) 54,29, 6. Kirn 55,28 (Hr). Ženske: 1. Miklič 1:12,26 (Lj), 2. Motoh 1:42,08 (Litija), 3. Geč 1:53,00 (Podutik) PLAVANJE Ljubljana, veteransko prv.: Moški: 50 kravl: 3)-34 leta: 1. Urankar, 3. Beširovič, 100 kravl: 19-24 let: 1. Zupančič, 3)-34: 1. Urankar, 5) hrbtno: 25-29: 1. B.Novak, 50 delfin: 19-24: 1. Zupančič, 30-34: l.Hanžek-ovič, 4)-44: 11. Kostanjšek. Ženske: 50 kravl: 19-24: 3. Dolanc, 25-29: 3. U. Burj, 35-39: 1. Potrpin, 45^19: 3. Lavrič, 100 kravl: 19-24:1. Kus, 2. Dolanc, 50 prsno: 19-24: 1. Dolanc, 50 hrbtno: 25-29: 2. U.Burja, 35-39: 1. Potrpin, 50 delfin: 19-24: 3. Kus, 25-29: 3. U.Burja (vsi RRT) MALI NOGOMET Hrastnik: KOP-KAJ 0:5 b.b., TKI-Čvek 3:3, Bife Žagar- Čeče 4:3, Steklarna-Young boys 1:6, Steklarna-Bife Žagar 1:1, Young boys- TKI 3:0, Kaj-Čeče 5:3, Čvek-KOP 4:2. Lestvica po 9. kolu: Young boys 16, Čvek 13, Kaj 11, Steklarna 9, TKI in Čeče 7, Bife Žagar 5, KOP 4. Zagorje: 1. liga: Rudnik-LMuhi 5:0, Ing. Šarbek-Merli 7:1, Pstuhi- Mlinše 10.1, Mladi orli-Škoti 2:7, KMN Trg. Repovž- Čolniše 3:1, Izlake-Gostišče Pirnat 2:3. Vodijo Inž. Šarbek, Rudnik in KMN s 6 točkami. 2. liga: Kotredež-Topličani 3:1, Udarnik MBP-Vesn 2:3, TEVE Varnost-Auto KBM l:o, Šentlampert-Prapreče 2:1, Mlinše II-Zlatorogi Ultra 1:1, ONeill-Antimon 3:0. Vodi Šentlambert (6). 3. liga: Buldožer-Šparovček 2:1, Jastrebi-Siporex 5:3, Hors- Talci 3:2, Gostišče Maček-NLP 6:1, Izlake vet.-Dream Team 2:0, EE-Akumulator 3:1, Tirna-Pitoni 5:2, Vodijo Jastrebi (8), pred Gost. Maček in Hors (7). Jesenski turnir: polfinale - Inž Šarbek -KMN Trg. Repovž 5:3, Pink Panter - Malo po malo 6:3, za 3. mesto: KMN-Malo po malo 3:2, za 1. mesto: Pink panter - Inž Šarbek 9:4 Športni cik - Cak Športni plezalci Metka Lukančič, Vili Guček in Borut Kavzar so 12. septembra v okviru Tedna športa v Sloveniji na steni gimnazijske telovadnice prikazali športno plezanje. Metka in Vili pa sta v teh dneh nastopala na EP v Frankfurtu. Metki je le za las spodletela uvrstitev v četrtfinale in je zasedla 24. mesto, Vili pa je imel smolo (prestopil je preko plezalnega območja) in končal prvenstvo na 47. mestu. Obetavna trboveljske plavalka hrbtnega sloga Tina Štimec je prestopila k PK Rijeka. V Rijeki bo obiskovala tudi srednjo šolo. Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem klubskem turnirju ŠK Rudar je zmagal Uroš Zalokar pred Rudijem Bregarjem, Otom Kranjcem, Bojanom Kuzmičem in Radom Bajdo. Na 23. odprtem prvenstvu Murske Sobote v namiznem tenisu sta nastopila tudi Trboveljčana Iztok Deželak in Tilen Sotlar. Deželak se je pri starejših pionirjih uvrstil v četrtfinale, Sotlar pa je pri mlajših izpadel v prvem kolu. Balinarji Partizana so v 12. tekmah v drugi ligi zabeležili devet zmag in tri poraze. V zadnjem srečanju so premagali Trebeliško iz Velenja 10:7. Pionirji Brodarskega društva Hrastnik so uspešni, v skupni uvrstitvi slovenskega pokala je v mlajši kategoriji Boštjan Pečnik zmagal v spustu in bil tretji v slalomu, Branko Žagar pa je osvojil 3. mesto v spustu. V starejši kategoriji je bil najboljši Marko Fišner z zmago v spustu. Zelo uspešna ekipa kegljačev Piramide Tamare je v soboto odigrala poslovilno srečanje, saj ne bodo več tekmovali v prvi ligi. Zagorjani so imeli veliko težav (kegljišče, denar). Svetovni prvak Hribar seje že prej odločil, da bo športno pot nadaljeval v državnem prvaku Konstruktorju, Burja, Mažgon in Kos pa bodo v novi sezoni nastopali v dresu trboveljskega Rudarja. Sašo Fabjan PROMET 5. septembra ob 18.30 uri je na Marnem voznik K.J. z golfom zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zapeljal s ceste in trčil v drevo ter nato v vogal stanovanjske hiše Marno 15. Škoda ni velika. 13. septembra ob 9.15 uri je P.T. z vespo prehitro vozil skozi Boben v Hrastniku. V levi nepregledni ovinek je pripeljal preveč po levi strani in čelno trčil v nasproti vozežega fička, ki ga je vozil B.J. Obe vozili sta močno poškodovani, voznika vespe pa so s hujšimi poškodbami odpeljali v trboveljsko bolnišnico. 14. septembra je V.B. na Voden-ski cesti v Trbovljah nepravilno prehiteval in trčil v nasproti vozeče vozilo. Škoda: 100 tisoč tolarjev, poškodovanih ni bilo. 15. septembra je voznica P.M. ustavila vozilo v nepreglednem ovinku in skušala zapeljati vzratno. Za njo je pripeljal B.D. V trčenju sta bili vozili poškodovani za okrog 200 tisoč tolarjev. 15. septembra ob 1.20 uri je iz Litijo po zasavski cesti vozil R5 J.G. Malo pred savskim mostom v Zagorju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na pobočje nad voziščem, kjer je nepoškodovan ostal. Škoda na avtu: 200 tisočakov. 18. septembra je J.B. vozil mercedes po Cesti zmage iz železniške postaje. V bližini odcepa za avtobusno postajališče je prečkala cesto deklica R.A., voznik jo je zbil. Na srečo je bila deklica le lažje poškodovana. Grozil s pištolo F.J. je v Trbovljah 16. septembra v prepiru z ženo segel po pištoli in ji zagrozil z njo.. Do prihoda policistov je popil precej alkohola in se uprl postopku. Pištolo, ki jo je skril, je našla žena. Kasneje so ugotovili, da nima dovoljenja za nošenje orožja. Primer je sedaj pri preiskovalnemu sodniku, orožje pa so mu zasegli. Kradejo kot srake Malih tatvin je vedno več. P.M. in D.Z. sta v noči na 9. septembra vlomila v stanovanjsko hišo v Trbovljah in z motornega kolesa vzela nekaj delov. Z ukradenim motorjem so ju našli policisti. Pet dni kasneje sta ukradla motorno kolo, ki je bilo parkirano pred tehnično šolo. Tudi to kolo je lastnik dobil nazaj. Neznanec je v noči na 9. september vlomil v vikend hišico v Trbovljah. Odnesel je barvni TV sprejemnik in budilko. V noči na 15. september je neznanec skozi kletno okno vlomil v OŠ Tončke Čeč. V zbornici oddelka Franc Vresk je iz predala odnesel moško uro, iz prostorov glasbene šole pa synthe-sizer. V kopalnici Rudnika Hrastnik je 5. septembra neznanec odnesel denar večim rudarjem. V noči na 13. september so vlomili v več kleti na Logu in v vikend hišice v bližini Ceste 3. julija v^Jrastniku. Neznanci so odnesli predvsem pijačo. V noči na 18. in 20. september so neznanci vlomili v lokal Čobi v Zagorju in odnesli več prehrambenih izdelkov, alkoholnih pijač, cigaret in nekaj žetonov za igralni avtomat. Neznanec je 18. septembra dopoldan zlomil ključavnico na vratih stanovanja A.B. na Polju v Zagorju. Vzel je več ženskih in otroških oblačil, del jedilnega pribora, srebrno žepno uro, ročno uro, kompresor za brizganje barve, žepni radio, radio-kasetofon in 6.000 tolarjev. Lokomotiva iztirila Na industrijskem tiru pri Steklarni Hrastnik je 5. septembra ob 8.10 uri iztirila lokomotiva. Strojevodja G.B. je z njo potiskal dva vagona z železniške postaje proti Steklarni, ko je zaradi še nepojasnenega vzroka pri kretnici iztirila. Stekla lisica ? Policiste so 11. septembra obvestili, da so pri železniškem viaduktu v bližini gostilne Zasavje v Hrastniku opazili lisico, ki sC sumljivo obnaša. Policisti in lovec Lovske družine Hrastnik so stvar pregledali in lisico ustrelili. Zaradi suma, da je lisica stekla, jo je prevzela veterinarska inšpektorica. AUFBIKS Denarja ni, vse bolj smo nervozni. Nekateri se ga kar napijejo, potem pa se začne. Tako je v lokal Čobi prišel sredi dopoldneva okajen N.H., ki začasno stanuje sicer v Trbovljah. Jasno, da ga je dajala žeja. V lokalu mu nikakor niso hoteli pogasiti vse bolj hude žeje, zato si je začasni Trboveljčan privoščil nekaj žaljivk, pokazal pa je tudi lovski nož. Ker zna biti nož nevarno orožje, so mu ga policaji odvzeli. Obenem pa so zvedeli, da je možakarju potekla veljavnost bivanja v Sloveniji. Tako se obeta Trboveljčanom en občan manj. V gostišču Pri Janezu gaje žingal kar lastnik lokala. 4. septembra okrog dveh je full navil muziko ("Nek se čuje raskoš"). Ker sosedi nimajo nikakršnega razumevanja za žurke, so imeli nočno delo možje v plavem. Potem so ljudje lahko zaspali. V Čaru se je 13. septembra G.B. spravil na natakarico. Kar večkrat jo je mahnil po obrazu, zadevo so morali razčistiti fantje s postaje. Škoda, da v Partizanu ni več boks sekcije -lahko bi ga poslali tja. V zgodnjih jutranjih urah na nesrečen dan 13. septembra sta se sečala zakonca P.M. in P.J., ki se počasi ločujeta. Mož je skušal prepričati ženo, da hi se vrnila. Odločil se je za preizkušen recept - uporabil je kar svoje pesti. Včasih je očitno študiral marksa in si zapomnil, da močnejši argumenti zmagajo. Ne vemo, če seje žena odločila za vrnitev k nežnemu soprogu. Vsekakor pa se ho možakar srečal s sodnikom za prekrške. Kaj vse lahko čaka tistega, ki nehote odpre vrata stanovanja. 9. sep-temra je 60 letna Trbovcljčanka A.M. po zvonjenju odprla vrata. Nanjo so sc takoj spravili trije mladoletniki. Udarili so jo z roko vglavo, nato pa še brcnili. Hkrati so ji zagrozili,daji bodo ubilisina.skatcrim niso poravnali računov. "Mafijska posla". o Vas na JAVNO TRIBUNO, ki bo v četrtek, l.oktobra 1992, ob 17 uri v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi. VEČ SVETLOBE V SLOVENIJO Tema: Gosti: Viktor ŽAKELJ - podpredsednik vlade in predsednik SSS Dušan SEMOLIČ - predsednik SSS Darja LAVTIŽAR - BEBLER - kandidatka za predsednico republike Slovenije „ OBMO VLJUDNO VABLJENI! socialis' . ■- -■ ■■■■ : -______________________________________________________________________________________________________________________________________________ - PRISTOPNA IZJAVA Podpisani (IME IN PRIIMEK - S TISKANIMI ČRKAMI) (DAN, MESEC, LETO) stanujoč (KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA) ! (ULICA, HIŠNA ŠTEVILKA) Socialističn Konc 6100$ (TELEFON SLUŽBA) ....... včlanjujem v (TELEFON DOMA) izjavljam, da se z dnem (DATUM) SOClAUSTICIjJf STRANKA SLOVENIJE Socialistično stranko Slovenije v (SEDEŽ OBMOČNE ORG.) Podpis: Datum: ki deluje na osnovi konceptov modernih evropskih političnih strank z osnovno usmeritvijo NAŠA POT JE POT K ČLOVEKU! naslov območnega odbora stranke: Cesta zmage 33, ZAGORJE OB SAVI telefon: 0601/61 027 Uradne ure: sreda, četrtek in petek od 9-12 ure. d . o. o. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev DEJAVNOSTI: 1 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisoni, topli pod, vinflex, vinas ...) 2 TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin, biohit barve ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov 3. DOSTAVA NA DOM ..................................*........3»1 O jm.. mu < .Bùrv sr*r tn?Rj>s»»rv<' MSAVCA, Ctiu /n»^ 33. . * JVdjjrvkHcno noročam časopis 2A>SA\ •'''. in priimek trte sin. .............. pa£trtu St . . * ii ttSuti................. (idlum . Irtstnorofnii poiois «AROCNmo »Oib* PLAČmt «proti. SiiEirutino. polletno (iutri>*r o ob.b tok'.)