LISTEK. Pedagoško-dJdaktične smernice kiparsko-rezbarskega pouka. Napisal prof. AIojz R e p i č. Ker se zahteva pri sprejemnem izpitu za višje šole tudi modeliranje po naravi, je potrebno, da se določi na obrtriih šolah za modelfranje po naravi (obraz in truplo) vsaj po 4 ure na teden za vajo očesa v ob.ikah in proporcijah. V zacetku se istotako pri niodeliranju ne sme zahtevati podrobna izvršitev, arnpak samo spretnost v hitrem in sigurnem nalaganju pravilnih ploskev. Ko se učenec teKa navadi, potem šele pride podrobna izvršitev v poštev. Tu smo opazili razliko materijala in njega pomeii za vaje. Ko bi se pripravne vaje zaeele z delom v lesu, potratilo bi se nepoirebno preveč materijala in časa, namcsto zarezane oblike mora učenec prilepiti nov košček !esa in naposled dobi namesto cclotnega dela nekako zmašilo ali skrpucalo. Se nevarnejši je začctek s kamenom, ako tukaj dleto preveč odkleSe, ;e delo z materijalom vred nničeno. Prve predloge naj bodo kar mogoče priproste s širokimi in ravnimi oblikami, a dleto ploščato s poševno ostrino (Balleisen). Tako se vadi učenec že pri prvem delu čisto rezati obli- ke v š i r o k i h , r a v n i h ploskvah. Prve predloge ne srnejo biti male in komplicirane, n. pr. mali grbi, lieraldski modcli (Kerbsclmitt) itd.. z tnalo predlogo in malim dletom se učenec 1e muči, zapravlia že itak pičlo odmerjeni čas, pri delu obupuje, ker ne vidi nobene ploskve. Ako se mii da pozneje veliko dleto v roke. se ustraši, kcr ni nnva.ien rezati na široko. Nastane vprašanje. v katerem materijalu naj se začno strokcivne vaje, ali v lesu ali kamenu? Ali se naj tičenec izvežba samo v obdelovanju lesa ;ili kamena, ali obeli? Les in kalnen sta dva različna materijala, zahtevajoča posebno teliniko obdelovania, posebnega orodja, torcj tudi posebno izvežbanega učitelja! Za absolventa obrtne šole je potrebno, da se enakonierno izuri v obdelovanjn obojnega materiiala, vsak mojster sprujme rad takega pomočuika, ker inu ni treba iskati za vsako delo posebnega delavca. Obdelovanje se ima začeti vedno z lcsom, ker izkustvo uči, da se pomočnik, izvežban le v obdelovanju kamena, ie počasi ali celo nikoli ne inore navaditi, čisto odrezavati v lesu. Nasprotno Pa se pomočnik, izučcn najprej v obdelovanju lesa, v neverjetno kratkem času privadi obdulovanju kamena. S tem ie podan dokaz, da se mora učeiifc uaiprei popolnoma izučiti v lesu, potcin šele sme preiti na kamen. Tako se navadi zanesljivo in enako dobro obdelovati obojen materijal. Napačna jc torej metoda tistih učite- lifv. ki od vseiin /ačetka in principijalno 4iienja vajo materijal, za prvim delom v lesu naiože iijencu že driiito delo.v kamenu, predno je dos.vel v lesii ponolnc signrnost in spretnost. Tak nčencc nazadnjc nc zna nobenega dela popolno in pravilno. Tako menjavanje materijala ic dovoljeno šele v zadniem letu, ko je učenec /,e tnakomerno izur.ien \- obojem niatcrijalu. Ker se pripravne in strokovne vaje (prcdpisane in proste) vrše po predlogah. ozirom ponaravi in pod vodstvom nčitelja. ima psiliologija pomoči določiti natančno mejo, katere učitelj ne sme prekoračiti. da se ru. eni strani učenec popolno izvežba, a na drugi strani ne izgubi svoje samostojnosti. Učitclievo sodelovanjc in pomoŁ iina dvojen namen: I. da vadi učenca v vztrajnosti, potrptjenju in veselju za delo; 2. da ga strokovno vodi in i/popoinjnje. Pripetijo se namreč slučaji. da ima nčenec dobro voljo in veselje. ali nobene vztrajnosti, ker je navajen le površnega dela. Če se od takega učenca takoj zahteva popnlna izvršite\, onemore in izgubi veselje do dela, ker mn isto traia predolgo. Tu je napocil trenutek, da priskoči učitelj na pomoč In pomore izvršiti učencu delo. dvigajoč mu pogum in samozavest z opozarjanjem na vedno večji uspeh in napredek, tako da se loti učenec drugega dela z že večio samozavestjo in veseljem. Tako se vadi učenec v vztrajnosti in dobiva od dcla do dela večje veselje do poklica. Priskočitl je treba na pomoč pravi trenutek in le za kra- tek čas. da onemogli, utrujeni uŁenec oživi fn dobi vzpodbndo za nadaljtio delo. Nikoli pa se ne sme pomoč udejstvovati v takem obsegu, da ie delo na vse zadnje prav za prav le učiteljevo, ne pa učenčevo. S preradodarno pomočjo se učenec uleni in postane nesamostojen, isto se zgodi, če iičitulj iičenca zanemarja irt preveč prcpušča samega sebi. Učiteli sodelui s svojo pditiočjo le pri začetnikih prvi dve leti, v zadiijeni lctu sc omejuj le na malenkostne korekture in izpopoluitvc, tako da učenec v zadnjem letu res samostojno izvršuje svoja dela. Modra omejitev ponioči pa je potrebna tudi iz praktičrtga razloga, da se učenec pripravi že v §oli za samostojno delo v delavnici. Učitelj ne sme vedn,> stati za hrbtom učenca, ki se naj navadi dehi'i. četndi ni učitelja v učni sobi. S tem seveda ne rečem, da bi smel učitelj izostajati po cele ure in prepuščati učence lastni usodi, lahko pa tačas izvrštije kakn lastno delo v isti učni sobi, da vzdržuje tako :_e sama prisotnost učitelia potrebni red in discip.ino. Vsak učenec mora ostati na svojem niestii pri svojem delu, nikdar n- sme pcstopati od součenca do součenca, motcč in oviraioč ga pri delu. V učni sobi vladai stroj; red, vse mora urno in živahno delati, vse se mora gibati kakor v praktični mojstrovi deiavnici. SploSua živahnost dela mora s svojim zgledoin vplivati ttidi na manj marljive in vztrajne učence ter iih siloma kakor deroča reka vieči s seboj. (Dalje prihodnjič.)