408
Josip Benkovič: Irenej Friderik  Baraga.
dobe. Sicer vedno krepak, bolezni skoro ne- stolskega duha njegovega, po katerem se sveti pristopen, dobil je leta 1862. na nekem miši- kakor kristalnocist obrušen demant med slo-jonskem potovanju hudo naduho, katera mu ni venskim sveČeniŠtvom, ni opisal še nihče. Du-pustila več peš potovati. Gutil je, da se mu dnevi hovni sin svetnikov umrl je tudi sam v sluhu stekajo. Vendar je še 1. 1866. včasih po šestkrat     svetosti.1)
na dan birmoval in pridigoval v raznih jezikih.            Začel je   trudapolno   delo   sredi   ameriških
Do smrti  utrujen je vendar-le šel na drugi     pragozdov med divjaki. Velikanski je bil njegov narodni cerkveni zbor,   ki   se   je   vršil meseca     delokrog. Nad 25.000 poganov je krstil z lastno vinotoka 1. 1866. v Baltimoreu.    A takoj   prvi     roko. Na torišču njegovega misijonskega delo-dan ga je zadel mrtvoud. Nezavestnega so našli     vanja je nastala kmalu nova   škofija tako  obsežna,  da se je že morala deliti.  Začel je vladati škofijo s pomočjo le dveh duhovnikov; pred smrtjo   jih je   imel   že   nad dvajset.  Dobiti  jih je bilo tem težje, ker je   moral   vsakdo   znati najmanj   štiri jezike: angleški, francoski,  nemški in  indijanski.
S prvima dvema je opravljal službo božjo le po hišah; kmalu pa je imela vsaka večja postaja svojo lastno cerkev in svojega dušnega pastirja. Vsaka soseska je imela tudi svojo šolo, v katerih so poučevali duhovniki, redovnice, oziroma svetni učitelji. V malih letih je ustanovil v svoji Škofiji pet ženskih samostanov. DoČim je on sam hodil še po širnih pra-gozdih, iščoč ovČic, narejene so bile do njegove smrti skoro povsod lepe ceste. K vsemu temu je pomagal mnogo on sam z lastnimi pičlimi dohodki, katere je imel zadnja leta; Če pa ne gmotno, pa vsaj z modrim svetom. Samo za samostansko šolo v Smariji je plačeval letnih 400 dolarjev  iz svojega žepa!
In pri vseh teh neznanskih trudih je napisal šest slovenskih obsežnih molitve-nikov (tri izmed teh še v Ameriki), okoli deset indijanskih knjig, očipve-indijansko slovnico in slovar v angleščini, zgodovino in običaje Indijanov v francoščini in nemščini ; razven tega je dopisoval v nemškem, angleškem in francoskem jeziku raznim prijateljem in  časnikom.
Kdor prebira slovenske molitvenike, mora priznati, da je Baraga doslej poleg Slomšeka najbolj znal udarjati na versko struno slovenskega srca. Čeprav niso vsi spisi do cela izvirni, vendar jih je podal na stopnicah nadškofijske palače. Ko mu je ne- Slovencem v pristnem domaČem duhu. Jezik koliko  odleglo,  povrnil se je v Marquette, kjer     v   njegovih  spisih je za isto dobo dovolj  lep ;
je po dolgem hiranju sladko zaspal v Gospodu      -----------------
v praznik imena  Jezusovega   dne   19. prosinca           ^ Govorilo se )e> d* je truplo Barage doslej še ne-
1      2LS                                                                                      strohnelo. Da bi zvedel resnico, poprosil je pisatelj teh
•  I o0°-                                        _           _                                 vrstic mnsgr. Ignacija   Mraka,   neposrednega   naslednika
Irenej   Friderik   Baraga   je bil jeden najvzor-      Baragi na Marquetteski stoiki, naj ga obvesti o tej stvari.
nejših  duhovnikov ljubljanske škofije v tekočem     Škof Mrak piše, da so  truplo Baragino zazidali v stol-
stoletju,  če ne celo prvi izmed vseh.   O njem     nici- Ker Pa so škofijski prstan in pastirsko palico tudi
/   ,.        v  v              .  v.          .    .              1    .        zagrebli, svetoval je nadškof Cincinatski Purcell, naj Mrak
so pisali pac ze mnogi zivotopisci ; a vsak je     rakev odpre in vzame prstan in palic0; ker se oboje
podal  le   mrtev  obris njegovega Življenja.   Apo-      lahko še rabi.    Ko   so  z   dovoljenjem   prebivalcev grob
Behistanska stena. (Str. 371.)
8