Najnovejše vesti o gospodarstvn v Gradcu Naše Citatelje bo gotovo zanimalo, kako nemški Gradčani in nemški uradniki gospodarijo z na Sim denarjem, kako za visok denar kupujejo od ogrskih židov slabo blago in ga mečejo pozreje na gnoj, kako nam hočejo zapleniti sadjevee in kako oskrbujejo Gradec in druga nemška mesta s pr mogom, kmetom pa kažejo prazno roko. V nasledDJem nekaj sličic graškega nemškega gospodarstva. Na na^lovgrofa Claryja, cesarskega namestnika v Gradcu. Štajerski davko plačevalci hočejo imeti kratek odgovor na kratko vprašanje: Ali je res, da ima nakupovalnita Vaše naraestnije pri »Landerbsnki« najetega denarja 16 milijonov kron? Koliko je tega denarja kriega? Koliko je primanjkljaja? To nas zanima, ktr bomo mi davkoplačevaici tisti, ki bomo morali plnčevati primanjkljaj s svojimi davki. Lepe knpčijske zadeve v naših cenlralan. Pisalo se je v raznih nemških listih o nakupu buC. ki so bile vse povvarjene, s posredovanjem nekega madzarskega žida. Zatrjuje se v listih, da je šlo s tem v izgubo 900.000 K. Kdo bo to izgubo trpel, še do danes ni dognano. Ali bo trpela štajerska namestnija, ali tvrdka Smrkovsky v Pragi, ki je prevzeia nakupovanje? Nakopovanje teh gospodov, ki delujejo tako skrbno pri zelenih mizah. je prav značiliio. Za vagon buč, kakoršnjih leži na Štajerskem še sedaj vse polno na polju, so plačali madžarskemu židu ¦4 6.0 0 0 K. Prirneriamo: Za vagon pšeuice se je plaCalo našemu kf.etn 4200 K, za vagon krom pirja pa 1500 K. Madžarske buče so bile najbrž pozlačene, da so bile tako drage Za uži vanje niso bile, ker 80 morali vso vreči na gnoj Gospodje v Gradcu morajo paC visoko ceniti m izredno Cislati madžarske boče, katere so plačali madžarskemu židu po 4 K 60 v za 1 kg, doCim je bila cena dornačib buč na graškem trgu pn ¦40 v kilogram. N o v n a p a d n a k m e t i j s t v o — t udisadjevec hočejo zapleniti. Pricesarski namestniji v Gradcu so zopet zasnovali nov naCrt in že izdelali naredbo, da zaplenijo sadjevec t deželi. Odredba določi, da sme nakupovati in prodajati sadjevec le takozvana »Verkchrs?tel!e fiir Obstmost« (Prometni urad za sadjevec) pri namest niii v Gradcu. Ta centrala si tudi sme izbrati legitirnirane nakupova.ee. Pridelcvalec bi moral svoj sadjevec porjuditi tej centrali n^ prodaj in cenlr&la bi srnela pri pridelovalcu tudi zapleniti »adjevec. Visek vsega je pa še to. da nameravajo določili v naredbi, koliko domače pijače sme pridelovalec pridrzati z\ sebe in xa svoje Ijadi. Pro met bi bil po tej carcdbi popolnoma nemogoC, ker bi bil navezan na pre\'ozno dovoljenje. Določene so tudi v odredoi najvišje cere, in sicer 70 K bt-ktoliter, pomešan z vodo 60 K, hruševec I. vrste 65 K, II 50 K, sadni kis 25 K hektoliter. Ko se je izvedelo o teh namerah, sta se deželna odbornika Franc grof Attems in dr. Verstovšek takoj zglasiia in svarila pred tem, da bi se zabranilo prosto nakupovanje sadjevoa, O tej zadevi se je vrSilo v torek še enkrat posvetovanje raznih strokovojakov v Gradcu, katere je odposlal deželni od bor in Krnetijska družba, da naj sku5ajo prepričati ('pželno vlnd > o š* odljivosti nameravane odredbe. ^skrha dežele s premogom. Določi!(j se je v zadnjem času. da se za štajersko od L novembra naprej ;-Jkaže 50 450 ton premr-ga Dasiravno je to \dka koliCina, vendar to nikakor ne z;idostuje pol cb5čini. Razdeljevanje bo za vso deželo oskrbela komisija s sedežem v Gradcu. Ta je že dolcčila, da se mora kurivo najprvo odkazati zi indnslrijo in večja mesta, na dežeio se pa sploh ne nakaže nič premoga. Opozarjamo zaraditega že sedaj Ijudi na deželi, da se ne zanašajo na dovoz premoga, ter da si sami priskrbijo na katerikoli način kurjavo. Odlofino pa moramo prctesti.rati, da v tej zadevi odločujejo le člani komisije. ki so Gradčani in kateri na čelu je advokat dr. Wiitte. Zopet nov dokaz, kako so ti gospodje prijazni napram našemu kmetu. Kmet mora vse dati rneščanu, meščan pa mu niti ne pr vošči premcga * • * ¦ Take reči izvemc iz Gradca. In pri vsem tem bi še naj štajerski sloveasfci kmet poljuboval bič, b katerim ga tepejo nemški- «K>dežet&at 4a -u?adaikv — tujci? 2e dosedaj so bila vsa rekviriranja razDih pridelkov in živine na Štajerskem vsled krivde uradnikov-tojcev, ki gospodarijo v deželi, najbolj huda, da menda nikjer v Avstriji tako. Sedaj nam še celo bočejo vzeti sadjevec, da bodo ž njim zopet obogateli nemški židovi. Cimbolj smrdi pri raznih centralah, temveč jim grof Clary dovoljuje. Daleč, daleč smo prišli pod gospodstvom grofa Claryja!