72 Josip Benkovič: Jurij Japelj, stolni kanonik in slovenski pisatelj. katero slovansko narečje je najprimernejše, da Njegova zasluga je tudi, da je s Kumerdejeni bi se mladina z njegovo pomočjo priučila Še vred opozarjal Slovence na druga slovanska na- drugim. Odločil se je za slovenski jezik, češ, ta rečja in stopil z največjimi tedanjimi slavisti v je izmed najstarejših, preprost sicer, a vendar slovstveno zvezo. Oba sta hotela spisati nekako lepoglasen, bogat v izrazih in slikovit, najsta- primerjalno slovansko slovnico, a čas za tak rejšim svetovnim jezikom najbolj soroden itd.1) Kar je zapisal Vodnik sam o sebi, sme se v polni meri obrniti tudi na Japlja, da je namreč vedno hotel „kranjski jezik Čeden narediti" in svoj narod pred svetom poslaviti. Zato je vedno iskal združenja s somišljeniki, češ, v jedinosti je moč. S prijatelji je zasnoval 1. 1781. družbo „Academia operosorum", v kateri je bil marljiv ud s priimkom „Secretus" in tajnik. Ko se je le-ta že leta 1787. razšla, ponudil se je takoj 1. 1789. slicnemu goriškemu društvu „Arcadia", da ga vsprejme kot uda. S ponosom poje o sebi v tem priporočilu: lile ego, qui cecini Slavonica metra Philippo, Dum caperet Regni publica gesta foris, Qui normam fidei patrio sermone reduxi Numen ut a teneris discat amare puer . . . Sunt mihi quas lingua modulor nostrate camoenae, Ut missis pariter pagina juncta docet . . . etc. „ Arcadia" ga je vsprejela med svoje ude in mu nadela akademiČno ime „Silvanides Driadius". Ne dolgo potem je sklenil pisateljsko vzajemnost s slovenitelji sv. pisma in v Celovcu je bil takoj po svojem dohodu najiskrenejši družabnik ta-mošnjih pisateljev. Mirovati ni mogel in ni hotel nikoli. Japelj je bil in ostane jeden izmed največjih slovstvenikov slovenskih. Z vsestranskim delovanjem je mnogo vplival na poznejše pisatelje. Pohlin in on začenjata v našem slovstvu tako imenovano učenjaško ali prehodno dobo. Oče Marko je z novotarijami vsaj toliko koristil narodu, da je vzbudil mnoge iskre in nadarjene može, ki so ga sicer bridko pobijali, a hkrati obdelavah zanemarjeno slovensko slovstveno polje. Izprva je bil Japelj njegov pristaš, a kmalu je krenil na drugo pot ter s sv. pismom praktično pobijal to, kar so drugi s slovnicami teoretično. ') Tudi dandanes treba na to opozarjati naše vnete „Slovane". Nekateri rodoljubi se tako vnemajo za kako slovansko narečje, da zbok tega zanemarjajo materinščino. Hvala Bogu, da je takih le malo, in da njih veljava ni velika. Uredn. Josip ¦ Benkovič: Jurij Japelj, stolni kanonik in slovenski pisatelj. 73 poskus ni bil še ugoden, ker posamezna narečja in delavnega Slovenca. Čeprav je vplival nanj niso imela še dobrih zanesljivih slovnic. nezdravi duh iste dobe, vendar mu ni škodoval, Pogled v Japljevo življenje in zlasti še v ni ga narodu odtujil, kakor je žal mnogo drugih njegovo slovstveno delovanje nam ga kaže kot mož; njega je le podnetil, da je tembolj gorel pristnega, samostojno mislečega, nadarjenega za čast in blaginjo očetnjave, da je pospeševal