Andrej Tavfica ‘MoCitev na pogonih ‘Pozdravljena Sodi, Marija (Devica, pozdravljena tisočkrat, pors/^a kraljica! Odvalite jo hrièje, velici in mali; med njimi najbolj naj jo Spalnica hvali! Odvalite jo trate in porshe ravnice in po njih vse travce in nežne cvetlice! O/si pašniki rosni in pozdi košati drevesa, živali, vsi pevci krilati! Odvalite Marijo potoki in reke, studenci, jezera in morja na veke! (Pozdravljena Sodi, Marija Devica, pozdravljena tisočkrat,porska kraljica! Odaj hvali te jasno nebo nadporami, Saj hvalijo tudi ‘Trojica presveta Marija, najlepša med vsemi ženami! in z zlatom ji piavo častito opleta. In sonce in luna in zvezde na nebu (Pozdravljena bodi, Marija Devica, blešče naj, o sladka Devica, le Debi! pozdravljena tisočkrat,porska kraljica! Odvalite Marijo otroci človeški, hvalite v višavah jo kpri nebeški! 'Pesemje oèjavtjena v knjigi: 9\(a Sveti (jori zvon zvoni - stovenskipesniki “Mariji s Svete Cjore -zatozèa jutro, Ljubljana, 1992 ;vec ‘Dragi Marijini castità, o je izšla prva številka Svetogorske JLVKraljice, so se vsi primorski Slovenci tega lističa zelo razveselili. To je bilo davnega leta 1939 - ob 400-letnici Marijinega prikazanja. Ta mesečnik je izšel samo desetkrat. To je bilo v času trdega fašizma. Takratni gvardijan je šel do Musolinija in ga skoraj kleče prosil, naj vendar dovoli, da izide ob tako slavni obletnici tudi v slovenskem jeziku. Dobil je dovoljenje samo za deset izidov. Kako se je verno slovensko ljudstvo tega razveselilo, priča pesmica, ki jo je napisal preprost kmečki fant: Pozdravljen nam sel svetogorske Kraljice, pozdravljen, ko v naše domove prihajaš, pozdravljen učitelj, prijatelj, dobrotnik, pozdravljen, ki družiš vse brate, sestrice! Uvodni^ V uvodniku prve številke med drugim tudi piše: Glasnik Matere božje. Oznanjal bo slavo najmogočnejše Žene, najlepše Device in najsvetejše Matere. Popisoval bo njeno življenje, njene čednosti in odlike, njeno priprošnjo in sredniško veljavo pri Bogu, našo dolžnost, da jo častimo in ljubimo kot božjo in našo Mater, in nas učil pravega češčenja Marijinega v duhu svete Cerkve. Iz srca te bomo vsi radi sprejeli, le pridi!... Prinesi nam srčne tolažbe, težkoče nam lajšaj in žalost razganjaj, čitatelje svoje srčno razveseli! Ob tvojem prihodu nas želja navdaja: rodijo stoteren naj sad ti besed; podpiraj nas, vodi, da Mati Marija po tebi privede nas v blaženost raja! (Svetogorska Kraljica; Leto L; št. 1.; stran 1.; Gorica, 1. aprila 1938; neznan avtor) Todobici na sprednji in zadnji strani ovitka: Marija na Sveti Cjori, podobici iz 19. stoletja; Marijanski muzej, Sveta Qora Joto: pot protiSveti (jori; 6r. Miran . (Svetogorska Kraljica - uvodnik; Leto L; št L; stran L; Gorica, 1. aprila 1938) V današnji in naslednjih številkah bomo tudi mi zajemali za duhovno rast Marijinih častilcev nekatere članke; pa tudi iz spoštovanja do duhovnikov, ki so bili zares pravi Čedermaci. V novi številki boste še lahko prebrali: Devica Marija v spisih sv. Frančiška Asiškega izpod peresa p. Bernarda. Nadalje vas bo p. Pavel popeljal daleč nazaj v zgodovino, ki je za mnoge, zlasti pravnike, nadvse zanimivo. Smo v letu rožnega venca, zato se bomo zazrli v drugo skrivnost veselega dela rožnega venca: ki si ga Device v obiskovanju Elizabete nosila. Potem pa še prošnje, zahvale ... in še kaj. Maj vas Jezus blagoslavlja na priprošnjo Svetogorske ‘Kraljice! Šubic: .Marijino obiskanje, 1888; Frančiškanski samostan Marijinega ozna njenja v Ljubljani V-J-Varija, tiste dni je vstala in hitro LIJ šla v gore v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Od takrat pa do današnjega dne želi Marija vstopiti v hišo - v srce slehernega človeka, ki jo hoče sprejeti. Kakor v hišo tete Elizabete, ko je prinesla Jezusa skritega pod njenim srcem, tako želi prinesti Jezusa v vsako družino in vsakemu posebej. Marija, Mati obiskanja, je po palestinskih potih nosila vir svojega veselja in tihega smehljaja. Ona se ni ustrašila strmih gorskih steza. Mlada je hitela, čeprav je pripekalo vroče palestinsko sonce. Ona si ni dovolila, da bi jo umazal pokvarjeni svet. Hitela je, da razda svojo mladost pomoči potrebni teti. Podarjanje za druge je bilo pravilo njenega mladega življenja. Zato ostaja večno mlada. General Mac Arthurje nad svojo delovno mizo obesil besedilo: Mladost ni samo življenjska doba, mladost je stanje duha, moč volje, sposobnost domišljije, sila čustev, zmaga poguma nad boleznijo, zmaga pustolovskega viteštva nad zapečkar-stvom. Človek ne postane star, ker ima že toliko in toliko let; star postane zato, ker v njem umirajo ideali. Leta sekajo gube v obraz, izguba idealov pa naguba dušo. Skrbi, dvomi, strah in obup so sovražniki, ki nas počasi pritiskajo k tlom, da postanemo prah že pred smrtjo. Mlad je tisti, ki zna ostrmeti, tisti, ki se zna čuditi, tisti, ki kot otrok brez konca vprašuje: “Zakaj?... Zakaj?” Kljubuje tokovom in najde veselje v igri življenja. Mlad ostaneš, dokler ohraniš zaupanje, dvom je znak staranja. Mlad kakor tvoja vera vase, star kakor tvoja potrtost. Ostal boš mlad, dokler boš sprejemljiv za dobro, lepo, veliko, sprejemljiv za glas narave, človeka in Neskončnega. Če bo kdaj tvojo dušo razjedal pesimizem in če jo bo glodal cinizem, naj se Bog usmili tvoje duše, duše starca! Mati obiskanja danes polaga na srce slehernemu, ki gleda njeno podobo tukaj na Sveti Gori: ne bodimo sebični in imejmo radi druge. Naučimo se opazovati trpljenje in ga po svojih močeh lajšati. Trpljenje dečka, ki ga je njegova mama natepla brez vzroka. Trpljenje moža, ki ga je šef okregal pred delavci. Trpljenje dekleta, ki je na plesu osamljena, ker ni lepa. Trpljenje žene, ki jo mož več ne ljubi. Trpljenje otroka, ki so ga pustili doma, da bi ne bil v napoto. Trpljenje starega očeta, ki se iz njega norčujejo otroci, ker je star. Trpljenje človeka, ki nima nikogar, da bi se z njim pogovoril. Trpljenje nemirnega mladostnika, ko se smejejo njegovim težavam. Trpljenje obupanega, ki napravi samomor. Trpljenje brezposlenega, ki bi rad delal. Trpljenje delavca, ki dela za smešno nizko plačo. Trpljenje očeta, ki stlači svojo družino v majhno stanovanje poleg velikega praznega stanovanja. Trpljenje matere, ki nima za otroke dovolj hrane, medtem ko drugi kupujejo hrano za pse in mačke. In končno trpljenje tistega, ki sam umira, ko njegovi v sosedni sobi pijejo kavo. In še bi lahko našteval. Mati obiskanja nas uči, da udarimo po ljubljenju samega sebe. Starši učite že majhne otroke, da se znajo odpovedati majhnim stvarem, da znajo deliti z drugimi. Naj to delajo iz ljubezni do Jezusa. Vedite pa, da bo vaša beseda bolj učinkovita, če jo bo spremljal vaš zgled. Danes je veliko mladih, ki so žrtve samega sebe, tudi zato, ker jih starši niso navajali k odpovedi. Nesrečni so, ker so obsojeni, da ljubijo samo sebe. Moramo razumeti njihovo trpljenje, če jih hočemo rešiti, kajti to trpljenje je predokus pekla. Morda bo zanje začetek odrešenja, če srečajo živega kristjana, ki jim bo prinesel Luč in Veselje, ki kličeta: ven od sebe! Rešitev je težka, ker so zaprti za rešetkami samega sebe, so jetniki sebe, slišijo le svoj glas, vidijo samo sebe. Njihovo telo je stalno lačno in vse, kar se dotika telesa, si hoče prisvojiti in si skuša potešiti svoj nenasitni tek. Da, to so resnično mladi starci, ki samo grabijo. Marija na obisku pri teti uči povsem drugačno pot. To je pot služenja, pozornosti in dela za druge. Pred nami je nov teden. Gospod nam ga daje, da bi znali prisluhniti tistim, s katerimi si utiramo pot k sreči. p. TGshal (Gorjup, OKM “Evropa živi, kakor da Boga bi ne bilo”, pravi sv. oče Janez Pavel II. evropski ustavi korenine krščanske kulture niso omenjene. Pa vendar je zastava, ki vihra na vsaki pomembnejši evropski ustanovi, kakor tudi oznaka z dvanajstimi zvezdami na vsakem evropskem avtomobilu delo slikarja, kristjana, velikega častilca Device Marije. Tako barve kakor simboli kažejo na marijansko pobožnost. Na originalni skici so zvezde, razporejene v krogu, srebrne barve (šele kasneje so dobile zlato barvo) na modri podlagi. Modra barva predstavlja nebo in bela deviško čistost. 6 Svetogorska kraljica Kakorkoli, to je zgodba, o kateri krožijo različne verzije. Vse seje začelo leta 1949 vStrasburgu, kjer je bil ustanovljen simboličen organ brez politične moči, imenovan Svet Evrope. Leto kasneje je bil razpisan natečaj za skupno evropsko zastavo, na katerem so sodelovali evropski umetniki. Med njimi je bil tudi Arsene Heitz, takrat neznan slikar. Heitz je, kakor mnogi kristjani, nosil okoli vratu t.i. čudodelno svetinjo, narejeno po videnjih sv. Katarine Laboure leta 1830 v Parizu. Redovnica je povedala, da ji je sama nebeška Gospa naročila, naj da kovati svetinjo z dvanajstimi zvezdami in napisom Marija brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. Svetinja je postala ena izmed najbolj razširjenih. Nosila naj bi jo tudi sv. Bernardka Soubirous, ko se ji je 11. februarja 1858 prvič prikazala Devica Marija, oblečena v belo in modro in se ji kasneje predstavila z imenom Brezmadežno spočetje. Osnutek Arsena Heitza z dvanajstimi zvezdami v krogu na modri podlagi je zmagal na natečaju. Komisiji je predsedoval Belgijec judovske vere, ki ni vedel za marijanski izvor simbolov. Mogoče pa so ga pritegnile barve, ki so bile enake (na osnutku so zvezde srebrne barve na modri podlagi) barvam zastave nove izraelske države (1948). Tudi število zvezd nekako povezuje judovstvo in krščanstvo: dvanajst je Jakobovih sinov in Izraelovih rodov in dvanajst je Jezusovih apostolov. Najmočnejša vez pa je žena iz Nazareta,“Sionska hči”, vez med Staro in Novo zavezo, v kateri se izpolni mesijansko pričakovanje. Leta 1955 je Heitzova skica postala uradni osnutek za zastavo nove Evrope. Kritik ni manjkalo že takoj na začetku, saj je bilo držav članic le šest, zvezd pa na zastavi dvanajst, torej bi bila lahko nova evropska zastava po zgledu ameriške, kjer vsaka zvezda predstavlja eno zvezno državo. Arsene Heitz je prepričal odgovorne v Svetu, čeprav ni omenjal verskega izvora, da je število dvanajst “simbol polnosti” in da se ne bi smelo spreminjati, čeprav bi bilo držav več. In še ena zanimivost... Zastava, kakršno poznamo, je bila uradno sprejeta med zasedanjem Sveta Evrope 1955. Dan je bil določen glede na politične obveznosti poglavarjev držav. To je bil 8. december, dan, ko Cerkev slavi praznik brezmadežnega spočetja Device Marije. Za mnoge slučaj, za druge pa mogoče tudi znak neke “višje” stvarnosti. Ni vse v rokah politike in mogočnih tega sveta. Nad vidnim je nevidno in nad človeškim nebeško, nad Evropo pa roka Brezmadežne, žene iz Razodetja, ogrnjene s soncem in vencem dvanajstih zvezd na glavi. Lidija "Humar AJas vestnik/ leto 28. - št. 8/ ~Urst/ avgust 2003; str. 3. Zahvale, prošnje, darovi... Šivala Ti za družino in moje prijatelje, šj mi vedno stojijo ob strani, ttfvafa tudi za vse uslišane molitve in darove. Vera ‘Presveta Devica ‘Marija, Hvala Ti tisočkrat! Pomagaj nam še naprej, da bomo Tebe in tvojega Sina vedn bo(j (jubifi! s. T. Marija, zahvaljujemo se Ti za srečno pot iz Podkraja do tvojega svetišča. Sprejmi nas v svoje varstvo! peš romari iz Podkraja SvetogorsHg Čistine Tri sestre z vinogradom Pri lazah ^ V.jr l '.,.s J,. Jr, ----, *]'>**• J "'/‘/•r’* »•/ ( 'fy.* • *-’ . y<>» S j^rl ./•' l/+/y ftT. ./r.j'i'-r? '*£*'/~’/}2jh (rtr* j P ’V"- -••/‘j'-r ( t'n*-Ay cjJpmAut Jo- -pYiiayr-vifli^i^.n -f *"> r/f ^ f/,, ** •/> —^-w^jr*• j■ ..ng?vr*.bM'i (.'’"j/~>*r tf tj, j£'l .• m.f.k yt.Jr2,2-/-^.,"4 f +y:2'Ì2 , fj *~< .. • 2:-*rryr .«J* ., /|V»' */ 4*9*Vf" p»rrr/<‘ f •**'*• / r/ —/i*. x .i, f *•*+•' +*£+* • lj*>r£* •ÌJ* *~~* Jwtfr ife ^//^rjCvj y+'fvr’J J 7" b J**^'z1 *'*tJ*»**‘*’if ì* i •o *•*•*}* B: foto: svetogorska listina, št. 14; arhiv samostana Sveta Gora avno davno, pred 442 leti, so v Šempetru pri Gorici tri sestre imele svoj vinograd v kraju Pri lazah. Skupaj so ga obdelovale tudi potem, ko so se poročile. Pridelano vino in sadje so si sestrsko delile. V to njihovo domače veselje pa je posegla smrt. Prišla je po eno izmed treh sester in jo vzela s seboj na drugi svet. Kadar sta po njeni smrti preživeli sestri prišli delat v vinograd, sta se žalostni spominjali pokojne sestre. Nista mogli pozabiti nanjo in od žalosti ju je vedno bolj bolelo srce. Tako jima je postalo hudo, da tega nista mogli več prenašati. Prosili sta vsaka svojega moža in obe skupaj moža pokojne sestre, svaka, da bi njihov dragi vinograd Pri lazah prodali. Možje so pozvedeli, kdo bi vinograd kupil. Našli so kupce v Solkanu. Bili pa so ključarji in oskrbniki nove svetogorske Marijine cerkve. Taka zgodba se nam odkriva, če se zamislimo v staro svetogorsko listino, kupoprodajno pogodbo iz leta 1561. Listina nas iz naše zamisli prestavi v stvarno dogajanje med ljudi, ki so sklepali pogodbo v notarjevi hiši v Gorici. Navzoče so bile tri priče. Listina navaja njihova imena in kraj bivanja. Spoznamo tudi može treh sester, ki so v njihovem imenu vinograd prodali. Spoznamo tri svetogorske ključarje in oskrbnike, ki so vinograd kupili za novo Marijino cerkev. Vsi trije so bili iz Solkana. Zvemo, da je bil prodani vinograd podvržen desetini zemljiškemu gospodu Frančišku Dornberškemu. Med mejaši prodanega vinograda je naveden tudi minoritski samostan sv. Frančiška v Gorici. Navedena je cena vinograda in potrjeno je, da je bila izplačana. Možje prodajalci so vinograd prepustili kupcem in zagotovili, da bodo pogodbo popolnoma spolnjevali. Obe preživeli sestri sta bili navzoči pri vsem dogajanju in tudi glasno pritrdili, da soglašata s prodajo. Vso pogodbo je notar napisal v latinščini. Ta zapis mi je pomagal razbrati dr. brat Bruno Korošak s Kostanjevice v Novi Gorici in se mu za to prisrčno zahvaljujem. Pogodbo navajam v slovenskem prevodu: V Kristusovem imenu! Amen. Leta 1561 od njegovega rojstva, 26. dne meseca aprila, v četrti indikciji, je bila sklenjena kupoprodajna pogodba v moji, spodaj podpisanega notarja hiši, v Gorici. Navzoči so bili časti vredni možje Peter Valentinčič iz vasi Solkan, Joannes Catsavelus in Filip Drescherle, bivajoča v zgornjem predelu Gorice, kot priče, poklicane in posebej naprošene. Bili so zraven tudi skrbni možje Jurij Jelen, Jurij Sekolj in Tomaž Trampuž, bivajoči v vasi sv. Petra blizu Gorice, navzoči namesto in v imenu svojih žena, ki so bile sestre med seboj. Priznali so in povedali, da so zadovoljni dobili in sprejeli javno izplačano ceno 56 zlatnikov in soldov v vrednosti po šest lir vsak zlatnik preračunan. Dobili pa so to od skrbnih mož Jurija Bašina, Lovrenca Čubeja in Matija Bensa iz vasi Solkan, v imenu vaške skupnosti in kot od oskrbnikov in ključarjev cerkve blažene Devica Marije na gori, na novo sezidane. Odpovedujejo se vsakim trditvam, da jim to plačilo ni bilo izročeno ali da ga niso prejeli v času te pogodbe. Prodali pa so, oddali in izročili svoboden in prosti vinograd navedenih treh sester, svojih žena. Temu vinogradu je po pravu naložena samo desetina, ki jo je treba dajati plemenitemu gospodu Frančišku Dornberškemu. Izmed sester sta dve bili navzoči in sta z navedeno prodajo zase in za svoje dediče s svojo slovesno ustno pogodbo složno soglašali. Tretja sestra pa je že umrla. Zgoraj navedeni vinograd so zares skupaj obdelovale tri lastnice. Leži pa v okolici vasi sv. Petra, v kraju, ki se imenuje Pri lazah. Njegove meje pa so: na vzhodu je vinograd Jurija Čuka iz navedene vasi, na zahodu je vinograd samostana sv. Frančiška iz Gorice, na spodnji strani je vinograd Jožefa Jarca, na zgornji pa je javna pot. Če so bolj resnične katere druge meje, /naj veljajo/. Prodajalci izročijo svoj vinograd kupcem v imetje, posest in last in, da ga smejo podariti za rešitev duš pokojnih, kot bo potrebno, ter tudi zase in kot bo za vedno potrebno narediti za navedeno cerkev in za vaško solkansko skupnost. Ne bodo nasprotovali in tudi njihovi dediči ali katerakoli druga oseba ne bo nasprotovala tej prodaji. Prav ti prodajalci so tudi obljubili zase in za svoje dediče z obveznostjo vsega svojega imetja, da ne bodo nič naredili ne govorili proti navedeni prodaji ne v prepriru ali izven preprira ne sami in ne po kom drugem, ampak bodo vse in posameznosti za vedno trdno ohranjali, varovali, spolnjevali, branili in obdržali, kolikor in kadarkoli bo potrebno, da bo vse v tej pogodbi obseženo vedno ohranilo polno moč in večno veljavo. Jaz, Marko Mlakar, javni notar po cesarski oblasti in redni sodnik, sem pri vsem zgoraj navedenem bil navzoč in naprošen sem to napisal, dostavil svoje znamenje, ime in priimek ter potrdil. Naj bo rodovitna zemlja v kraju Pri lazah in v vsem Šempetru, ker je nekoč bila kupljena za svetogorsko Marijino hišo. Naj prinaša srečo še zdaj in vsem prihodnjim rodovom tega kraja ta vinograd, ki je bil dan v last njej, ki jo blagrujejo vsi rodovi, ker ji je Bog storil velike reči, sprejel po njej vse ljudi v svoje nebeško življenje. Bog ne dela hrupno, ampak razsvetljuje srca. Poslužuje se navadnih življenjskih dogodkov, da nas razsvetli in pridobi za svoje zamisli. Tudi navadna prodaja vinograda Marijini cerkvi nas more navdušiti, da bomo šli na goro v Božje svetišče in se odločili za popolno življenjsko sodelovanje z Božjo zamislijo, sprejeli Božje kraljestvo. t>r, Pavel Krajnik OPM Vir: Stara svetogorska listina 14, Arhiv Slovenske frančiškanske province sv. Križa v Ljubljani. Zafivafe, prošnje, darovi... Ljuèa naia mati, pomagaj mi skozi vse težave živCjenja in stoj mi ob strani. Lj. Čuvaj nas sveta Marijo i moči za nas, mi te vofimo. “fjifiarič Varuj in vodi me po pravi poti! Vodi moje miški in dejanja. V tvoje roke izročam moje življenje in življenje mojih otrok, Naj se zgodi. Marija, lepo te prosim za zdravje v moji družini. (...) Varuj mojo mamo, da hi uspešno prestala operacijo v jesen. Trosim te usliši še mojo prošnjo glede službe (...), daj mi pogum (...) Menka Tlease, bless ourfamily S. Marijo, varuj nas in nam stoj ob strani. Fot %fftiče6jesnice- brez ro/qivke Mislim, kar hočem »Kjepa najdem resnico?« sprašuješ. Ako resnico odkritosrčno iščeš, jo spoznaš s svojim razumom. Bog sam ti pomaga, da resnico vedno bolj spoznavaš. Zato jo je sam povedal, razodel. Še več, celo ukazal je učiti, kar je razodel: »Pojdite in učite vse narode«. Ali res? kaj ti pa to pomaga? 1. Misli si, da si bogat! ... Da imaš, ko si brezposeln, delo ... Da si kralj! Kaj ti to koristi? Nič! Še škoduje: ljudje te bodo imeli za sanjača, če ne naravnost za zmešanega. Ne manjka takih, ki se imajo za cesarja, za Napoleona. Veš, kje so? V norišnici! Ti menda nočeš biti med njimi. 2. Res, misliti moreš, kar hočeš. Domišljati si moreš vse mogoče reči. Vprašanje pa je, če misliš prav. Misli si, da je dvakrat dve pet! Drugi si bo lahko mislil, da je dvakrat dve tri. Saj tudi on lahko misli, kar hoče. Kaj prinese tako mišljenje? Zmedo in prepir! Vidiš, treba je prav misliti. 3. Ko balincajo, se radi pričkajo, katera krogla drži. Eden misli: »Moja drži«, drugi misli: »Moja je!« Po tvoje bi bila ob obeh. To pa spet vidiš, da ni mogoče. Kaj storijo, da zvedo, kdo prav misli? Svetogorska kraljica 11 Vzamejo merilo in merijo. Kakor merilo pokaže, tistega misel je prava, tistega krogla drži. Vidiš, da so naše misli prave, morajo imeti neko merilo. Za težo imaš utež, za dolžino, širino in višino meter, za prostornino liter ... za mišljenje pa resnico. Če tvoje mišljenje odgovarja resnici, je pravo, misliš prav; če ne odgovarja resnici, si v zmoti. Tako mišljenje ti nič ne pomaga. Kakor nič ne pomaga tekanje tistemu, ki teče po napačni cesti. 4. »Kje pa najdem resnico?« sprašuješ. Ako resnico odkritosrčno iščeš, jo spoznaš s svojim razumom. Bog sam ti pomaga, da resnico vedno bolj spoznavaš. Zato jo je sam povedal, razodel. Še več, celo ukazal je učiti, kar je razodel: »Pojdite in učite vse narode«. Zato proti resnici in tudi proti razodeti resnici ne moreš misliti, če nočeš biti v zmoti. 5. Ivan je trdil: »Mislim, kar hočem«. Hotel je s tem povedati, da ne veruje v Boga, da ne posluša Cerkve. Jože mu reče: »Jaz tudi mislim, kar hočem«. Vesel je bil Ivan, da ima somišljenika. Vpraša Jožeta: »Kaj pa ti misliš?« Jože mu odgovori: »Veš, kaj mislim? To, da si ti velik tat in ropar!« Komaj je Jože ušel Ivanu, da ga ni naklestil. Tako zelo je bil Ivan hud nad to žaljivo in nesrečno »mislijo« Jožetovo. Ko se je Ivanu ohladila kri, je morda spoznal, da tudi sam dela krivico - Bogu. 6. »Hudobne misli ločijo od Boga ... zakaj sveti Duh modrosti se odtegne tistemu, ki nespametno misli« (cf. Modr. 1,3.5) Srečko (Svetogorska Kraljica, leto 1. številka 4, stran 3, Gorica, 1. julija 1939) Spomni se, o premifa Devica Marija, da še ni 6i(o sfilati, da Si Ti teppa zapustifa, fjjepod Tvoje varstvo priSezaf, Tebe pomočiprosif in se Tvoji prošnji priporoča f S tem zaupanjem fiitim ^ Tebi, o devic Devica in Mati. Tftebi pridem in pred Teboj zdihujočgreš-nifistojim. MjJČar ne zavrzi o Mati Desede, mojih besed, temveč mifostno me posfušaj in usfiši. Amen. Sv. Dernard ______________________p Pri Mariji smo povsod doma *T"ako kot že vrsto let in tako, kot so I to počeli že naši starši, smo se tudi letos zahvalili Mariji za lansko Šolsko in veroučno leto. Na mavričnem romanju na Sveti Gori smo se priporočili Mariji za lepe, varne in zanimive počitnice. Marija nas je bila vesela in mi smo se pri njej počutili kot doma. Katja Povzeto po reviji Mavrica - september 2003. Foto: Janez Gril Z mavričnim frizbijem bodo počitnice še prijetnejše Še zadnja vaja, da bomo Jezusu in svetogorski Mariji kar najlepše zapeli Za duhovno rast Devica ‘Marija v spisih {Frančiška Miškeaa M ‘Jrančiškpvi duhovnosti zavzema Marija odfično mesto. Sveta ‘Devica Je vsefej navzoča, za Frančiška je Marija [očnica, ki označuje prej in potem, vrata, skozi kptera je vstopih odrešenje ^^“^Pismu vsem kristjanom Frančišek zapiše: % / »Čeprav je bil (Jezus Kristus) bogat nad ▼ vse (2 Kor 8,9), je vendar hotel na svetu zase in za preblaženo Devico, svojo Mater, izbrati uboštvo« (1 FPKr 5). Sv. Frančišek, ki tesno sledi Jezusu Kristusu, hoče posnemati tudi uboštvo Device Marije. Svoje hotenje izrazi v Poslednji volji sv. Klari: »Jaz, mali brat Frančišek, hočem hoditi po poti življenja in uboštva našega najvišjega Gospoda Jezusa Kristusa in njegove Matere ter v tem vztrajati do konca« (FpvKl 1). Svoje brate pa spodbuja: »Po Njegovem zgledu in zgledu njegove Matere, smo izbrali življenje resničnega uboštva« (LP 3). Sv. Bonaventura poudarja, da je Frančišek govoril o uboštvu kot o kraljici kreposti, ker je v vsej polnosti zasijala na Kralju kraljev in na Kraljici Mariji (LM VII, 1). Bratu, ki je grdo govoril o revežu je Frančišek dejal: »Brat, kadar vidiš reveža, je pred tebe postavljeno ogledalo Gospoda samega in njegove ubožne Matere« (2 Cel 85). Ko ga je njegov namestnik nagovarjal, da bi obdržali nekaj dobrin tistih, ki so vstopili v red, mu Frančišek reče: »Oropaj Devičin oltar in prodaj različne oltarne okraske za potrebno. Verjemi mi, da ji bo ljubše, da živimo Evangelij njegovega Sina in da se ji opleni oltar, kakor da bi bil njen oltar opremljen, a Sin preziran. Gospod bo poslal tistega, ki bo Materi vrnil to, kar nam je posodila« (2 Cel 67). V Rožicah sv. Frančiška beremo, kako je nekoč prišla k svetniku mati dveh bratov in ga zaupno prosila vbogajme. Frančišek, ki je že čutil veliko bolečino, se je obrnil k svojemu vikarju, bratu Petru Kataniju: »Ali lahko kaj damo vbogajme naši materi?« Svojo mater in mater vseh bratov je imenoval mater vsakega brata. Brat Peter mu je odgovoril: »V hiši nimamo nič, kar bi ji lahko dali. Imamo samo - je dodal - Novo zavezo, ki jo uporabljamo za jutranjice tisti, ki nimamo brevirja.« Frančišek mu je odgovoril: »Daj naši materi Novo zavezo, da jo proda po svoji potrebi, ker je On tisti, ki nas uči pomagati ubogim. Trdno sem prepričan, da bo Gospodu in blaženi Devici, njegovi Materi, ljubše, da to knjigo poklonimo, kakor da jo beremo«. Tako so knjigo darovali ženi. To je bila prva Nova zaveza, ki jo je imel red, po sveti ljubezni odtujena (2 Cel 91). Sv. Bonaventura v Legendi Major piše: V cerkvi Device Marije, božje Matere je prebival njen služabnik Frančišek in molil z neprestanimi vzdihi Njo, ki je spočela Besedo polno milosti in resnice, da bi postala njegova priprošnjica (LM III, 1). Na La Verni Frančišek prične post z besedami: “V Božjo čast in v čast blaženi Devici, njegovi Materi in sv. Mihaelu nadangelu ... se tu želim postiti« (Legenda Peruzina 3,1547). V Nepotrjenem Vodilu Frančišek zapiše: »In zaradi tvoje ljubezni ponižno molimo slavno Mater, preblaženo Marijo, vedno Devico ... « (FNVod 23,6). Po pripovedovanju brata Bernarda Kvintavalskega je Frančišek pri molitvi vedno častil Gospoda Jezusa Kristusa in slavno Devico, njegovo Mater ( 1 Cel 24, 360). Preblaženo Devico in Mater božjo, Marijo je Frančišek postavil za vzor vsem kristjanom. Ona je zgled, ki mu sledi. Ta zgled Frančišek duhovno zre v njeni slavi in ga opeva, ko prosi, naj Marija moli za nas: Sveta božja Mati, dobrotljiva in vzvišena, prosi za nas Kralja, izročenega v smrt, svojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa (prim. Jn 19,15), naj nam po svoji dobrotljivosti in v moči svojega najsvetlejšega učlovečenja ter svoje najbridkejše smrti odpusti vse naše grehe. Amen. p. Bernard (Goličnik OF\A4 Foto na strani 14: Rafael Podobnik, barvno okno: Oznanjenje; svetogorska Bazilika. Tismo s 'Krasa Spoštovani! Dneva sv. Ane smo se veselili, ker so nas peljali na romanje k naši romarski cerkvi Device Marije Obršljanske pri Komnu na Krasu. Kip Matere Božje v cerkvi je zame najlepši od vseh, ki sem jih videla. Že 80 let se na dan sv. Ane zberejo žene in dekleta in prosijo za srečen porod ali se ji zahvaljujejo, ker je priprošnjica porodnic. Pred drugo svetovno vojno so hodile v procesiji, spredaj je bil križ, duhovnik je molil. Hodile so tudi dve uri. Imamo prekrasen oltar, kjer je sv. Joahim, na sliki pa je sv. Ana, ki ima v naročju Mater Božjo. Ko so bile procesije prepovedane, so šle peš ali s kolesi. Zdaj bližnji prihodijo, nekateri pridejo z avtomobili, nas iz doma upokojencev pa so pripeljali s kombijem, za katerega je poskrbela Karitas. Po asfaltirani cesti smo se povzpeli na grič, kjer je cerkev in pokopališče. Patru Marku čestitam, ker sem prvič videla, da je bilo na glavnih vratih označeno, v kateri spovednici kdo spoveduje. Cerkev je bila bogato okrašena, marsikaj je bilo novega, ubrano petje se je prelivalo po vsej cerkvi.Tisti, ki so bili prvič, so bili očarani. Sledila je bogata zakuska. Gospod p. Maks Klanjšek je izročil pozdrav g. župnika Petra najprej nam. Vse je bilo tako, da bi lepše ne moglo biti. Hvala vsem, ki ste pomagali. Bog povrni. Alada Kukanja Dom upokojencev Sežana Iz /q-oni/