Iz slovanskih pokrajin. O Ceško dijaštro prl narodnlh manjšlnah. Akademična sekcija BNar. jedn. severočeške" je odposlala lptos v počitaicab 13 mladih ljudi, da so si ogledali razmere pri narodoih raanjšinah na severnem Češkem in jih študirali. Potovanja sta se udeležila 2 uradnikft, 1 učitelj, 2 učiteljiščnika, 2 tehnika, 1 filozof, 2 jurista, 1 absolveut kmet. šole in 2 gimnazijca. Izletniki so sedaj izdali obširno poročilo o svojem potovanju in izprožili marsikatero novo dobro misel ter načrt. Hladi ljudje veliko vidijo iu r svojera mladostnem navdušeuju marsikaj dobrega opazijo, zato bi enake izlete priporočali tudi pri Das. Q Prof plsateljem In Casnlkarjciu je ruski ministrski predsednik Stolypin dal zapreti pokojninski zavod pisateljev iu časnikarjev; ki je imel sroje podružnice r Moskvi, Bigi, Harkovu, Kijevu ia v Eazani. Društva je štelo 2000 članov. Vlada opravičuje svojo odredbo s tem, da je društyo podpiralo tudi osebe, ki so bile politiško kompromitovane. O Cehi na Danaja. Nemci na Dunaju dobivajo silen strah pred naraščajem češkega elemeota. Zato y BN. Fr. Pt." in drugod n« ovirano pozivajo na bojkot proti Cehom. Poglejmo številke! Od 1. 1903. do danes je naraslo število čeških društev na Dunaju od 137 na 195. Vsa društ?a imajo nalogo sroje člaie narodno vzgajati. Ljudsko štetje leta 1900 je naštelo sicer samo 102.000 Čehov, a dejstvo je, da jih je do 400.000. Ljudska štetja od 1880 do 1900 so pa tudi dokazala, da so čehi na Dunajn narasli za 16'2% pri 1000, Nemci pa padli za 18'4% pri 1000. To pa je razlagatitako, da je magistrat pri poznejših Ijudskih štetjih veliko manj mogel slepariti glede ob6evalnega jezika nego pri prrih. Leta 1910. se bo to videlo še bolj jasno. O Slorensko gledališče r Trsta se je v dobi počitnie jako izpopolnilo in se v kratkem prične nova sezona. O Nova banka t Črni gorl. V Baru so osnovali »Narodno banko kneževine Črne gore". Osnovni kapital znaša dva milijona kron. Banka je pričela delovati 15. pret. m. s Q RusIJa na Balkan. V Odesi so ustanovili pred kratkim družbo za posredovanjn trgovskih zvez med Busijo in balkanskimi državami pod imenom BVostok". Družba jeustanovila generalno agenturo za Bolgarsko v Varui ob Crnem morju. O Srbskl Hst o Slovencih. Glasilo srbske vlade BSamouprava" je priobčila članek o politiških razmerah na Slovenskem. V članku govori pisec tudi o družbi Girila in Metoda ter obsoja gonjo klerikalne stranke proti temu velevažnemu kulturnemu društvu. O Vedno reč madjarskih šol se 8DUJ6, kakor poročajo nHryatska" ia drugi listi, po Hrvaškem. Rauehova vlada s svojimi organi Madjarom pridno gre na roko. Tako je n. pr. v daruvarskem okraju že doslej 9 madjarskih šol, a zdaj hočejo Madjari potom društva BJulian" doseči še ustanovitev 10 novih. šol. Tako pospešuje .najbolj hrvaška" (kakor jo nazivlje dr. Frank!) Bauchova vlada madjarizacijo Hrvaške! O NotI šef nančnega oddelka hrraške ylade, naslednik Miiichov, postane baje sedanji veliki župao Jelačič. O Sloranskl dom za izseljence v NoTem Jorkn. Minulo leto se je osnoval v Novem Jorku vseslovanski odbor za izseljenct* v Novem Jorku. Ta odbor se je obrnil s posebno okrožnico na slovanske bcgataše v stare.n svetu, da pošljejo prinosov za gradnjo t<j^a doma. Nedavno je ruski car daroval 500 rubljey za siromašne ruske izseljence v Ameriki. Obenem je obljubil, da bo vsako leto daial pomoč slovaDskemu domu za izseljence, ki iina postati zavetišče ne le ruskih izseljencev, ampak tudi ostalih Slovaaov v Ameriki. O ,,Narodna obrana" je zopet za?-ela posiovati. Namen ji je, da ustanovi y v«eh deželah, kjer bivajo Srbi, podružnice in dopisujoče komiteje. Pri oživljeoju podružuice v Eruševcu je razvijal Tseučiliški profesor Da<-iž program in pri tem je napadel Avatrijo. Dusedaj se je oživilo y Srbiji 22 podružaic. O Tsesloranska čebelarska zreza. Pretekli teden so imeli v Sofiji shod bolgarski čfbelarji, ki se ga je udeležilo tudi mnogo ("eških gostoy. — Na shodu je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj se osnuje vseslovanska čebelarska zveza. Izvoljen je bil poseben odsek, ki bo stopil r stik z drugimi slovanskimi čebelarskimi društri ter sestayil pravila sa vseslovanako čebelarsko zrezo. O Oradnja arheološkega muieja v Sjilitu. Iz Splita poročajo, da je vlada odobrila načrt za gradnjo arheološkega muzeja y Splitu in določila v to svrho 250.000 E. O Napredek MadjaroT na Hrraškem. Iz letnega poročila madjarskega šolskega društva BJulia" na Hrvaškem posnemamo, da Madjari tam jako napredujejo. L. 1880. jih je bilo na Hrvaškem in v Slavouiji samo 41.400, deset let pozneje že 68.800 in 1. 1900 že nad 90.000, tako da je letos db Hrvaškem in v Slavoniji gotovo že več kot 100.000 Madjarov. Posebno v Slavoniji jako naprednjejo. Društvo je lani ustanovilo 7 novih šol in jih ima v celoti sedaj 30; v njih je 4042 učencev. Društyo prireja tudi predavanja in daje podpore. Za letošnje leto 1909 je izdalo koledar, ki ga razdalo zastonj v 20.000 izvodib. Ogromna predrznost je, če se t tem koledarju trdi, da By cpIi Evropi ni bolj preganjanega naroda, ki bi životaril v tako ubogib razmerah, kakor Madjari v Slavoniji in na Hrvaškem". O S kakSnlmi ljudml hočejo Nemci Jzpodrinitl Poljake? Pruska naselbinska k(misija, na čelu ji vladni predsednik grof Sctmerin, si je izmislila poseben način, kako izf.odrine Poljake iz Pozuanja. Ustanovila je v Vi •lchynu vzgojevališče za zanemarjene dečke. Material pošiljajo zavodu sodišča. Mladeniči se mi rajo pri izstopu iz te poboljševalnioe zavezati, da ostanejo na zemljišču, ki ga pridobi naselbiuska komisija med Poljaki ter se sploh in rajo podvreči naredbam naselbinske komisi.j • •. Te bodoče pruske pionirje pa so vzgajali v zavodu na posebno kulturni način, ki je mogoč le med Nemci. Vodja zavoda je mlad pntestantovski teolog, ki je gojence za vsako malenkost lastnoročno kaznoval s 50 do 100 udarei z bičevnikom ter jih vrbutega vklepal r vrrige. Tepel je gojence nage, pri čemer so mnrali biti narzoči ysi ostali gojenci in tudi nuna Olga je pasla zraven svoje oči. Sedaj pr< iskuje to nenavadno vzgojevaluo metodo sodiš6e. O Prebiralstro Hrraške ln Slaronlje. Glasora sluzbenega statističnega izkaza je štelo prebivalstvo Hrvaške in Slavonije koncein 1908. leta 2,655.949 prebiyalcey, za 29.319 \eb nego prejšaje leto. O Prebiralstro Petrograda. Po ne- davno končanem Ijudskem štetju ima Petrograd 1,454.704 prebivalcev. Od leta 1906. se je pnbivalstvo pomnožilo za 230.065 duš. Mož je v Petrogradu 787.884, žena pa 668.820.