IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/VIII, marec - april 2015, str. 44 IRDO konferenca 2015 str. 4 str. 6 Sklepi 10. IRDO konference DO je odgovornost posameznika, podjetja in države str. 11 V družbi potrebuje- mo ravnotežje! str. 16 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 3/ VIII Marec / April 2015 MOZAIK IRDO Pogovor z direktorico Anito Hrast Nacrtovanje in porocanje o DO Integralna zelena Slovenija Pozdravni nagovor predsednika Vlade Panel o integralni zeleni Sloveniji Ob deseti obletnici IRDO konference Konferenco je obiskalo 145 ljudi Foto: zcool.com.cn MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Sodelavci: Barbara Bradac Leskovar, Monika Rajšp Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 O 10. IRDO mednarodni konferenci o družbeni odgovornosti 6 Dr. Miro Cerar Pozdravni nagovor predsednik Vlade RS k 10. IRDO konferenci 7 Zdravko Pocivalšek Pozdravni nagovor ministra za gospo- darski razvoj in tehnologijo (MGRT) k 10. IRDO konferenci 8 Franc Bogovic, Pozdravni nagovor evropskega pos- lanca k 10. IRDO konferenci 11 Sklepi 10. IRDO konference 16 V družbi potrebujemo ravnotežje: Intervju z Anito Hrast 21 Akcija Srce podjetja Zdravje na delovnem mestu 23 Konferenca: Rešitve za odprti prostor 24 Združenje za trajnostno gradnjo (GBC) 2.35 milijona EUR vredni projekt 26 DO v Sloveniji 29 DO v Evropi in po svetu 30 Dogodki, konference 32 Razpisi 35 Prejeli smo ... 38 Založništvo Inštituta IRDO Za nami je jubilejna 10. mednarodna konferenca. Pred in po konferenci, ki je bila vsebinsko zelo bogata (predstavilo se je 128 avtorjev iz 8 držav s 75 pris-pevki), smo prejeli in oblikovali številna besedila, na osnovi cesar smo se odlo-cili, da bomo konferenci namenili vec besed, zato je pred vami dvojna števil-ka IRDO e-revije MOZAIK. Ker gre hkra-ti za okroglo obletnico konference, smo o njej in o delu na inštitutu IRDO povprašali direktorico zavoda Anito Hrast, ki pravi, da jo je deset let oranja ledine na podrocju DO izcrpalo, a hkra-ti obogatilo s številnimi izkušnjami. Ustanovitelji inštituta IRDO se vsi strin-jajo, da je podrocje družbene odgovor-nosti v Sloveniji še vedno premalo pre-poznavno, da država na tem podrocju ne stori dovolj. Anita Hrast upa, da bo sedanja vlada naredila pomemben korak naprej in pripravila vse potrebno za oblikovanje strategije na podrocju razvoja družbene odgovornosti. Pri oblikovanju te je pomembno sodelova-nje in vkljucevanje prav vseh deležni-kov. Ta in marsikatera druga misel je ena od sklepov konference. Vabimo vas, da si preberete številne druge. Ob 10. IRDO konferenci je IRDO izdal tudi knjigo, biografijo zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja, ki pravi, da je življenje ucitelj. S profesorjem Matjažem Mule-jem smo se o njegovem življenju, izkuš-njah in o delu pogovarjali v vecernem delu IRDO konference, ki je potekal 18. marca v prostorih Tkalke. Za tiste, ki se nam niste mogli pridružiti, naj še pove-mo, da je bila družba imenitna, hrana okusna, torta pa kot pika na i uspešno izpeljani jubilejni 10. IRDO mednarodni konferenci. Cestitke tudi vam, naši dragi bralci. Skupaj gremo uspešno naprej! Prijetno vabljeni k branju! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! O jubilejni 10. IRDO konferenci str. 4 18. in 19. marca je potekala jubilejna 10. IRDO mednarodna konfe-renca, na kateri se je predstavilo 128 avtorjev iz 8 držav s 75 prispev-ki. Konferenco je obiskalo kar 145 udeležencev. Integralna zelena Slovenija str. 6 Na 10. IRDO konferenci je potekal panel o integralni zeleni Sloveniji. Preberite pozdravni nagovor k panelu, ki ga je podal predsednik Vla-de dr. Miro Cerar. Deset let dela na podrocju DO str. 16 Ob 11. obletnici obstoja inštituta IRDO in 10. obletnici IRDO konferen-ce smo se pogovarjali z direktorico inštituta Anito Hrast. Delo na pod-rocju DO v Sloveniji je pomenilo oranje ledine. Sklepi 10. IRDO konference str. 11 Družbena odgovornost mora biti del življenja vsakega posameznika. Samo-odgovornost izhaja iz nas samih in ne z zunanjo prisilo. Država in podjetja bi DO morala nameniti vec pozornosti; podjetjem DO pri-naša konkurencno prednost. Kar 145 udeležencev 10. IRDO mednarodne konference, ki je potekala 18. in 19. marca 2015 v Mariboru je sprejelo vec sklepov. Skup-no sporocilo vsem pa je, da je potrebno druž-beno odgovornost vgraditi že v izobraževalni sistem, da vodilni kadri v podjetjih in organiza-cijah še vedno premalo poznajo prednosti, ki jih prinaša družbena odgovornost, predvsem pa da morajo k družbeni odgovornosti pristo-piti vodilni organi v državi, saj motivirani in delovni posamezniki sami ne bodo mogli dose-ci primernega skupnega rezultata. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru v sodelovanju s podpor-nimi partnerji sta 18. in 19. marca 2015 organi-zirala že deseto IRDO mednarodno konferenco »Družbena odgovornost in izzivi casa 2015: Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovor- nosti«. Castni pokrovitelj konference je bil predse-dnik Republike Slovenije Borut Pahor, na njej pa je s 75 prispevki sodelovalo 128 avtorjev iz osmih držav. Vecina prispevkov je prikazala prakticne izkušnje iz tujine in razlicnih slovenskih organiza-cij, od podjetij do bolnišnic. Po predavanjih in raz-pravah v vec sekcijah so predavatelji in udeleženci konference sprejeli vec sklepov, in sicer: 1. Osebna in družbena odgovornost sta del življenja vsakogar. 2. Družbena odgovornost v podjetjih je odvis-na predvsem od vrednot vodilnega kadra. 3. Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgo-vornosti ustvarja konkurencno prednost podjetjem in organizacijam. 4. Postavljanje merljivih ciljev in merjenje dru-žbenih ucinkov sta nujna za razvoj družbene odgovornosti. 5. Nujna je povezava teoreticnega in praktic-nega znanja za razvoj odgovornega posa-meznika. 6. Nevladne organizacije naj vpeljujejo druž-beno odgovornost v svojo prakso in v pod-porne mreže. 7. Integralna zelena Slovenija je lahko nov, družbeno odgovoren model trajnostnega razvoja. Celotni sklepi so predstavljeni na spletni strani inštituta IRDO. Ob jubilejni konferenci so predstavili še knjigo – biografijo zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja z naslo-vom Življenje je ucitelj: od figalam do družbene odgovornosti, ki jo je ob svoji deseti obletnici obstoja izdal IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. »Slovenija je prvic sestavni del sveta, drugic ses-tavni del Evropske unije, ki zaradi prej omenjene slepe ulice sedanje civilizacije zahteva od držav clanic, naj razvijajo družbeno odgovornost z zgledom, ki ga dajejo oblastniki in velika podjet-ja, in tretjic država, ki še ni sprejela strategije za razvoj družbene odgovornosti. Sedanja vlada ima v programu najmocnejše stranke družbeno odgovornost, a jo za zdaj uveljavlja še prevec delno. Upamo, da bo konferenca pomagala nap-raviti korak naprej k družbeni odgovornosti vse Slovenije. Kako to doseci, smo kot inštitut IRDO objavili veckrat,« je bil kriticen zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora konference. Naša država bi namrec morala stra-tegijo za razvoj družbene odgovornosti po pripo-rocilih Evropske unije sprejeti že pred štirimi leti. Inštitut IRDO deluje že 11 let in vsako leto orga-nizira konferenco o družbeni odgovornosti, ki slovenski družbi prinese veliko znanja na to temo. »Letošnji zbornik v elektronski obliki zdru-žuje prispevke avtorjev vseh desetih IRDO konfe-renc in tako prinaša študentom, podjetnikom in vsem drugim, ki jih družbena odgovornost zani-ma, neprecenljivo zbirko znanja o družbeni odgo-vornosti, ki je od danes brezplacno na voljo na naši spletni strani. Deset let smo se trudili in dokazali, da tudi Slovenija zmore ustvariti konfe-renco o družbeni odgovornosti, ki se lahko kosa v mednarodnem merilu. Z Inštitutom IRDO smo postavili center povezovanja in strokovnega zna-nja na podrocju družbene odgovornosti. Smo edi-na specializirana institucija za to podrocje v Slo-veniji, ki se ukvarja samo z družbeno odgovornos-tjo. Morda pa se bomo morali tudi mi v prihodno-sti lotiti še cesa drugega, saj se konference ne pokrijejo v celoti. Vendar smo doslej združevali moci, da bi Sloveniji in svetu šlo bolje, v prihodnje pa ne vemo, kako bo,« pravi Anita Hrast, direkto-rica Inštituta IRDO in vodja Organizacijskega odbora konference. Znanstveni partner konference je bila Univerza v Mariboru, strokovni partner Visoka šola za racu-novodstvo, nacionalna partnerja pa SPIRIT Slove-nija Javna agencija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Konferenco je Inštitut IRDO organiziral v sodelovanju s podpornimi par-tnerji: Mednarodno akademijo za sistemske in kibernetske znanosti, Dunaj (IASCYS), Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Salzburg, CSR Europe - Enterprise 2020, Združenjem delodajal-cev Slovenije, Združenjem Manager, Štajersko gospodarsko zbornico, DOBA Fakulteto za upora-bne poslovne in družbene študije Maribor, Zdru-ženjem CAAP, so.p., Fundacijo Prizma - fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST), Slovenskim združenjem za kakovost in odlicnost, Slovenskim društvom za odnose z javnostmi (PRSS), Druš-tvom za marketing Slovenije (DMS). Partner klipinga je bil Press Clipping. Medijski partnerji so bili TSmedia d.o.o. (planet.siol.net, najdi.si), Vecer, casopisno založniško podjetje, d.d., Radio Marš, RTV Slovenija - TV Maribor, Radio Maribor in Med.Over.Net. Sponzorji konfe-rence so Prohit d.o.o., Medis-M d.o.o., Identiks, karticni sistemi d.o.o., Etika d.o.o., Intera d.o.o., Vino Frešer in Pohorska kavarna. Donatorji kon-ference so bili Lidl Slovenija d.o.o. k.d., Tiko-Pro d.o.o. in Zadruga Dobrina. Generalni sponzor konference je bil Nova KBM d.d. O jubilejni 10. IRDO mednarodni konferenci o družbeni odgovornosti Družbena odgovornost v podjetjih je odvisna predvsem od vrednot vodilnega kadra Koncala se je 10. IRDO mednarodna konferenca, ki je 18. in 19. marca potekala v Mariboru na temo nacrtovanja in porocanja o družbeni odgovornosti. Sodelovalo je 128 avtorjev iz osmih držav in pris-pevalo 75 avtorskih del za letošnjo konferenco. Zbornik avtorskih prispevkov zajema tudi zbirko vseh dosedanjih desetih IRDO konferenc. Spoštovani, spremenljivi gospodarski in družbeni pogoji, demografski trendi in socialne razmere, vse vec-ja potreba po kreiranju novih delovnih mest ter lokalizaciji dolocenih tipov storitev terjajo raz-voj novih oblik ustvarjanja dodane vrednosti, še posebej na eticnih in družbeno odgovornih temeljih. Odgovor na opisano ponuja koncept socialnega podjetništva, ki je po svoji izvorni definiciji pod-jetniško naravnan in še vedno mora ustvarjati dobicek ter si zagotoviti lastne podjetniške vire financiranja. Primarni motiv pa je vendarle ustvarjanje v dobrobit družbe in okolja in ne povecevanje financne (kapitalske) moci lastni-ka. Vlada želi krepili in spodbujati socialno podjet-ništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo, kot sektor, ki: podpira inovativnost in ustvarjal-nost, razvija in udejanja inovativne storitve in proizvode, ki predstavljajo družbene inovacije, ter krepi socialni kapital in ustvarja nova delov-na mesta za razlicne skupine prebivalstva v lokalnih okoljih. Razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije terja ucinkovitejše medresorsko usklajevanje ter prilagajanje in upoštevanje lokalnih potreb in prilagodljivost v procesu nacrtovanja podpornih ukrepov. Pri spodbujanju razvoja ekonomske demokraci-je in zadružništva je pomembno sodelovanje predstavnikov zaposlenih, delodajalcev, snoval-cev politik ter drugih strokovnjakov s podrocja delavske participacije in zadružništva v Sloveniji. S tem namenom je Vladna projektna skupina za ekonomsko demokracijo v sodelovanju s part-nerskimi organizacijami v ponedeljek, 16. marca 2015 organizirala posvet o spodbujanju ekonom-ske demokracije v Sloveniji. Na posvetu so si ude-leženci izmenjali informacije in dobre prakse na podrocju spodbujanja in vkljucevanja zaposlenih v soupravljanje, udeležbe zaposlenih pri dobicku, delavskega lastništva podjetij, korporativne druž-bene odgovornosti ter implementacije evropske in nacionalne zakonodaje, povezane s tem podro-cjem. Sklepe in zakljucke s posveta bo pri svojem delu uporabila Vladna projektna skupina za ekonom-sko demokracijo, ki v sklopu strateškega vladnega projekta spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije pripravlja operativni program spodbujanja ekonomske demokracije v Sloveniji, v katerem bodo opredel-jene potrebne zakonske spremembe in dopolnit-ve, podporne politike in usmeritve za oblikovanje ustreznega podpornega okolja za razvoj ekonom-ske demokracije pri nas. Pomembne prispevke na tem podrocju pa prica-kujem tudi od vaše današnje razprave, zato se vam zanje zahvaljujem in vam pri vašem delu želim vse dobro. Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije Pozdravni nagovor predsednika Vlade k panelu o Integralni zeleni Sloveniji, 10. IRDO mednarodna konferenca 2015 Opomba uredništva: Predsednik Vlade se je opravicil, ker ni utegnil biti osebno prisoten na konferenci, je pa udeležencem posredoval naslednje pismo, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Foto: http://www.vlada.si/. Spoštovani gostje, spoštovani udeleženci, dovolite, da se najprej organizatorjem zahvalim v imenu Ministrstva za gospodarski raz-voj in tehnologijo za povabilo na današnji panel. Izzivi sodobne družbe in družbe prihodnosti kot ekonomsko ucinkovite, socialno pravicne in kohezivnejše zahtevajo nove poslovne modele, ki bodo enakovredno upoštevali traj-nostno in družbeno razsežnost razvoja. Slovenija ima izjemne danosti in priložnost za tovrsten razvojni model, katerega na MGRT podpiramo. Naše aktivnosti so usmerjene v razvoj zelenega gospodarstva, socialnega podjetništva in tudi v podporo družbene odgovornosti v podjetjih. Poleg tega, da so vsi združljivi z gospodarsko konkurencnostjo, z eticnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirajo usmeritev v gospodars-tvo, delujoce po nacelih trajnostnega razvoja. Z novimi integriranimi poslovnimi modeli bomo prispevali k povezovanju razlicnih pod-rocij med seboj, saj se zavedamo, da lahko le na tak nacin dosežemo kar najvecje ucinke tako na gospodarski razvoj kot na ozavešcenost prebivalstva. Poleg ozavešcanja bomo z razlicnimi ukrepi spodbujali socialno, na znanju temeljece gospodarstvo, kjer združujemo tako koncept socialnega podjetništva, zadružništva, ekonomske demokracije, kot tudi raziskave in razvoj ter tehnologijo, ki jo uporabljajo družbeno odgovorna podjetja. Na tak nacin razvijamo vrednote trajnosti in družbene odgovornosti, ki predstavljajo moralno jedro integralnega zelenega gospodarstva Slovenije. Zdravko Pocivalšek minister Pozdravni nagovor ministra za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo Zdravka Pocivalška k 10. IRDO konferenci Opomba uredništva: Minister Zdravko Pocivalšek se je opravicil, ker ni utegnil biti osebno prisoten na kon-ferenci, je pa udeležencem posredoval naslednje pismo, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Foto: http://www.mgrt.gov.si/. Pozdravni nagovor evropskega poslanca Franca Begovica k 10. IRDO konferenci Opomba uredništva: Evropski poslanec Franc Begovic se je opravicil, ker ni utegnil biti osebno prisoten na konferenci, je pa udeležencem posredoval naslednje pismo, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Foto: http://www.europarl.europa.eu/. 10. IRDO mednarodne konference so se udele-žili znanstveniki, raziskovalci, podjetniki, stro-kovnjaki, študenti in mnogi drugi. Po predavan-jih in razpravah v vec sekcijah so predavatelji in udeleženci konference sprejeli sklepe, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Sklepi konference: Osebna in družbena odgovornost sta del življenja vsakogar Samo-odgovornost je koncept, ki ne prihaja od zunaj, ne moremo ga spodbuditi z zunanjo prisi-lo. Je notranje dojemanje, ki ga razumemo, ko vstopimo v stik s svojim bistvom, z naravo. Dru-žbena odgovornost na duhovni ravni je premalo upoštevan vidik. Ta vidik nam omogoca višanje nivoja kultiviranosti posameznika, od najmlajših do najstarejših. Z osvešcanjem posameznikov in skupin po potrebnosti umetniških storitev, kul-turnih dobrinah v vsakdanjiku vecamo prisot-nost pomembnega dela DO v vsakdanjem življe-nju. Trije glavni nosilci družbene odgovornosti so posameznik, podjetje oz. organizacija in država, družbeno odgovornost je tako potrebno spodbujati tako na lokalni, kot nacionalni, evropski in globalni ravni. DO zadeva razlicne organizacije in razlicne sfere delovanja; od lokalnih skupnosti, turisticnih organizacij, medij-ske industrije, do financnega sektorja, politicnih organizacij ipd. Družbena odgovornost v podjetjih je odvisna predvsem od vrednot vodilne-ga kadra Osebno angažiranje direktorja na podrocju druž-bene odgovornosti (tako zasebno kot korporativ-no) naj bo del pogojev za prijavo na delovno mes-to direktorja/ice (z zahtevanimi referencami s tega podrocja). Družbeno odgovorno delovanje podjetja pa naj bo del obveznega programa razvo-ja podjetja, ki ga mora kandidat/ka za direktorja/ico praviloma pripraviti ob prijavi (in vkljuciti v strategijo podjetja). Enako naj velja tudi ob reele-kciji – s tem, da morajo biti reference iz zadnjega mandata (torej dokazila o osebnem angažiranju in aktivnosti podjetja, ki ga vodi, na podrocju druž-bene odgovornosti), s poudarkom na razvojni naravnanosti – torej ne ponavljanje istih zgodb, ampak razvijanje novih DO vsebin. Pri družbeni odgovornosti do zaposlenih se je pot-rebno držati formule: CSR + HR = 3P (people, pla-net, progress). Zaposleni so glavni vir znanja, vodilni kader oz. management pa mora prepozna-ti potenciale zaposlenih in tudi znati pri zaposle-nih spodbuditi le-te in voditi zaposlene v luci DO ravnanja. Dosedanji pristopi vkljucevanja družbene odgo-vornosti od spodaj navzgor se ne obnesejo, ce ni tudi pristopa od zgoraj navzdol. Zato pozivamo odlocevalce na celotni vertikali, da se bolj aktivno vkljucijo v implementacijo celovitih razvojnih strategij, ki temeljijo na potencialih lokalnega okolja in vkljucujejo tradicijo, znanje in izkušnje ter vkljucijo mlade na trg dela za vec družbene odgovornosti. Podjetništvo in podjetnost nista celostno zasno-vana, tudi motivacije za inovativne pristope so pogosto vodene kot zacasne aktivnosti, zato bi bilo potrebno bolj celovito obvešcati in informi-rati o odgovornosti postati in biti podjetnik. Organizacije in splošna javnost ne poznajo dobro pojmov, kot so socialna inovacija, inovacija, soci-alno podjetje (v anglešcini: razlika med social innovation in social bussines). Ni vsaka inovacija socialna inovacija, zato je potrebno o tem osvešcati razlicne ciljne skupine. Vrednote or-ganizacije v manjši meri vplivajo na oblikovanje politik inovacij, veliko vecji vpliv pa ima pri tem še vedno trg. Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti ustvarja konkurencno prednost za podjetja in organizacije Ker družbena odgovornost prinaša dolgorocno korist za vse, bodo podjetja, ki so družbeno odgovorna, lažje konkurirala podjetjem v in izven EU. Družbena odgovornost podjetij lahko nastopi kot inovacija v casu krize, saj ljudje pogo-sto išcejo še kaj drugega kot zadovoljevanje last-nih potreb po najnižjih cenah. Ugotavljamo, da je trajnostni razvoj v zacaranem krogu. Žal je kapital še vedno veckrat upravljavec razvoja, kljub temu, da teorija pravi nasprotno. Rešitev je v eko-sistemskem pristopu. Družbena odgovornost je prostovoljen pristop k trajnost-nim rešitvam za vse deležnike. Del tega je druž-beno odgovorno—transparentno porocanje. Pri tem se moramo opirati na standard ISO 26000 kot tudi na ostale pravne podlage. Eden izmed elementov DO, ki ga vsebuje letno porocilo je transparentnost in evropsko priporoceno prosto-voljno delo v vsakdanjem življenju. Na podrocju družbene odgovornosti je potrebno narediti pregled organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Nadalje je potrebno narediti pregled vseh certifi-katov, smernic in usmeritev s podrocja družbene odgovornosti in jih med seboj primerjati z name-nom izpostaviti prednosti in pomanjkljivosti posameznega certifikata, smernice in priporocila ter primerjati izkušnje. Dobrodošla bi bila postavitev platforme dobrih praks družbene odgovornosti podjetij (in drugih organizacij), npr. klub Horus + dobre prakse dru-gih družbeno odgovornih organizacij. Letno bi potekala dva strokovna posveta na doloceno temo dobrih praks, na katerih bi podjetja podro-bneje predstavila svoje najboljše delovne prakse. Klub bi podjetjem, ki so v svojem bistvu zavezana družbeni odgovornosti, omogocil, da bi v množici podjetij na trgu lahko izbrala partnerje in dobavi-telje, ki delijo in širijo naprej enake vrednote. Predanost družbeni odgovornosti je treba nad- grajevati tako, da je celotna veriga, od dobavitel-ja pisarniškega materiala naprej, zavezana tem ciljem. To, da se povežemo in delamo skupaj, je najvec kar lahko mikro in druga podjetja naredi-jo za boljšo družbo. Za tak klub pa ni dovolj le placana clanarina v neki organizaciji, potreboval bi visoke standarde, da bi dosegel svoj namen. Postavljanje merljivih ciljev in merje-njedružbenihucinkovstanujnazarazvoj družbene odgovornosti Koncept družbene odgovornosti je tako široko definiran, težko merljiv in po drugi strani cedalje bolj popularen ter kot tak zelo ranljiv za zlorabe v marketinške namene. Jasneje je potrebno raz-locevati med družbeno odgovornostjo, ki je vpe-ta v celotni poslovni proces in prihaja od nepos-rednega vodstva družbe, in družbeno odgovor-nostjo, ki jo generira marketinški oddelek za svo-je potrebe. Pomembni so ucinki družbeno odgovornega delovanja, bodisi da gre za širjenje dobrih praks v lokalni skupnosti, ucinke socialnega podjetniš-tva na družbeno dobrobit, medijsko pismenost državljanov, vprašanje regulacije ipd. Podjetja bi morala dolociti merljive cilje na podrocju druž-bene odgovornosti. Postavitvi le-teh se izogibajo zaradi strahu, da ciljev ne bodo dosegla. Podjetja bi se morala znebiti strahu pred neuspehom. Po drugi strani gre pri družbeni odgovornosti za družbene ucinke, ki jih je težko meriti že same po sebi, pa tudi zato, ker so dolgorocni in zahte-vajo opazovanje in analizo v daljšem casovnem obdobju. Merjenje ucinkov izvajanja družbeno odgovornih dejavnosti/aktivnosti je zahteven pa vendar zelo pomemben podporni mehanizem za razvoj družbeno odgovornega poslovanja, ne le v socialnih, ampak tudi v klasicnih podjetjih. Za kakovostno uveljavljanje družbene odgovor-nosti je izrednega pomena tudi medorganizacij-sko sodelovanje. Pri tem je pomembna temeljita analiza, ocena stanja, nacrtovanje in realizacija – posledice so multipliciranje aktivnosti, boljše pre-poznavanje družbene odgovornosti, nadgradnja delovanja, razvoja (oblikujejo se skupna priporo-cila, novi pristopi, vec vkljucenih uporabnikov, vecji doseg…). Družbeno odgovornost se jemlje kot delovanje ob upoštevanju interesov deležnikov, organizacij v korist blaginje družbe in okolja. Ob tem je dob-rodošla samoevalvacija, da se oceni stanje in pri-dobijo predlogi za izboljšanje kakovosti. Odlicen pripomocek za pregled tega je vprašalnik (kot npr. za nagrado Horus) ali anketa, na podlagi katere lahko nadgrajujemo svoje delo na podroc-ju DO. Soodvisnost je eden izmed temeljev DO. Nujna je povezava teoreticnega in pra-kticnegaznanjazarazvojodgovornegaposameznika Preglednost in zanesljivost pri delovanju in poro-canju naj bo praksa odgovornosti do družbe, ki je tudi ekonomsko upravicena. Nujno je povezovan-je teoreticnega in prakticnega znanja, kar lahko dosežemo z interdisciplinarnostjo in problem-skim ucenjem (realni problemi iz okolja in prakti-cne izkušnje), kar vodi v razvoj odgovornega posameznika. Pomembno je, da se ta praksa vpelje v cim vec organizacij in da se tako primeri dobre prakse družbene odgovornosti pokažejo v družbi. Na koncu se lahko ustvarijo dodatna delovna mesta: pomemben poudarek je na zele-nih delovnih mestih, zadružništvu in socialnem podjetništvu. Identificirala se je potreba po vkljucitvi prve pomoci, družbene odgovornosti in trajnostnega porocanja na vse stopnje izobraže-vanja. Nevladne organizacije naj vpeljujejo družbeno odgovornost v svojo prakso in v podporne mreže Nevladne organizacije (NVO) imajo poleg redne-ga, namenskega dela nalogo, da v svojem delo-vanju vpeljujejo/upoštevajo vidike družbene odgovornosti. Še posebej pomembno je, da se družbena odgovornost promovira med NVO in da se spodbuja organizacije k družbeno odgo-vornemu delovanju. Te organizacije naj se zavze-majo za vpeljevanje družbene odgovornosti v vsako organizacijo, še posebej v mrežne podpor-ne organizacije, ki lahko sistemsko informirajo in vpeljujejo družbeno odgovornost med svoje cla-nice. Družbena odgovornost je izrednega pome-na v preventivnem delu, npr: do 90 % nesrec bi lahko preprecili s pravilnim ravnanjem/obnašanjem. Zato so zelo pomembne preventiv-ne delavnice na vseh podrocjih. Pomemben vidik družbene odgovornosti pa je tudi kurativa, npr. družbeno koristno delo, ki omogoca, da se posa-meznik »oddolži« za deviantno dejanje in tako postane aktivni clan družbe. Sodelovanje oz. coworking posameznikov in inte-resnih skupin je nova oblika družbene angažira-nosti, ki jo je potrebni aktivno spodbujati. Udele-ženci so podprli predlog za ustanovitev fundacije za zaposlovanje mladih, ki bi jim nudila moralno, strokovno in financno podporo. Poudarili so pot-rebo po povezovanju mladih iz cele Slovenije, ki pomeni prenos znanja, izkušenj, izobraževanje in sodelo. Ugotavljamo, da je šolski sistem pretog in ni odziven na potrebo po odprtem okolju za izob-raževanje. Vse je prevec vpeto v zapisana pravila, prevec se dela zato, da se streže pravilom in se ne gleda na koristnost, na uporabnost, na ucinko-vitost. Družbena odgovornost je kot sestavni del življenja premalo prisotna v izobraževanju. Integralna zelena Slovenija je lahko nov, družbeno odgovoren model traj-nostnega razvoja Integralna zelena Slovenija kot nov, družbeno odgovoren model trajnostnega razvoja predstav-lja pravi odgovor na perece družbene izzive in je utemeljena s teoretskega vidika, s prepricljivimi prakticnimi primeri in s kulturno dedišcino, kot so tradicija zadružništva (s Krekom in Gosarjem), skupnostnega upravljanja naravnih virov in sona-ravnega kmetovanja. Vzpostavitev lastnega ekonomskega modela, ki gradi na samooskrbnem, zlasti ekološkem kme-tijstvu (s priznavanjem pomena majhnih kmetij), in poudarja socialno, na znanju temeljece gospo-darstvo, dejansko pomeni pravico do kulturne dedišcine, pomeni razvoj v skladu z našo kultur-no dedišcino. Za razvoj in uvedbo razlicnih modelov ustanavljanja zadrug, socialnega podje-tništva in ekonomske demokracije, ki med dru-gim prinašajo trajna delovna mesta, obstajajo tudi namenska evropska sredstva. V Sloveniji že uspešno deluje in se razvija še vrs-ta manjših in vecjih primerov integralne ekono-mije in integralnega razvoja v okviru vseh štirih ekonomskih pristopov, ki vkljucujejo od nacel medgeneracijskega sodelovanja in bio-dinamicnega kmetovanja do svetovno najbolj aktualnih teoretskih prispevkov in gibanj, kot so teorija mrežne družbe M. Castellsa in kreativne industrije nastajajocih novih ekonomij deljenja (npr. »coworking« in »crowdfunding«). K povezovanju že obstojecih posameznih ele-mentov integralnega modela v dinamicno urav-noteženo celoto in k implementaciji politik EU za trajnostni razvoj z njihovo hkratno pametno integracijo, pomembno prispeva tudi strateška presoja vplivov na okolje. Ta se že uporablja pri razvoju vrste kljucnih nacrtov in programov. Pot-rebno jo je še nadgraditi, med drugim za presojo financnih nacrtov. Integralna zelena Slovenija predstavlja primer alternative ekonomski politiki varcevanja, ki je istocasno usmerjena v ustvarjanje znanja, trajno-stni razvoj in vzpostavljanje novih virov preživlja-nja. Na ta nacin bomo Slovenijo, majhno državo v srcu Evrope, vzpostavili kot pilotni primer inte-gralne zelene ekonomije s pristno identiteto. Slo-venija ima vse potenciale, da se razvije kot pri-mer dobre evropske prakse, tudi drugi se lahko ucijo od nas. Ob jubilejni konferenci so predstavi-li še knjigo – biografijo zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja z naslovom Življenje je ucitelj: od figalam do družbene odgovornosti, ki jo je ob svoji deseti obletnici obstoja izdal IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. V Mariboru, 18. in 19. 3. 2015 V imenu predavateljev in udeležencev 10. IRDO mednarodne konference Programski in Organizacijski odbor konference Sklepi 10. IRDO mednarodne konference Foto: Mediaspeed, Borut Midlil Inštitut IRDO je lani praznoval 10. obletnico svojega obstoja, letos pa je potekala jubilejna 10. IRDO mednaro-dnakonferencaodružbeniodgovor-nosti. Kaj misliš in kaj cutiš ob tem? Deset let je veliko casa, ki smo ga ustanovitelji in clani inštituta namenili razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji. Pa vendar je bilo nare-jenega še premalo. Ugotovili smo, da smo sood-visni, torej nas mora biti še vec, ki bomo želeli in naredili nekaj za vec družbene odgovornosti v Sloveniji. Samo nekaj podjetij, inštitut IRDO in nekaj partnerskih organizacij za to podrocje nis-mo dovolj. Vsekakor je bilo že veliko narejene-ga, a brez strategije, ki bi povezovala vse kljuc-ne akterje in jih usmerjala, odlicnega razvoja družbene odgovornosti v Sloveniji ne moremo pricakovati. Kakšni so odzivi na deseto IRDO kon-ferenco? Kot vedno so odzivi odlicni. Vsem je bila konfe-renca všec, dobili so zbirko vseh desetih IRDO konferenc v zborniku letošnje konference, pred-stavilo se je veliko avtorjev, medsebojno so se povezovali in ustvarjali sinergije. Zagotovo jim konferenca omogoca mreženje, a je najbrž pre-vec razpršena med vec ciljnih skupin, zato se bo v prihodnje potrebno specializirati v posamezna podrocja in namenske skupine, ce želimo vecjo obiskanost. Kaj bi rekla o razvoju družbene odgo-vornosti v Sloveniji? Nekaj sem omenila že pri prvem vprašanju. Pou-darila bi, da ne moremo vec pricakovati, da bo razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji temeljil zgolj na delu civilne družbe in nekaj nevladnih organizacij in podjetij. K temu podrocju že v svetu zahtevajo strateške pristope in vpeljavo v prakso in tukaj si nima smisla zatiskati oci. Slovenija ni izjema in slej ko prej bo na državni ravni potrebno tudi to urediti. Upam, da bo sedanji vladi uspe-lo, kajti jaz osebno ne zmorem vec toliko prispe-vati razvoju družbene odgovornosti, kot sem doslej. Deset let me je, priznam, veliko naucilo, a tudi precej izcrpalo. Foto: Geralt Ce se v povezavi s prejšnjim vprašan-jem vrnem nazaj na konferenco. Zakaj misliš, da se konference ne udeleži vec predstavnikov vlade? Navsezad-nje je to tema, ki bi jih morala zanima-ti. Vsako leto je udeležen vsaj kakšen predstavnik vlade, letos sta bila npr. g. Matevž Frangež in dr. Darja Piciga. V preteklih letih so bili na konferen-ci prisotni predstavniki vlade iz razlicnih ministr-stev in podrocij, kot strokovni sodelavci ministrs-tev. Leta 2011 sta nas obiskala celo dva ministra – za šolstvo in šport ter za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zanimanje vsekakor je, osebno se ljudje tudi na ministrstvih zavzemajo za družbe-no odgovornost, le uradne potrditve še nimajo, da bi lahko v zvezi s tem tudi strateško ukrepali in popeljali Slovenijo naprej, zlasti na državni ravni. Zakaj je pomembno, da smo posame-znikidružbenoodgovorni? Zaradi nas samih, da ne bomo živeli med smet-mi, pili onesnaženo vodo, jedli pokvarjeno ali s kemikalijami in drugimi genskimi izprijenostmi zastrupljeno hrano. Da bodo naši potomci sploh še lahko rojevali in to zdrave ljudi. Da bomo ohranili cim vec živalskih in rastlinskih vrst, da bomo lahko dihali cist zrak in bili srecni, zdravi, zadovoljni. Da bomo imeli ravno toliko, kot pot-rebujemo. Ne prevec in ne premalo. In da bomo poskrbeli eden za drugega, si pomagali in tako skupaj rastli. Sedaj je neravnotežja v družbi pre- vec in to boli. Ne samo nas, tudi sosede, prebival-ce drugih držav, zlasti pa najšibkejše in tiste, ki imajo premalo naravnih virov za normalno življe-nje. Cloveški pohlep je žal prevelik, zato je družbo zaneslo. Potrebujemo ravnotežje. Ce se tega ne bomo zavedali, nam ne kaže nic dobrega. Zato je treba govoriti o osebni in družbeni odgovornosti na vsakem koraku, jo izvajati pri sebi, v svoji dru-žini in vsepovsod tam, kje delujemo. Zavedati se moramo vplivov naših dejanj nase in na druge, na družbo in okolje, v katerem živimo. Vsak vzrok ima posledico. In ce ne bi bilo toliko slabih pobud in vzrokov za slaba dejanja, se nam o družbeni odgovornosti sploh ne bi bilo treba pogovarjati. Zato moramo najprej razcistiti v sebi, kaj sploh hocemo, nato pa še druge spodbuditi k pozitiv-nim dejanjem. Pred tem pa moramo seveda sami narediti veliko dobrega, da nam kasneje ne bo žal. Foto: Geralt Ob 10. obletnici konference je inštitut IRDO izdal tudi biografijo zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja Z Matjažem smo se o njegovem delu pogovarjali že pred tremi leti, knjigo je napisal v enem polet-ju, nato pa smo se z urednico Jano Petkovšek Šta-kul pogovarjali o tem, da bi bilo smiselno dodati še mnenja in poglede drugih. Zdi se mi zanimivo delo, z veseljem sem ga prebrala in spoznala Matjaža še bolj z njegove družinske plati in preko mnenj njegovih sodelavcev, prijateljev ter drugih. Gre za velikega cloveka, ki ima pozitivne in nega-tivne plati, kot vsi mi. In lepo je videti, da je pred-vsem samo clovek, nato pa tudi oseba, ki razmiš-lja znanstveno in preprosto, kadar je to mogoce. Morda je v knjigi premalo vidno, da dejansko tega, kar pocne inštitut IRDO, ni delal on sam, ampak veliko clanov, strokovnjakov in soustano-viteljev inštituta. Seveda ima velike zasluge za razvoj podrocja v znanstvenem smislu predvsem on, v podjetniškem in komunikacijskem pa zago-tovo intenzivno razvijamo to podrocje tudi drugi. In prav je tako. Kakšni so nacrti inštituta IRDO in tebe kot direktorice za naprej? Dobro vprašanje. »Ce bi bil vedež, ne bi bil revež«, pravijo. Inštitut IRDO je nastal na mojo pobudo leta 2004, ko sem ga kot edina ustanovi-teljica tudi ustanovila, saj takrat interesa zanj ni pokazal nihce. Z leti sem potem obvešcala razlic-ne posameznike, skupine, podjetja. Že leta 2005 sta k sodelovanju aktivno pristopila dr. Jožica Knez Riedl in ddr. Matjaž Mulej. Jožica je v stro-kovnem smislu na zacetku našega delovanja res veliko doprinesla k razvoju inštituta, kasneje se je iz Strokovnega sveta inštituta iz osebnih razlo-gov umaknila. Ddr. Matjaž Mulej pa se je z leti s tem podrocjem zacel vse bolj ukvarjati, enako drugi. Inštitut IRDO se je doslej financiral predvsem iz EU projektov, v zelo majhnem deležu iz clanarin, sredstev iz naslova storitev, sponzorstev in donacij. V minulem letu navkljub prijavam na razlicne razpise odobrenih projektov za leto 2015 ni bilo, zato smo nekako obupali s prijava-mi na razpise. Sedaj se osredotocamo predvsem na trg in ce bomo uspeli prejeti dovolj narocil, bomo preživeli. Moja vizija je že ob ustanovitvi inštituta IRDO bila, da bi to postal nacionalni inštitut, financiran iz javnih sredstev, ki bi ga vodila država. In z veseljem bi ji ga predala, ce bi se seveda tudi drugi soustanovitelji, ki so pristo-pili k inštitutu IRDO leta 2011, s tem strinjali. Naše poslanstvo in delo namrec mora opravljati država. V desetih letih smo na to vsak dan opo-zarjali in sedaj je res cas, da se situacija spreme-ni na bolje. Jaz osebno pa se želim vrniti v strate-ško poslovno svetovanje in nacrtovanje podjet-jem in ustanovam, pripravo konceptov za razvoj novih produktov in storitev zlasti za podjetja, kar sem že pocela prej. Vsekakor bom delovala tudi na podrocju marketinga z vkljucevanjem spoz-nanj družbene odgovornosti, kar je moja osnovna izobrazba. Od leta 2008 imam namrec registrirano svetoval-no marketinško podjetje Nabium d.o.o., ki pa sem ga ves cas zaradi intenzivnega dela v inštitu-tu IRDO zapostavljala. In sedaj je cas, da tudi to svetovalno in marketinško podjetje zaživi podjet-ja dostojno življenje in jaz z njim. V inštitutu IRDO pa bom z veseljem po svojih moceh delovala še naprej, kolikor bodo dane financne in druge razvojne možnosti. Foto: zcool.com.cn Izjave ustanoviteljev Inštituta IRDO ob 10. obletnici IRDO konference Anita Hrast, direktorica IRDO »IRDO konferenca vsako leto med seboj poveže razlicne javnosti – od strokovnjakov, znans-tvenikov, podjetnikov, študentov, brezposelnih, upokojencev, zaposlenih ipd. Je dobra priložnost za razpravo in medse-bojno izmenjavo znanja in izkušenj. Vsekakor si prizadeva osvešcati raz-licne skupine o družbeni odgovornosti, jih infor-mirati in pomagati, da bi se vedenje o družbeni odgovornosti v družbi cim bolj razširilo. Žal pa je konferenca z leti postala sticišce podobno misle-cih ljudi, novih pa ni veliko, ki bi se je udeležili. Razlogov je vec – od razpršenosti nagovorjenih ciljnih skupin do nezanimanja širše javnosti za družbeno odgovornost ali pa prezahtevnih in premalo specializiranih tem za posamezne ciljne skupine. Predlagam, da v bodoce pripravimo specializirane posvete namesto konference, kjer se bodo loceno sestajali znanstveniki na temo DO in posebej podjetniki, mediji ipd. Torej, priho-dnost konference vidim v vec manjših, specializi-ranih posvetih tekom celega leta in na razlicnih lokacijah v Sloveniji ter namenjeno predvsem slovenski javnosti, ne toliko mednarodni.« zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej »Ko sem se vkljucil v delovanje Inštituta za razvoj družbene odgo-vornosti IRDO, sem vedel o tej tematiki zelo malo, bolj ali manj sem jo le slutil. Zato sem tedaj dal pobudo za konferenco. Zlasti izjem-nemu trudu Anite Hrast gre zahvala, da se je konferenca razvila v tako pomemben dogodek. Nabrali smo okoli šeststo prispevkov. K znanosti in napotkom dobrih praks za prakso smo torej prispevali veliko. Ker je bistvo družbene odgovor-nosti krepitev odgovornosti cloveka in njegovih organizacij do družbe, gre pravzaprav za revoluci-jo vrednot, ki so prevladovale stoletja in unicujejo vse cloveštvo v korist enega odstotka cloveštva. Zato žal ni cudno, da jo vplivni poskušajo ignori-rati in je tudi javni mediji ne spremljajo toliko mocno, kot bi bilo potrebno.« Stanko Obradovic »Konferenco IRDO doži-vljam zelo pozitivno – kot enega najpomem-bnejših dogodkov na podrocju družbene odgovornosti v Sloveniji in širše. Kot podjetnik sem si, skozi mnoge konference katerih sem se udeležil, utrdil prep-ricanje, da podjetja ne smejo obstajati samo zato, da ustvarjajo dobicke, kot menijo mnogi. So tudi druge stvari, za katere morajo skrbeti ravno podjetja kot eden od nosilcev ekonomske moci. O teh ''drugih'' stvareh pa se ravno na konferenci mnogo pove: biti odgovoren do tistih s katerimi delaš, sobivaš. Do kupcev, dobaviteljev, sodelav-cev, sokrajanov ter do naravnega okolja. V priho-dnosti se mi zdi pomembno obdržati konferenco o družbeni odgovornosti. Ostaja pa velik izziv kako zainteresirati in privabiti širšo javnost, da se udeležijo družbeno odgovornih tem in da skupaj zacnemo spreminjati vrednote skladno z naceli družbene odgovornosti.« mag. Natalie C. Postružnik »Na 10. konferenci so predavatelji/ce pred-stavili/e izjemne vse-bine z vedno bolj aktu-alno tematiko, ki ima rešitve za današnjo situacijo v politiki in gospodarstvu. Ker so odgovori na (globalno gledano in tudi v Slo-veniji) pereca vpraša-nja takšni, ki spreminjajo podobo ureditve tako države kot profitnih organizacij, ljudje težko pris- luhnejo, saj to pomeni veliko spremembo, tako zanje osebno kot za politicno-gospodarski zem-ljevid. Kot soustanoviteljica IRDO sem preprica-na, da je iskrena družbena odgovornost edini pravi odgovor na težave sodobne družbe, t. i. "razvite civilizacije". Doseci takšno stanje, ki ga DO ponuja, pa zahteva (tiho) vztrajnost vode. Verjamem, da bodo desetletna prizadevanja udejanjena - in da je Slovenija lahko (mora biti) pilotna država, kjer bo to zaživelo.« Vinko Kurent, mag. IRDO konferenca je nastala z željo ustanoviteljev, da bi v slovenskem prostoru prišlo do velikih sprememb politicnega in eko-nomskega sistema in zaradi potrebe, da poudarimo pomen in vlogo družbene odgovornosti z namenom skladnejše-ga razvoja naše družbe. Da naredimo vsako leto kratek pregled stanja na podrocju delovanja in razvoja družbene odgovornosti ter sprejmemo zakljucke in usmeritve za strokovno, politicno in podjetniško javnost. Po desetih letih trdim, da nam je sicer uspelo vzpostaviti dvosmerno komu-nikacijo med vsemi skupinami udeležencev v dru-žbi – tako med vladami, gospodarstvom, neprofi-tnim sektorjem in drugod, vec odmevnosti pa sem pricakoval od Vlade in ustreznih državnih institucij, ki so sicer (bile) dolžne na tem podrocju usklajevati zakonodajo in razmere z ustrezno evropsko direktivo, pa se na tem podrocju do danes ni nic spremenilo. Medtem smo v IRDO izvedli že deset UPEŠNIH konferenc na temo družbene odgovornosti vse pod castnim pokrovi-teljstvom predsednika države in lahko bi bilo drugace, ce bi nas vlada »uporabila«, da s skup-nimi mocmi premaknemo stanje v Sloveniji ter uredimo potrebne formalnosti na tem podrocju. Zame je vsakoletna IRDO konferenca vsekakor potrebna in neizogibna, saj ustvarja enkraten skup, pravzaprav predstavlja živahno mreženje med akterji znanstveno-teoretskih vidikov razvo-ja družbene odgovornosti pri nas in v svetu, ter med prakticnimi izkušnjami in perspektivami na tem podrocju in je pomemben pospeševalec raz-vojnih idej in dejanj na podrocju DO ne le v Slove-niji ampak tudi v bližnji mednarodni okolici. Angelca Ademovic »Konferenca IRDO me z izbranimi tematskimi vsebi-nami, iz leta v leto, vedno bolj navdušu-je. Letošnja, 10. jubilejna, z naslo-vom Nacrtovanje in porocanje o družbe-ni odgovornosti, pa lahko, prav s tem naslovom, pomeni tematsko zaokroženo celoto obravnavanega podrocja, ki se je po segmentih zvrstila v vseh teh desetih letih. Menim, da bi bilo smiselno razmišljati o prelomni obliki dogodkov v smislu vecje uporabne vrednosti v praksi. Osredo-tociti se je potrebno na uporabnike, ki želijo v svojih okoljih implementirati dodano vrednost s podrocja družbene odgovornosti, kar bo vplivalo na drugacno konotacijo njihovih storitev ali izdel-kov na trgu ter omogocalo bogatejše, bolj kako-vostno in lepše življenje. Izzivov, kako celotni slo-venski javnosti še bolj približati podrocje družbe-ne odgovornosti, je veliko. Dobitniki slovenske nagrade Horus, oziroma predstavljanje njihovih dobrih praks, so lahko dobra popotnica za reali-zacijo tega.« ANITA HRAST, direktorica inštituta IRDO V družbi potrebujemo ravnotežje Inštitut IRDO je preteklo leto praznoval 10. obletnico svojega obstoja. Letos marca je potekala tudi 10. obletnica IRDO mednarodne konference Družbena odgovornost in izzivi casa. Gonilna sila inšti-tuta je prav gotovo njegova direktorica Anita Hrast, ki o družbeni odgovornosti ne le govori, temvec jo tudi živi. V desetih letih je s svojimi sodelavci in prostovoljci ter vsemi, ki so z inštitutom sodelo-vali, orala ledino. Kot je povedala sama, jo je desetletno delo na podrocju družbene odgovornosti v Sloveniji, tudi izcrpalo. Anita ima za svoje delo visoka merila, a je hkrati preprosta in topla oseba, njen uspeh pa sigurno lahko pripišemo tudi izrednemu in iskrenemu obcutku za socloveka. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Mediaspeed »Cloveški pohlep je žal prevelik, zato je družbo zaneslo. Potrebu-jemo ravnotežje. Ce se tega ne bomo zavedali, nam ne kaže nic dobrega.« »Ugotovili smo, da smo soodvis-ni, torej nas mora biti še vec, ki bomo želeli in naredili nekaj za vec družbene odgovornosti v Sloveniji.« INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVOR-NOSTI - IRDO in DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE vam ponujamo prilož-nost, da z našo pomocjo poskrbite za zdravje v vašem podjetju. Zanimanje za z zdravjem povezan življenjski slog se je povecalo v drugi polovici dvajsetega stole-tja, ko so strokovnjaki dokazali ocitne povezave med nezdravim življenjskim slogom in pojavlja-njem kronicnih nenalezljivih bolezni kot so npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, bolezni pljuc. Zaposleni, prostovoljci in vsi ostali, ki delajo v podjetjih so SRCE PODJETJA. V primeru, da niso zdravi, tudi podjetje ne more delovati optimal-no in uspešno. K pogojem za zdravje v podjetju štejemo tudi dobre medsebojne odnose, dobro vodenje in organizacijo dela v podjetju. Torej je uspeh podjetja odvisen in povezan dobrim zdravstvenim stanjem ter pocutjem zaposlenih. Mnogi delodajalci v Sloveniji se že zavedajo, kako pomembni za delo organizacije so zdravi, zadovoljni in motivirani delavci, zato so v veliki meri že pripravljeni sprejemati ukrepe za izbolj-šanje delovnih razmer pa tudi ugotavljanje dolocenih pokazateljev zdravstvenega stanja delavcev, ki lahko vodi v razvoj kronicnih nena-lezljivih bolezni. Pomembno je, da delavcu nudi-jo informacije o dejavnikih tveganja in o zdra-vem življenjskem slogu ter da je delavcem omo-goceno, da se lahko teh priporocil držijo tudi na delu. Vec o razvoj kronicnih nenalezljivih bolez-ni na spletni strani Društva za srce. Skrb za zdravje vseh delavcev podjetja je tudi pomemben vidik družbene odgovornosti podje-tja, s katerim se intenzivno že enajsto leto ukvarja IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, ki se zaveda, da je zdravje clove- ka odgovornost posameznika, a v veliki meri tudi odgovornost organizacije. V ta namen nudi IRDO izobraževanje in svetovanje podjetjem, ustano-vam, organizacijam na podrocju razvoja strategij in porocanja o družbeni odgovornosti, novih izdel-kov in marketinških storitev v kontekstu družbene odgovornosti. IRDO podeljuje tudi Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si) in je letos organiziral že 10. IRDO mednarodno konferenco Družbena odgovornost in izzivi casa 2015: Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti (vec: www.irdo.si). KOMU JE NAMENJEN PROJEKT? Projekt je v prvi vrsti namenjen delovnim organi-zacijam (podjetja, nevladne organizacije, ustano-ve…), vsem zaposlenim in kako drugace sodelujo-cim s podjetjem (vodstvo, delavci, prostovoljci, sodelujoce službe oz. agencije in drugi). Sekundar-na ciljna skupina so: mediji, javna uprava, strokov-njaki na podrocju zdravja na delovnem mestu in družbene odgovornosti, splošna javnost. TRAJANJE AKCIJE Projekt izvajamo vse leto. SODELUJOCI ORGANIZACIJI Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti KAJ NUDIMO? Meritve dejavnikov tveganja za ugotavljanje in preventivo srcno-žilnih bolezni pri zaposlenih, svetovanja, delavnice o zdravem življenjskem slo-gu, tecaje temeljnih postopkov oživljanja, sveto-vanja in delavnice podjetjem, zavodom in drugim organizacijam o tem, kako na organizacijski ravni uvajati ukrepe, ki bodo v prid zdravju vseh zapos-lenih ter svetovanja in izobraževanje o razvoj stra-tegij in porocanju o družbeni odgovornosti v orga-nizaciji. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije: - meritve holesterola, trigliceridov in glukoze v krvi - meritve krvnega tlaka in srcnega utripa - meritve saturacije (nasicenosti krvi s kisikom) - snemanje EKG - meritve obsega pasu, telesne teže in izracun indeksa telesne mase - meritve gleženjskega indeksa – ugotavljanje stopnje ateroskleroze oz. stanja arterijskega ožilja na nogah - zdravstveno vzgojno svetovanje (o boleznih srca in ožilja, o ukrepih za izboljšanje zdravstve-nega stanja, o zdravem življenjskem slogu, pre-hrani, gibanju, nekajenju,…) - zdravstveno vzgojno gradivo (brezplacne revi-je Za srce, zgibanke, knjižice, brošure) - predavanja na temo preventive srcno-žilnih bolezni in ostalih kronicnih nenalezljivih bolezni - delavnice na temo preventive srcno-žilnih bolezni in ostalih kronicnih nenalezljivih bolezni - tecaji temeljnih postopkov oživljanja odraslih in tecaji temeljnih postopkov oživljanja dojenc-kov in otrok. Za vec informacij o meritvah, svetovanju, izob-raževanju in tecajih temeljnih postopkov oživ-ljanja pišite na drustvo-zasrce@siol.net. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornos-ti vas vabi, da postanete družbeno odgovorna organizacija. Postanite clan inštituta IRDO ter prejemajte redne mesecne informacije v zvezi z družbeno odgovornostjo in koristite popuste inštituta za izobraževanja, svetovanja in litera-turo s podrocja družbene odgovornosti. Na vašo željo vam predstavimo, kaj pomeni družbena odgovornost in kako se jo vkljucuje v prakso, predstavimo vam slovenske in tuje primere dobrih praks. Spoznajte možnosti za pridobitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si) ter se udeležite vsakolet-ne mednarodne IRDO konference (www.irdo.si). Vec o izobraževanju in svetovan-ju na temo družbeno odgovorne organizacije pišite na info@irdo.si . Foto: Petr Kratochvil Za vec informacij smo vam na voljo: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, telefon: 031 344 883, e-pošta: info@irdo.si (Anita Hrast). Spletna stran: www.irdo.si Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, telefon: 01/234 75 51, e-pošta: drustvo-zasrce@siol.net (Nataša Jan). Spletna stran: www.zasrce.si in www.zenskosrce.si. Skupaj zmoremo vec! IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Anita Hrast, direktorica in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, mag. Nataša Jan Akcija Inštituta IRDO in Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Projekt SRCE PODJETJA unhappy office worker Podjetje Talum je uspešno izvedlo konferenco Rešitve za odprti prostor, na katero so bili vablje-ni župani, direktorji obcinskih uprav, strokovnjaki s podrocja urejanja okolja, družbenih dejavnosti, prostorskega planiranja in investicij ter urbanisti-cnega projektiranja. Strokovnjaki iz razlicnih podrocji so govorili o sodobnih materialih v prepletu kreativnosti, mnoge kreativne rešitve pa si je bilo mogoce ogledati tudi v živo. Udeleženci so v sklopu pro-grama videli priložnosti za razvoj javnega prosto-ra v mestu, spoznali model centrov medgenera-cijskega druženja, ugotovili, kakšne so zahteve sodobne zunanje opreme za spodbudo telesnega razvoja za vse generacije in skozi predstavitev programa Kreal ugotovili, kako lahko na kreati-ven nacin uporabimo aluminij. V Talumu je razvoj aluminija povezan tudi z ino-vacijami na podrocju svetlobne tehnologije. Ude-leženci konference so tako lahko prisluhnili trem kratkim predavanjem na temo Aluminij in svetlo-ba: . Svetloba, umetni svetlobni viri, vpliv svetlo-be in sprejemanje svetlobe, nocni vid – clo-veško oko; . Meritve svetlobnih vrednosti, prednost LED-svetil in smeri razvoja ter . Lumenova CCL – predstavitev cestnih sve-tilk (svetilni moduli, ohišje svetilk). Po kratkem odmoru, ki so ga udeleženci izkoristili za izmenjavo mnenj in izkušenj, se je program nadaljeval s predstavitvijo aluminija kot materia-la, kjer so predstavniki Taluma predstavili posto-pke oblikovanja aluminija, smer razvoja in apli-kacije ter druge programe in razvoj. Sledila je še predstavitev rešitev za odprte prostore, kjer so bili predstavljeni programi blagovne znamke Kreal, program svetil Talumen- blagovne znamke Lumenova in program zunanjega pohištva blago-vne znamke Xtreme Outdoor. Celotni program konference je dostopen na povezavi. Kreativne rešitve za odprti prostor prihajajo in nastajajo tudi na pobudo študentov in profesor-jev, s katerimi Talum zelo dobro sodeluje. Mla-dim tako omogoca, da se že tekom študija sez-nanijo s prakticno izvedbo svojih idej, kljub temu da morda vse ideje niso tržno zanimive in primerne. Talum je sodobno proizvodno podjetje, ki proiz-vaja primarni aluminij in aluminijske proizvode najvišje kakovosti. Trajnostni razvoj izražajo sko-zi odlicno kakovost, varovanje okolja, varno in zdravju neškodljivo delo ter racionalno in ucin-kovito rabo okolja. Veliko vlagajo v razvoj novih materialov in znanj, hkrati pa sledijo svoji strate-giji, nacelom ter vrednotam podjetja in odgo-vornosti do družbe. Konferenca Rešitve za odprti prostor Besedilo in fotografije: Monika Rajšp, Kidricevo, 28.3.2015 Združenja za trajnostno gradnjo iz vse Evrope so 20. marca v Londonu slavnostno zacela z delom v 2,35 milijona evrov vrednem projektu za podpo-ro vladam pri oblikovanju in izpeljavi nacionalnih strategij prenove, za katere so se do sedaj mnoge med njimi s toliko napora borile jo vzpostaviti v skladu z evropsko zakonodajo. V londonski centrali podjetja Arup se je na urad-nem zacetku dela projekta BUILD UPON, inova-tivnega dvoletnega projekta, financiranega s sredstvi programa Obzorje 2020, zbralo 80 kljucnih organizacij iz 24 držav. Cilj projekta je izpeljati oblikovanje in izpeljavo dolgorocnega ogrodja za pospešitev temeljite energetsko ucikovite prenove v trinajstih državah. Na osnovi mapiranja mreže preko 1000 kljucnih ciljnih skupin ter trenutnega položaja prenovitve-nih iniciativ bodo GBC-ji v nadaljevanju delali z vladami ter vecjimi mesti na zagonu vecletnega procesa medsebojnega dialoga, ki bo ob podpori prepoznanih strokovnjakov poenostavljal pov-zemanje primerov dobrih praks v regiji. Rezultati projekta bodo nato vkljuceni v drugo razlicico (V2.0) strategij prenove. Države clanice EU so bile zavezane, da v skladu z Evropsko uredbo o energetski ucinkovitosti pred-ložijo dolgorocne stretgije prenove v Bruselj do 30. aprila 2014, roka, ki so ga mnoge med njimi (tudi Slovenija) zamudile, istocasno pa se je izka-zalo, da številne predložene strategije niso za-dostile zahtevam Uredbe. Države imajo sedaj do 30. aprila 2017 cas, da ojacajo zaveze v svojih strategijah ter jih ponovno predložijo v Bruselj. Z “Energetsko unijo”, s katero je Evropska komisi-ja ponovno postavila v žarišce celovito vpeljavo evropske energetske ucinkovitosti v gradbeno zakonodajo, bosta naslednji dve leti za države clanice bistveni za vzpostavitev ambicioznega ter izvedljivega okvira temeljite prenove. Emilio Miguel Mitre, koordinator projekta BUILD UPON in direktor mednarodnega sodelovanja GBC Espana je ob tem izjavil: “Vlade evropskih držav imajo z zavezo, da morajo dolociti strategi-jo pospešitve energetsko ucinkovite prenove ter istocasno zagotoviti financna sredstva ter instru-mente za pomoc pri doseganju te rasti, izjemno težko nalogo. Glavna vsebina, ki v tem trenutku manjka v prav vseh državah, je širok konsenz za skupno strategijo. Zanj niso odgovorne le vlade, ampak tudi javni in privatni sektor ter civilna družba v celoti. Ta strategija in konsenz sta prav to, kar bi bil glavni prispevek projekta BUILD UP-ON – torej “build upon” oz. nadgradnja dela Evropske regionalne mreže GBC-jev.” Komentarji direktorjev iz industrije “Industrija seveda potrebuje dolgorocno regula-tivo, da vlaga v inovativne gradbene tehnologije ter nove sisteme upravljanja za gradnjo vse bolj trajnostnih stavb. Ker je obstojeci stavbni sklad naš najvecji izziv, je ucinkovita nacionalna strategija prenove temelj te dolgorocne vizije. Industrija se zavzema za to, da bi delala z vla-dami pri razvoju ambicioznih, a prakticnih strtegij.” Thomas Reynaert, predsednik United Technologies International Operations, Evropa “Porast števila prenov v Evropi se ne bo zgodil, ce ne bodo gradbeni profesionalci, lastniki, ponudni-ki storitev in rešitev, proizvajalci gradbenih mate-rialov in financne službe tesneje sodelovali: stategije prenove bi morale ob podpori vlad v vsaki posamezni državi pomagati doseci prav ta cilj.” Pascal Eveillard, direktor za stike z javnostmi in trajnostno bivanje, Saint-Gobain “Prenova stavb je neizkorišceno gorivo za pogon zaposlitev in rasti v Evropi, a stavbe se ne ob-navljajo same po sebi. Zato je za sprostitev teh ogromnih potencialov nujno vzpostaviti ambi-ciozen in obsežen akcijski nacrt stavbne prenove in poslanstvo GBC-jev je, da se to tudi zgodi.” Barry Lynham, direktor skupine za podrocje strategije in komuniciranja, Knauf Insulation “V podjetju Arup trdno verjamemo, da so nacion-alne strategije nujno potrebne za reševanje glavnih izzivov, pred katere so postavljeni evrop-ski narodi. V veliki Britaniji Arup samoiniciativno vlaga svoja lastna sredstva v program prepol-ovitve porabe energije v vsakem britanskem do-mu v roku 25 let. Dosežki tega programa bodo v izboljšanju energetske varnosti, zmanjšanju po-treb po zdravstvenih storitvah, vzpodbujanju gos-podarstva, rasti zaposlovanja in davcnih prihod-kov, zmanjšanju racunov za energijo v gospo-dinjstvih, znižanju izpustov toplogrednih plinov ter odpravi nadloge energetske revšcine.” Chris Jofeh, voditelj globalne prenove stavb, Arup Združenja za trajnostno gradnjo (Green Building Councils) so nevladne in neprofitne clanske or-ganizacije, ki spodbujajo preobrazbo stavb, skup-nosti ter uporabniškega obnašanja v trajnostni smeri. Svetovno združenje za trajnostno gradnjo (World Green Building Council) je zveza preko 100 nacionalnih združenj za trajnostno gradnjo ter 27.000 clanov iz vsega sveta, s cemer se uvršca na sam vrh med mednarodnimi organi-zacijami, ki vplivajo na trg trajnostnih stavb. Naša, Evropska regionalna mreža združuje preko 30 nacionalnih Združenj za trajnostno gradnjo (GBC-jev) ter sodeluje s preko 5.000 clanskimi podjetji iz vse Evrope.Njen redni clan je tudi Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia. Najpomembnejši del trajnostne gradnje je združitev celotne industrijske vred-nostne verige za zagotovitev boljših rešitev, in prav to tudi poskušamo doseci preko naših cla-nov. O GBC Slovenia, združenju za trajnostno grad-njo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (Green Building Council Slovenia) je bilo ustano-vljeno pod imenom DSG, društvo za sonaravno gradnjo marca 2010 ter je bilo že meseca novembra istega leta sprejeto v svetovno zdru-ženje za trajnostno gradnjo WorldGBC s statu-som „Prospective member“. GBC Slovenia želi s svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvo-ju na podrocju trajnostne gradnje in trajnostne-ga razvoja ter upravljanja nepremicnin. Vzposta-viti želi platformo za interdisciplinarno komuni-kacijo med vsemi, ki sodelujejo v gradnji objek-tov, med industrijo, razvojem, izobraževanjem, projektanti, investitorji in upravljavci za poveca-nje kakovosti bivanjskega in poslovnih in delov-nih prostorov. V svojih vrstah združuje arhitekte, projektante, proizvajalce gradbenih materialov, proizvajalce tehnicne opreme za objekte, grad-bena podjetja, izobraževalne in raziskovalne institucije / univerze in fakultete, investitorje in lastnike nepremicnin /turizem, trgovi-na,ministrstva, javna uprava …/, upravljavce nepremicnin, financne inštitucije /banke, zava-rovalnice/ ter vse druge, ki s svojim delom in izdelki posegajo na pod-rocje zelenih gradenj ter družbeno odgovornega odnosa do naravnega okolja. Združenje ima v tem trenutku 21 clanov, vodilnih podjetij z razlic-nih podrocij trajnostne gradnje. Vec informacij o združenju za trajnostno gradnjo (GBC Slo-venia) najdete na www.gbc-slovenia.si Združenja za trajnostno gradnjo (GBC-ji) uradno zacela delo v 2.35 miljona evrov vrednem evropskem projektu za prenovo stavb London, 20. marec 2015 Digitalizacija industrije Ministri držav clanic EU, pristojni za industrijo so dne 27. 3. 2015 v Rigi razpravljali o digitalnem notranjem trgu ter o digitalizaciji industrije in digitalnem podjetništvu. Digitalno gospodarstvo se v svetovnem merilu izredno hitro razvija. Digi-talizacija je pomemben nosilec inovacij, konku-rencnosti in rasti ter predstavlja izjemen potenci-al, predvsem za evropska mala in srednje velika podjetja, trenutno pa je ta potencial premalo izkorišcen. Za dvig konkurencnosti so potrebna pospešena vlaganja v raziskave in razvoj, krepi-tev digitalnih vešcin, izobraževanje in usposablja-nje v podjetjih ter poenotenje razdrobljenih pra-vil enotnega trga. Vec. Vir: Ministrstvo za gospo-darski razvoj in tehnologijo Dan odprtih vrat Slovenskega podjet-niškega sklada Slovenski podjetniški sklad je 25. 3. 2015 v Mari-boru organiziral Dan odprtih vrat. Dogodek je v prvi vrsti bil namenjen podjetnikom, kjer so lah-ko pridobili informacije o financnih spodbudah Slovenskega podjetniškega sklada v letu 2015 tako mlada podjetja (mlajša od 5 let) kot tudi MSP5+Podjetja (podjetja starejša od 5 let). Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Priložnost za slovenska podjetja na azijskem trgu V torek, 24. 3. 2015 je pod okriljem Javne agenci-je Spirit Slovenija potekal seminar z naslovom »Priložnosti za poslovanje na azijskem trgu – s poudarkom na Indiji in Kitajski«. Slovenska pod-jetja imajo v Indiji in na Kitajskem veliko prilož-nosti na podrocju cistih tehnologij in v prehranski industriji. Dogodka se je udeležilo 40 predstavni-kov iz 35 slovenskih podjetij, ki jih zanima poslo-vanje na azijskem trgu. Vec. Vir: Spirit Slovenija Globalna akcija ozavešcanja o tekocih detergentih v kapsulah Prejšnji teden je pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropske komisije potekala široka mednarodna kampanja za ozavešcanje javnosti o tveganjih in varni uporabi tekocih detergentov v kapsulah. Cilj kampanje je ozavešcanje potrošnikov, zlasti staršev, o varni uporabi in ravnanju s kapsulami za pranje perila, predvsem pa o zašciti otrok pred poškodbami z njimi. Kampanja se obraca tudi na proizvajalce in druge gospodarske subje-kte. Vzpodbuja jih, da razvijajo in uvajajo dobre varnostne prakse in da tudi sami prispevajo k ozavešcanju o varni uporabi teh kapsul. Kapsule so prijetne na otip in obicajno živih barv, zaradi cesar so privlacne za otroke, zlasti za malcke, ki se radi igrajo z njimi in jih pri tem vtikajo v usta. Po svetu letno se letno zgodi vec kot 160.000 primerov izpostavljenosti kemikalijam, predv-sem med otroki. Vec. Vir: Ministrstvo za zdravje Do alkohola je naša družba prevec tolerantna Ministrstvo za zdravje opozarja, da je alkohol družbeno sprejemljiva droga, do katere smo še vedno prevec tolerantni. Posledice tvegane in škodljive rabe alkohola poleg velikega tveganja za zdravje, povzrocajo številne nesrece in nasilje, vplivajo na zmanjšano produktivnost ter pred-stavljajo veliko breme za posameznika, njegove bližnje in celotno družbo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da v Sloveniji še nismo uvedli vseh ucinkovitih ukrepov v celoti, predvsem še vedno dopušcamo oglaševanje alkoholnih pijac, cenovna dostopnost alkoholnih pijac je velika, ne poznamo pa tudi sistema licenc ali specializiranih trgovin, ki pomembno vplivajo na porabo in s tem tudi škodo in prispe-vajo k ucinkovitosti izvajanja zakona v dolocbah kot je prepoved prodaje mladoletnim in opitim. Vec. Vir: Ministrstvo za zdravje »Clovek posadi, cebela opraši« Predsednik Vlade Miro Cerar ter ministrice in ministri so na Brdu pri Kranju posadili sadike lipe v okviru vseslovenske akcije »Clovek posadi, cebela opraši«. Clani vlade so s posaditvijo lip podprli akcijo Cebelarske zveze Slovenije in pod-jetja Medex ter tako izrazili skrb in prizadevanje za naše okolje in kranjsko cebelo. Vseslovensko akcijo organizirata Cebelarska zveza Slovenije in podjetje Medex. Namen akcije je, da bi se na jav-nih površinah, kot so parki, nasadi, zelenice, dre-voredi...zasajale medovite rastline, ki bogatijo cebeljo pašo. Lipa je simbol Slovenije in kot dre-vo izredno medovito, organizatorji pa si želijo, da bi akcija dosegla namen tudi pri najširši javnosti, da bi vsak Slovenec posadil eno medovito rastli-no in na ta nacin prispeval k skrbi za okolje in kranjske cebele. Vsaka tretja žlica svetovne hra-ne je odvisna od opraševanja cebel. Albert Ein-stein naj bi nekoc celo dejal: »Ce bi cebela izgini-la z oblicja sveta, bi cloveku ostala ne vec kot štiri leta življenja. Nic vec cebel, nic vec opraševanja, nic vec rastlin, nic vec živali, nic vec cloveka.« Vec. Vir: Cebelarska zveza Slovenije Znani predstavniki NVO in njihovi namestniki v delovni skupini za Zakon o NVO Zakljucil se je postopek izbora predstavnikov nevladnih organizacij v Delovno skupino za prip-ravo Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu. Do roka, navedenega v javnem pozivu, je prispelo 98 popolnih prijav za upravicence, to je organizacij, ki so se prijavile kot organizacije z glasovalno pravico. Ker na javni predstavitvi kan-didatov med njimi ni prišlo do imenovanja s soglasjem, so se izvedle volitve, na katerih so najvecje število glasov prejeli Primož Jamšek, mag. Senka Šifkovic Vrbica in Živa Štiglic, ki so bili nato tudi imenovani za predstavnike nevlad-nih organizacij. Ministrstvo za javno upravo je kot narocnik postopka soglašalo tudi z imenova-njem namestnikov predstavnikov na nacin, da se vsak namestnik imenuje za vnaprej dolocenega predstavnika. Za namestnike so bili tako imeno-vani: Borut Ambrožic (namestnik Primoža Jam-ška), Jurcek Nowakk (namestnik Žive Štiglic) in Petra Cilenšek (namestnica Senke Šifkovic Vrbica). Vec. Vir: CNVOS Uspešen posvet o spremembah Zakona o humanitarnih organizacijah CNVOS in Nacionalni forum humanitarnih orga-nizacij Slovenije (NFHOS) sta v cetrtek, 26. 2. 2015, uspešno izvedla posvet o spremembah Zakona o humanitarnih organizacijah. Posveta se je udeležilo vec kot 25 predstavnikov nevlad-nih organizacij. Udeleženci so se strinjali, da bi bilo noveliranje zakona dobrodošlo in da se nadaljuje s pripravo novele. Pri cemer se je pot-rebno osredotociti predvsem na razpravo o vse-binskih pogojih za pridobitev statusa humanitar-ne organizacije. Vec. Vir: CNVOS Mednarodna analiza vkljucevanja javnosti v pripravo predpisov CNVOS je pripravil mednarodno analizo vkljuce-vanja javnosti v pripravo predpisov. Mednarod-na primerjalna analiza pravnih okvirjev vkljucuje 22 držav, od katerih jih je 16 clanic Evropske uni-je. Države so izbrali glede na njihove razlicne ureditve vkljucevanja javnosti in znane prakse. Normativni pregled po državah je sestavljen tako, da po korakih predstavlja minimalne stan-darde vkljucevanja javnosti v posamezni državi. Preberite glavne ugotovitve analize. Vec. Vir: CNVOS DO v Sloveniji Išce se Mladi podjetnik leta 2015 Pricel se je že peti izbor mladega podjetnika leta, ki poteka pod okriljem Zavoda mladi podjetnik. Razglasili ga bodo 18. 6. 2015 v Ljubljani, že tra-dicionalno v okviru celodnevnega dogodka Mladi podjetnik. Izbrali bodo mladega podjetnika oziro-ma podjetnico, ki se je s svojim dosedanjim delom v podjetju izkazal/a za nadpovprecno uspešnega, inovativnega ter prodornega. Pomembno je, da deluje v eticni panogi, je bolj ali manj samorasel podjetnik/ca in deluje v pano-gi, ki je bodocim mladim podjetnikom zanimiva in cimbolj realno dosegljiva. Hkrati si organiza-torji želijo, da zmagovalec, kot uspešen mladi podjetnik, služi kot zgled vsem slovenskim mla-dim podjetnikom. O pogojih za prijavo in postop-ku izbora preberite na spletni strani Mladipodjet-nik.si. Vir: Mladipodjetnik.si Cutiti lokalno v hotelu Betnava Dne 3. 4. 2015 je v hotelu Betnava potekal zajtrk z novinarsko konferenco na temo CUTITI LOKAL-NO - postavitev lokalne hrane na jedilnike mari-borskih hotelov. V okviru projekta REGIO VITALIS je bila v novembru 2014 organizirana konferenca INNO - RURAL. Pobudniki mrežne iniciative INNO - RURAL za aktiviranje trajnostne lokalne oskrbe za potrebe turizma in gostinstva ter inovativnosti in podjetništva na podeželju, so ob njenem nas-tanku izhajali iz težav z lokalno oskrbo s prehra-no, ki so v tistem casu vladale v Sloveniji - poma-njkanje povezanosti med ponudbo in povpraše-vanjem po surovinah iz lokalnega okolja. Pomemben cilj vzpostavitve te mreže je bila tes-na naveza in sodelovanje med hotelirji v Maribo- ru in pridelovalci iz okoliških kmetij ter s tem povezana uvrstitev lokalno pridelanih surovin na jedilnike v hotelskih restavracijah. Kot prvi in uspešen primer dobre prakse se predstavi hotel Betnava, kjer so se z lokalnimi pridelovalci suro-vin povezali preko Zadruge Dobrina. Projekt vpe-ljevanja lokalno pridelanih surovin so poimeno-vali »Lokalno nam je blizu« in že v kratkem casu dosegli vidne rezultate. Gostom na ta nacin nudijo izjemno kvalitetne storitve, še posebej pa so ponosni na pozitivni odziv, ki ga prejemajo s strani gostov. Vasja Ilešic, direktor hotela Bet-nava: »V Betnavi vidimo prednost v lokalno pri-delanih živilih in njihovemu vkljucevanju v našo ponudbo. Verjamemo, da je lokalno pridelana hrana kvalitetnejša, bolj okusna in predvsem zelo zdrava. Ob zagotavljanju višje ravni kakovo-sti hotelskih storitev pa smo želeli delovati tudi povezovalno, predvsem pa slovenskemu kmetu izkazati hvaležnost za trdo delo in trud. Z njego-vo pomocjo bomo namrec uspeli nadgraditi doživetje gostov, ki obišcejo naše mesto, ter tako Maribor predstaviti kot edinstveno turistic-no destinacijo.« Vec. Vir: Hotel Betnava Razvojna konferenca Maribor 2015: Sodelovanje in povezovanje je naša priložnost Razvojna konferenca Maribor je potekala v treh diskusijskih skupinah, v katerih so govorili o kon-kretnih pobudah, ki so bile poslane s strani zain-teresirane javnosti v casu priprave konference. Inštitut RDO je podal predlog za vzpostavitev fundacije za mlade, namenjena kariernemu raz-voju in podjetništvu mladih. Vec informacij o predlogih za rešitev mesta Maribor in regije na tel: 02/ 2208 700, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Izbor: Mladi podjetnik leta 2015 40. obletnica zacetka veljavnosti Konvencije o prepovedi biološkega orožja (BTWC) Mednarodna skupnost je dne 26. 3. 2015 obele-žila 40. obletnico zacetka veljavnosti Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja, in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksicnega orožja ter o njegovem unicevanju (BTWC). Osrednja slovesnost ob tej obletnici je potekala v Uradu OZN v Ženevi. Konvencija ima 170 držav pogodbenic (med njimi tudi Slovenija) in je ena najbolj razširjenih konvencij na podroc-ju razorožitve in neproliferacije. Konvencija predstavlja enega od stebrov boja mednarodne skupnosti proti orožjem za množicno unicevan-je. Vec. Vir: Ministrstvo za zdravje Laž, v kateri živimo Spencer Cathcart je objavil kratek film na temo kako svet deluje. Avtor se sprašuje, ali smo resni-cno svobodni ali le gorivo za multikorporacije in elito. Vabljeni k ogledu filma, ki vam bo dal misli-ti! Film ima slovenske podnapise. Vec. Vir: Blog Spencerja Cathrarta Podjetje Enel in Greenpeace 17. 3. 2015 so se srecali višji managerji podjetja Enel in izvršni direktor Greenpeace International. Na srecanju so razpravljali o investicijah podjetja Enel v obnovljive vire energije. Enel bo v bližnji prihodnosti vlagal v energetsko ucinkovitost, pametna omrežja in pametne sisteme za shran-jevanje. Podjetje se tudi zavzema za postopno zmanjševanje naložb v premog. Vec. Vir: CSR Europe Enterprise 2020 Enterprise 2020 je osrednja pobuda organizacije CSR Europe za reševanje evropskih in svetovnih izzivov pri doseganju pametne, trajnostne in vkljucujoce rasti. Kot odgovor na strategijo Evropske unije Evropa 2020, pobuda Enterprise 2020 obravnava vprašanja trajnosti, ki vse bolj prinašajo pod vprašaj naše trenutne življenjske vzorce, delo, ucenje, komuniciranje, delitev in porabo oz. potrošnjo virov. Od svoje ustanovitve leta 2010, je pobuda Enterprise 2020 postala evropsko gibanje za podjetja, ki si prizadevajo za razvoj inovativnih poslovnih praks in sodelovan-je z interesnimi skupinami, s katerimi želijo zago-toviti rešitve za obstojece in nove družbene pot-rebe in izzive. Podjetje v prihodnosti bo znalo ucinkovito združiti dobro upravljanje, zaneslji-vost in odgovornost skupaj z socialnimi inovaci-jami na vseh podrocjih svojega delovanja. Prvi steber pobude je doseci izboljšanje ekonomske, socialne in okoljske ucinkovitosti, medtem ko drugi steber stremi k iskanju inovativnih izdelkov in storitve za stranke ter inovacije na delovnem mestu za zaposlene. 16. in 17. novembra 2015 bo potekalo srecanje Eneterprise 2020. Vec. Vir: CSR Europe Eco –Innovation Plan (EcoAP) Nov Eco - Innovation Action Plan bo spodbujal inovacije, ki zmanjšujejo pritisk na okolje in so hkrati primerne za trg. Okolju prijazne tehnolo-gije so koristne za podjetja in spodbujajo ustvar-janje novih delovnih mest ter kot take kljucnega pomena za gospodarsko konkurencnost Evrope. Vec. Vir: Evropska komisija DO v Evropi in po svetu Poletna slikarska šola v Rakicanu Poletna slikarska šola je intenzivno, strokovno vodeno slikarsko delo in likovno ustvarjanje posveceno ucenju slikanja in risanja. Udele-ženci šole bodo s strokovnim, kreativnim celo-dnevnim druženjem pridobili obilo novih znanj. Poletna slikarska šola bo omogocila umik iz vsakdanje rutine, v kateri posamezniki težko najdejo cas za pogled vase in za stik s svojo kreativnostjo. Štiridnevna Poletna slikar-ska šola bo na slikarsko stimulativnem dvoriš-cu Dvorcu Rakican in njegovi okolici omogocila sprošceno, a koncentrirano in intenzivno uce-nje risanja in slikanja ter kvalitetno preživljan-je skupnih dni. Vec. Poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva: Podpora podjetjem pri vstopanju na tuje trge Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ob so-organizaciji Mestne obcine Murska Sobota in drugih usta-nov bo 14. in 15. aprila 2015 v Murski Soboti potekala 7. poslovna konferenca, katere glavni cilj je podpora podjetjem pri vstopanju na tuje trge in povezovanje med slovenskimi podjetni-ki, ki delujejo zunaj Slovenije, zamejskimi gos-podarskimi organizacijami, diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, predstavniki pris-tojnih slovenskih ustanov ter podjetniki iz Slo-venije, predvsem iz pomurske regije. Znacil-nost tokratne konference bo predvsem pove-zovanje v okviru obmocij Avstrijske Koroške, Avstrijske Štajerske, Porabja, severozahodne Hrvaške (Medjimurje, Varaždin) in Pomurja, posebne pozornosti pa bodo deležni tudi gos-tje iz Nemcije in drugih držav. Program in dru-ge informacije lahko preberete na spletni stra-ni Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nacionalna konferenca: Prvi koraki do Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva CNVOS in Ministrstvo za javno upravo vabita na Nacionalno konferenco »Prvi koraki do Strategije razvoja nevladnih organizacij in prosto-voljstva«, ki bo v torek, 21. 4. 2015, na Gospo-darskem razstavišcu v Ljubljani. Strategija se bo pripravljala skozi daljši vkljucujoc proces (konferenca, delovne skupine, razprave na Svetu za razvoj prostovoljstva, prostovoljskih in nevlad-nih organizacij ipd.). Vec. Vir: CNVOS Industrijsko onesnaževanja (IED) in preprecevanja nesrec S prenosom direktive o industrijskih emisijah 2010/75/EU (IED) v slovenski pravni red, lahko zavezanci za pridobitev okoljevarstvenih dovol-jenj za dejavnosti, ki lahko povzrocijo onesnaže-vanje okolja vecjega obsega, pricakujejo spre-membe v postopkih priprave vlog za izdajo/podaljšanje/obnovo dovoljenj, predvsem zaradi obveznosti izdelave izhodišcnega porocila na obmocju naprave, ter dodatnih zahtev na podro-cju monitoringa stanja tal in stanja podzemnih voda. Predstavitve osnutka dveh uredb in pravil-nika bo potekala v petek, 17. 4. 2015, v dvorani A, I. nadstropje GZS, Dimiceva 13, 1504 Ljubljana. Vec. Vir: GZS Delavnica: Kako pridobiti status v jav-nem interesu in kaj si lahko od tega obetamo? Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem inte-resu, imajo zaradi tega dolocene ugodnosti. Prej-mejo lahko donacije iz 0,5% dohodnine, obcine jim lahko dajo v brezplacno uporabo svoje pros-tore brez javnega razpisa, prednost imajo pri jav-nih razpisih in podobno. Prav tako vecina novej-ših predpisov ugodnosti za nevladne organizacije pogojuje s statusom v javnem interesu, zato pos-taja ta vse pomembnejši. Kljub temu jih ima od cca 25.000 slovenskih NVO takšen status zgolj 1/5. Delavnica je namenjena društvom, zvezam društev, zavodom in ustanovam, ki želijo pridobi-ti status v javnem interesu. In tudi tistim, ki tak-šen status že imajo na enem podrocju, pa ga želi-jo pridobiti še na kakšnem drugem. Delavnica bo potekala 21. 4. 2015 v Ljubljani. Za udeležbo na delavnici je potrebna predhodna prijava. Vec. Vir: CNVOS. Svetovni dan Zemlje v Mariboru Ob letošnjem Svetovnem dnevu Zemlje podjetje Etika oglaševanje organizira v petek, 24. 4. 2015 istoimensko zabavno-ozavešcevalno prireditev v nakupovalnem centru Qlandia v Mariboru. Orga-nizator vabi k sodelovanju podjetja s ponudbo zdravih storitev in izdelkov z razstavljanjem in prodajo na stojnicah, kakor tudi pri kreiranju vsebine (razstave, delavnice, aktivnosti na odru). Vec informacij in prijave: Miro Mihec, direktor Etika d.o.o., podjetje za eticno oglaševanje, 041 710-277, miro.mihec@etika.si. 5. forum ENERGETIKA in OKOLJE '15, Sticišce trendov trajnosti 5. forum Energetika in okolje '15 bo potekal v sredo 15. 4. 2015 na Brdu pri Kranju od 9. ure dalje. Tokrat organizatorji izpostavljajo strateško in polemicno omizje o pricakovanem in nujnem energetskem konceptu Slovenije. Okroglo mizo »Koncept trajnostne prihodnosti za slovensko energetiko«, bo povezoval novinar Igor E. Ber-gant z gosti. Vec. Vir: Prosperia d.o.o. Seminar: Avstrija -zanimiv trg za slo-venska podjetja -novosti, težave in izzivi in pri poslovanju v Avstriji Avstrija postaja vedno bolj zanimiv trg za sloven-ska podjetja. Kljub temu se podjetja pri vstopu na avstrijski trg soocajo z dolocenimi izzivi in težavami. Štajerska gospodarska zbornica vas vabi na seminar, kjer bodo podrobneje predsta-vili najpogostejše težave pri poslovanju in neka-tere novosti, ki so stopile v veljavo. Seminar bo potekal 22. 4. 2015, od 10. do 12. ure, v prosto-rih ŠGZ. Na seminar se je potrebno prijaviti. Vec. Vir: ŠGZ. 2. konferenca trajnostne gradnje Na Brdu pri Kranju bo 21. 5. 2015 potekala že druga zaporedna konferenca trajnostne gradnje z osrednjo tematiko: prenovo obstojecih stavb, trenutno najbolj obetavnim podrocjem za pono-ven zagon gradbeništva. Poudarki konference bodo poleg vprašanj obuditve industrije in sek-torja v ospredje postavili še varcno ravnanje z energijo in naravnimi viri, predvsem pa upošte-vanje principov zdravih bivališc, ki vplivajo na naše pocutje, tako skozi ugodje in dobro pocut-je, kot tudi in s tem povezanimi vecjo ucinkovi- tostjo pri ucenju, storilnostjo na delovnem mes-tu, ipd. Da je trajnostna prenova stavb podpore vredna tematika pa potrjuje tudi castno pokrovi-teljstvo predsednika RS Boruta Pahorja. Prijave na konferenco so že v polnem teku, vsi, ki jih omenjena vprašanja zanimajo, pa se lahko obr-nejo po vec informacij na spletno stran konferen-ce. Ob tem velja pohiteti, saj se obdobje predpri-jav pod ugodnejšimi cenovnimi pogoji iztece 15. aprila 2015. Umiranje, odnos do umiranja in evta-nazija Društvo za zdravje srca in ožilja bo 16. 4. 2015, predvidoma ob 17. ali 18. uri, organizirala okro-glo mizo z naslovom Umiranje, odnos do umiran-ja in evtanazija. Glavni govorec bo dr. Božidar Voljc, dr. med., clan Državne komisije za medicin-sko etiko. Vabilo na okroglo mizo bo na spletni strani društva objavljeno naknadno. Vec. Vir: Društvo za srce Konferenca MSP za mala in srednja podjetja Podjetniško trgovska zbornica (PTZ), bo organizi-rala 2. konferenco MSP /za mala in srednja pod-jetja), ki bo 15. 4. 2015, s pricetkom ob 10. uri na GZS. Mednarodne konference se bo udeležilo predvidoma okrog 120 podjetnikov iz vse Slove-nije, predstavniki drugih zbornic in podjetniških organizacij iz Slovenije, tujine ter predstavniki slovenskih medijev. Vsebinska rdeca nit letošnje konference je »VEC KISIKA PODJETNIŠKEMU OGNJU«. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Dogodki, konference Razpisi Javni natecaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2015 Evropske nagrade za spodbujanje podjetništva se podeljujejo od leta 2006 za odlicnost pri spo-dbujanju podjetništva in malih podjetij na nacio-nalni, regionalni in lokalni ravni. K sodelovanju so vabljene vse podporne institucije za podjet-ništvo in inovativnost, ki imajo status nacionalne organizacije, mestne ali krajevne skupnosti, regi-je in druge skupnosti pa tudi javno-zasebna part-nerstva med javnimi organi in podjetniki, izobra-ževalni programi in poslovne organizacije. V letošnjem letu lahko kandidirate s svojim podjet-niškim projektom v šestih kategorijah: Spodbuja-nje podjetniškega duha, Naložbe v podjetniška znanja, Izboljšanje poslovnega okolja, Spodbuja-nje internacionalizacije poslovanja, Podpiranje razvoja okolju prijaznih trgov in ucinkovitega gospodarjenja z viri ter Odgovorno in odprto podjetništvo. Izbor najboljših projektov poteka v dveh fazah. V prvi fazi se izvede izbor na nacio-nalni ravni, šele po dokoncanju zacetne izbire na nacionalni ravni se udeleženci lahko vkljucijo v tekmovanje za Evropske nagrade. Rok za prijavo podjetniških projektov v Sloveniji je 5. 5. 2015, do 10. ure. Vec. Vir: Spirit Slovenija Razpis za izbor najboljših tehnoloških in netehnološkh inovacij v Podravju 2014-2015 -podaljšan rok prijave Z vsakoletnim razpisom želi Štajerska gospodar-ska zbornica inovatorjem omogociti, da predsta-vijo dosežke, ki so plod domacega znanja, najbo-ljše pa nagraditi s priznanji. Na ta nacin želijo izpostaviti številne primere dobrih praks, jih predstaviti javnosti in tako spodbuditi tudi ostale k iskanju inovativnih potencialov v regiji. Na raz-pis se lahko prijavijo gospodarske družbe, samo-stojni podjetniki posamezniki, samostojni inova-torji ali druge organizacijske oblike iz obmocja podravske regije. Vsi sodelujoci inovatorji boste ob koncu leta 2015 povabljeni na poseben dogo-dek s podrocja inovativnosti ali obisk inovativne-ga podjetja. Vec. Vir: ŠGZ Javni razpis »Javni razpis za podporo izvajanju nalog univerzitetnih inkuba-torjev v letu 2015 (JR UI)« Predmet javnega razpisa je dodelitev financnih sredstev univerzitetnim inkubatorjem, z name-nom izvajanja informiranja, svetovanja in mento-riranja nosilcem podjetniške zamisli, ter podpore v obliki tematskih delavnic, svetovanja in mento-riranja, v univerzitetne inkubatorje že vkljucenim inkubiranim inovativnim podjetjem. Cilj javnega razpisa je, preko podpore izvajanju aktivnosti univerzitetnih inkubatorjev, prepoznati podjetni-ške zamisli med ciljno skupino ter posledicno spodbuditi nastanek novih inovativnih podjetij. Skupna višina razpisanih sredstev za financiranje je najvec do 210.000,00€, v proracunskem letu 2015. Rok za oddajo vlog je 17. 4. 2015. Vec. Vir: Spirit Slovenija Dodatnih 88,8 MIO EUR za mala in srednje velika podjetja Slovenski podjetniški sklad je poleg mikrokredi-tov (P7) in semenskega kapitala (SK75 in SK200), ki so že bili objavljeni v letu 2015, dne 13. 3. 2015, v uradnem listu RS št. 17/2015 objavil še 5 razpisov in tako malim in srednje velikim podjet-jem ponudil še dodatnih cca 88,8 mio EUR ugod-nih financnih spodbud v letu 2015 v obliki garan-cij, spodbud za zagon inovativnih podjetij (P2) in spodbud za zagon podjetij na problemskih obmo-cjih (P2R). Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2015 (P2A) V okviru javnega razpisa P2 podeljuje Slovenski podjetniški sklad spodbude za zagon tehnološko inovativnih podjetij, ki so na zacetku svoje poti in za širši trg razvijajo inovativne produkte, procese in storitve z visoko dodano vrednostjo. Namen produkta je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencia-lom rasti, s poudarkom na razvoju in komerciali-zaciji proizvodov, procesov in storitev. Oblika financiranja: 100% subvencija. Rok za oddajo vlog je 21. 4. 2015. Vec. Vir: Slovenski podjetniš-ki sklad Javno povabilo -Usposabljanje na delovnem mestu 2015 Zavod RS za zaposlovanje je objavil Javno pova-bilo – Usposabljanje na delovnem mestu 2015. Za javno povabilo je na voljo 8 milijon evrov sredstev, od tega jih 85 % prispeva Evropski soci-alni sklad. V okviru programa lahko delodajalci na konkretnem delovnem mestu usposobite brezposelne, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb najmanj 3 mesece. Oddaja ponudb na jav-no povabilo je mogoca najdlje do 1.7.2015 oziro-ma do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni regis-ter RS, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Vec. Vir: ZRSZ Javno povabilo delodajalcem za izved-bo delovnega preizkusa za mlade Namen aktivnosti je mladim brezposelnim omo-gociti, da svoja znanja, spretnosti in vešcine prei-zkusijo na konkretnem delovnem mestu, deloda-jalci pa lahko z delovnim preizkusom bodocega sodelavca oziroma sodelavko spoznajo in preiz-kusijo. Program vkljucuje mlade brezposelne, stare do 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brez-poselnih oseb na Zavodu. Na voljo je 1 milijon EUR sredstev, subvencija za eno osebo znaša cca 800 EUR. Prijavi se lahko vsak delodajalec, ki je pravna ali fizicna oseba, vpisana v Poslovni regis-ter RS, ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno ose-bo, delodajalci, ki so v delovni preizkus že vklju-cili tri ali vec brezposelne osebe. Rok prijave je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 10.9.2015. Vec. Vir: nepovratna-sredstva.eu. Horizon 2020: Smart Cities and Com-munities V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »zanesljiva, cista in ucinkovita energija«, in sicer za podrocje pametna mesta in skupnosti. Rok za prijavo: 5.5.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Call for Competitive Low-Carbon Energy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen drugi javni razpis na podrocju konku-rencne nizkoogljicne energije. Do financnih sred-stev v okviru programa Obzorje 2020 so upravi-ceni: (a) vsak pravni subjekt s sedežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skla-du s pravom Unije; (b) vsaka mednarodna evrop-ska interesna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delov-nem programu. Rok za prijavo: 5.5.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Horizon 2020: Growing a Low Carbon, Resource Efficient Economy with a Sustainable Supply of Raw Materials V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis v okviru teme »podnebni ukrepi, okolje, ucinkovita raba virov in surovin«, in sicer na podrocju spodbujanja gospodarstva, varcnega z viri, in trajnostne rabe surovin. Ozna-ka razpisa: H2020-SC5-2015-one-stage. Rok za prijavo: 21.4.2015. Vec. Vir: Razpisi.info (CNVOS). Javni razpis za sofinanciranje znans-tvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva-škovletih2016–2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in hrvaških razisko-valcev, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2016-2017 na skupno dogovorje-nih prednostnih podrocjih: biotehnologija in bio-medicina, nanoznanosti in nanotehnologija, opti-mizacija procesov in materialov, informatika in telekomunikacije, ekologija in varstvo okolja, energija in transport, družboslovje in humanisti-ka. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci. Rok za prijavo je 10. 6. 2015. Vec. Vir: Javna agencija za razisko-valno dejavnost RS Javni razpis za sofinanciranje znans-tvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avs-trijo v letih 2016–2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in avstrijskih razis-kovalcev, ki izvajajo skupne znanstvenorazisko-valne projekte v letih 2016-2017 na vseh podro-cjih znanosti. Prednostno se bo financiralo prija-ve, ki se osredotocajo na trajnostno rabo virov v gorskih obmocjih. Na javni razpis se lahko prija-vijo raziskovalne organizacije in zasebni razisko-valci. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Javno narocilo: Poslovni primer raz-nolikosti za podjetja, mesta in regije s poudarkom na spolni usmerjenosti in spolni identiteti Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje in potrošnike je objavil javno narocilo za: izdelavo publikacije o poslovnem primeru za vkljucevanje LGBTI v podjetja; izdelavo publikaci-je o koristih raznolikosti LGBTI za mesta in regije; raziskovanje gospodarskega primera nediskrimi-nacije in vkljucevanja LGBTI. Rok za prijavo je 5.5.2015. Vec. Vir: Razpisi.info Okvirno narocilo storitev za izvedbo študij v podporo evropskega sodelo-vanja na podrocju izobraževanja in mladine Komisija bo na podlagi tega javnega razpisa pod-pisala okvirne pogodbe s ponovnim odpiranjem konkurence, kar ji bo omogocilo, da naroci študi-je na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Glavni cilj je okrepiti oblikovanje politi-ke, ki temelji na dokazilih, in podpreti delo Komi-sije z zanesljivim znanjem, dokazili, analizo in politicnimi smernicami o specificnih temah s tega podrocja. Rok za prijavo je 30.4.2015. Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: EU Prize for Women Innovators Evropska komisija je v okiru programa za raziska-ve in inovacije Obzorje 2020 objavila razpis za nagrade EU za inovatorke 2015. Razpis je odprt za vse ženske, ki so ustanovile ali soustanovile podjetje in kadarkoli v svoji karieri že izkoristile sredstva EU za raziskave in inovacije. Nagrade bodo prejele tri inovatorke, in sicer v vrednosti 100.000, 50.000 in 30.000 evrov. Rok za prijavo je 20.10.2015. Vec. Vir: Razpisi.info Rights, Equality and Citizenship Pro-gramme: Daphne call –Transnational projects on violence against women, young people and children linked to harmful practices Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje, svobodo in varnost je v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo objavil razpis za sofinanciranje mednarodnih projektov na podro-cju boja proti nasilju nad ženskami, mladimi in otroki. Razpis je osredotocen na boj proti spolne-mu nasilju in škodljivim kulturnim praksam, kot so pohabljanje ženskih genitalij, boj proti prisil-nim ter otroškim porokam in boj proti umorom iz casti. Rok za prijavo je 3.6.2015. Vec. Vir: Razpi-si.info Javno narocilo: Študija o celovitem pregledu politike projektov boja proti trgovini z ljudmi, ki jih financira EK Generalni direktorat Evropske komisije za migra-cije in notranje zadeve je objavil javno narocilo za izdelavo študije o celovitem pregledu politike projektov boja proti trgovini z drogami, ki jih financira EK. Pregled bo obogatil razpravo na rav-ni Evropske komisije in okrepil prihodnje projekte ter prispeval k predlogom za skladno, stroškovno ucinkovito in strateško politiko EU ter pobude financiranja v celotni Komisiji. Vec. Vir: Razpi-si.info Javno narocilo: Analiza in primerjalni pregled praks zbiranja podatkov o enakosti v EU Evropska komisija je objavila javno narocilo za izvedbo analize in primerjalnega pregleda praks zbiranja podatkov o enakosti v EU. Kratek opis narocila ali nabave: vzporejanje obstojecega pra-vnega okvira in praks glede zbiranja podatkov o enakosti v EU, posodobitev publikacije »Evropski prirocnik o podatkih o enakosti«, izdelava poroci-la »Primerjalni pregled zbiranja podatkov o ena-kosti v DC EU«. Rok za prijavo je 15.4.2015. Vec. Vir: Razpisi.info Prejeli smo... Spoštovani! Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vkljucno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi stori-tvami; pravico do varstva v primeru brezposel-nosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okolišcin, neodvisnih od njegove volje (25. clen SDCP). Države pogod-benice tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vštevši ustrezno hrano, obleko in stanovanje in pravico do stalne-ga izboljševanja njegovih življenjskih razmer (11. clen MESKP). Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice pri OZN je v svoji Izjavi o revšci-ni revšcino opredelil kot »... cloveško stanje, ki ga oznacuje nepretrgano ali kronicno pomanjka-nje virov, sredstev, možnosti, izbir, varnosti in vpliva, potrebnega za uživanje ustreznega živ-ljenjskega standarda in drugih državljanskih, kul-turnih, politicnih, ekonomskih in socialnih pra-vic.« (Dede 2006: 12). Zakaj torej država ljudem krši clovekove pravi-ce? Kako lahko množici ljudem podeli par sto eurov, ceprav se jasno zaveda, da to ne zadostu-je niti za bedno življenje? Zakaj takšno ponižan-je? Ali to pomeni, da smo v državi nicvredni, manjvredni in vecvredni ljudje? Kako sploh lahko naravne cloveške potrebe in clovekovo vrednost država ovrednoti z vsoto nekega denarja? Ali ne bi poskusili za nekaj let zamenjati vloge in bi tis-ti, ki so prejemali npr. 400€ odslej prejemali 3000€ in obratno, tisti, ki so doslej npr. prejema-li 3000€ bi prejemali 400€. Tako bi bilo bolj jasno razumljeno, kaj doživljajo ljudje z nizkimi pre-jemki in tako bi morda politiki prej prišli do rešit-ve (bili bi bolj motivirani), kako vzpostaviti blagi-njo za vse ljudi, kar je glavna naloga države in politike. Kako je mogoce, da clovek tako ponižuje drugega cloveka, odraslega in otroka? Revšcina ni naravno stanje, je posledica neznanja politike.Ce bi bila revšcina naravno stanje, bi bili revni vsi. In ce bi bila zares kriza, bi bila kriza za vse. Na planetu še ni zmanjkalo virov in surovin, samo smotrno in pametno upravljati z njimi je potrebno. Ustavimo in preprecimo revšcino! Dragica Marešic, dipl. soc. delavka, inv. upok. Zanimiva zgodba nepodpisane mame, ki je vredna branja!! Že nekaj casa spremljam to agonijo ministrstva, ki je šolam napovedala ukinitev dodatne pomoci za šolske otroke. Seveda ima o tem vsak svoje mnenje, ucitelji, starši, ministri in še kdo. Moje mnenje morda komu ne bo po godu, a takšno pac je. Glede na to, da imam tri pridne šolarke, no, ena je že gimnazijka, to še ne pomeni, da problema ne poznam. Nasprotno, moja prvotna izobrazba je namrec pedagoške in vzgojne smeri. V vseh možnih šolah sem se naucila veliko teorije, stro-kovnih izrazov, psiholoških analiz in še kup stvari, ki jih niti ne potrebujem. Veliko drugace pa je, ko se srecaš s težavami in teorijo lahko preizkušaš v praksi. Zelo dobro se zavedam, da nekateri otroci dodatno ucno pomoc potrebujejo, vesela sem, da so starši, ki to tudi sami opazijo in si predvsem priznajo ter to sprejmejo kot dobro. Žal pa je v današnjem casu teh otrok mnogo mnogo prevec, takšnih, ki do pomoci niso upraviceni. V lanskem letu sem se usposabljala v vrtcu, kjer sem skrbela za štiriletnega decka, ki ima spekter avtisticnih motenj. Mesece sem preživela v skupi-ni ZDRAVIH štiriletnikov. Po 15-letih spet biti in delati v vrtcu je bil izziv. Prvih 14 dni sem samo opazovala in se cudila, imela sem obcutek, da sem na drugem planetu. Otroci nestrpni, nemir-ni, razvajeni, kot bi prileteli z lune. Štiriletnik, ki je pri kosilu vrgel prticek na tla in sem ga prosila, naj ga pobere, se mi je smejal v obraz, ko sem ga prosila še enkrat, me je gledal v oci in mi zabru-sil, da me bo ZADAVIL! Druga deklica je cepetala po tleh in z glavo butala v tla, ker ji vzgojiteljica ni dovolila, da ima pri sebi ŠKARJE, ki jih je zjut-raj prinesla od doma. Spet tretji, ki mu kosilo ni bilo všec, je tega enostavno s krožnikom vred zagnal na tla. Decek ni želel jesti zajtrka, ker je imel kruh skorjo, drugi pa ne, ker kumarica ni bila razrezana na kolešcke! Ob vsakodnevnem pretepanju, kricanju in cepetanju teh malih raz-vajencev sem se spraševala, kdo je tu nor? Foto: Sharpemtbr License Kdo je »kriv« za takšno vedenje? Ko sem star-šem omenjenih otrok omenila njihovo neprimer-no vedenje, so se mi smejali, prav tako kot njiho-vi otroci. Ena izmed mamic si je celo drznila reci, da so pac vzgojiteljice nesposobne, ce ne morejo krotiti otrok. Njena prioriteta seveda ni otrok, njega ima le za vzdrževanje statusa porocene ženske z dvema otrokoma, hišo in psom. Njej je pomembno, da je vsak dan do pikice urejena, da je uspešna v službi, da ima dobro in predvsem bogato mrežo prijateljic, otrok pa je pac za hobi. Spet druga skrajnost so starši, ki v garderobi dobesedno na kolenih prosijo otroka, naj se ven-darle oblece, in ker ta vztraja pri svojem, ga nazadnje oblecejo kot dojencka – tako, da mali krici, mati pa ga oblaci. Starši otroke PROSIJO, naj nekaj, kar je samou-mevno, naredijo! V spominu mi je ostala tudi deklica, ki je sredi zime prišla v vrtec v dokolen-kah in krilu. Ko smo vsi debelo pogledali, je njen oce pojasnil, da ni hotela drugace v vrtec, kot da se je oblekla tako, kot si je zamislila. Za božjo vol-jo, pa kdo je zdaj starš in kdo otrok? Pa kje je zdrava pamet ljudi, ki so se odlocili, da bodo star-ši? Želim povedati, da je velika vecina teh otrok že »oznacena« kot otroci s posebnimi potrebami. Ker tak otrok ne sodeluje, se ne vkljuci v skupino (seveda, ker ni po njegovem), mece in razbija stvari (ker ni po njegovem), se še ne oblaci sam (ker se mu ni treba), pri hranjenju potrebuje pomoc (ker ga še vedno hranijo starši) … pa še bi se dalo naštevati. Ti štiriletniki bodo cez dve leti sedli v šolske klopi, starši pa ocitno pricakujejo, da bodo vzgojiteljice v vrtcu popravile njihove vzgojne napake, za katere je že veliko prepozno! Ti otroci v šoli zagotovo ne bodo sodelovali, pos-lušali in upoštevali navodil. Zakaj? Ker jih še nikoli niso, ker jih ne znajo, ker jim še nihce ni povedal, da obstajajo pravila in meje. Ker bo z njimi v šoli nemogoce delati, bodo seveda predlagani za dodatno ucno pomoc. Foto: Hans License Na drugi strani pa imamo zlate starše, ki imajo otroke, ki pomoc dejansko potrebujejo, ki so samostojni, ucljivi, vodljivi in si znanja želijo, le malo pomoci potrebujejo. Ti otroci so zelo druga-cni od zgoraj opisanih sodobnih razvajencev. Rav-no tem pa bo pravica po pomoci na racun drugih odvzeta. Menim, da so za to v prvi vrsti odgovor-ni starši. Ce se odlociš za starševstvo, se odlociš za zrelost in odgovornost – tukaj ni popravnih izpitov! Pred 11 leti je šla moja prva hci v prvi raz-red, kot prva generacija devetletne OŠ. Seveda je za vsakega starša odhod otroka v šolo pomem- ben korak, morda še celo veliko bolj kot za otro-ka. Zelo dobro se spomnim takratne ravnateljice vrtca, D. B. v katerega je hodila moja najstarejša hci. »Natalija, tako in toliko, kot boš z otrokom delala v prvem razredu, boš delala vsa leta nje-gova šolanja,« mi je rekla ravnateljica. Dodala je še, da je šola otrokova prva vecja odgovornost, za katero naj bo, seveda najprej s pomocjo star-šev, tudi odgovoren. Zelo sem upoštevala njen nasvet in preložila odgovornost na vse tri punce. Jasno sem vsem trem povedala, da se v šoli pos-luša, saj se tako najvec nauci, doma se najprej naredi domaca naloga in ponovi snov tistega dne. Domaca naloga ni moja, zato jo bodo delale same. Ce bo katera potrebovala pomoc, sem vedno na voljo in z veseljem pomagam. Ali je domaca naloga narejena, ne bom preverjala, ker niti ne pricakujem, da ne bi bila narejena. Nikoli mi ni padlo na kraj pameti, da bom z otrokom sedela ure in ure za mizo, da bom kricala in uka-zovala, da je treba napisati nalogo ali brati. Ne razumem, pa ce se še tako trudim, ne razumem staršev, predvsem mam, ki dobesedno otrokom visijo za vratom, z njimi delajo domace naloge ali pa še huje, namesto njih. Foto: Francisco Farias Poznam mame, ki otrokom v osnovni šoli pišejo spise, domace branje, ki namesto njih berejo knjige. Poznam tudi mame, ki sedijo ob srednje-šolcu in namesto njega po spletu išcejo obnovo za domace branje, ki namesto njega kupujejo mesecno vozovnico za avtobus. Lepo vas prosim, kakšne otroke pa vzgajamo! To, da je današnje šolstvo, kar se tice zahtevnosti, res veliko boj zahtevno kot v »naših« casih, se strinjam, a konec koncev to ni nic slabega. Ce povem pri-mer, ko so imeli pred dvema letoma v razredu mojih punc bralne liste, je to pomenilo, da so morali otroci vsak dan brati literaturo po želji vsaj 10 minut. Ko je uciteljica na sestanku to poveda-la, so se slišali sami vzdihljaji in komentarji »a zdaj pa še to«. Foto: Petr Kratochvil Ja, dragi moji, otrok, ki ne zna brati v tretjem raz-redu, ne more slediti pouku! Kaj se zgodi, ko pri matematiki dobi besedilno nalogo? Najprej jo mora prebrati, nato razumeti in na koncu še reši-ti! Ce ne bere tekoce, žal ne bo šlo, kajne? Pa sli-šim spet mamice, »naš noce brati«. Hja, naše pa berejo zelo veliko in vsako leto zahtevnejše knji-ge. Od petega meseca sem jim brala pravljice, nešteto njih, pa ne zato, ker sem morala, ampak zato, ker sem to želela, ker se dobro zavedam, kaj pomenijo dober besedni zaklad, dobra domiš-ljija in kakšna je na koncu nagrada. Tocno ta, da otrok rad bere! Danes, v cetrtem razredu, so še izjeme, ki ne berejo tekoce. Starši pa za to krivijo šolo, ucitelje, prezahtevni ucni nacrt, skratka vse po vrsti, le sebe ne. Zanimivo, kajne? Sprašujem se, kako bo tak otrok sledil snovi na predmetni stopnji, v srednji šoli … Pa ceprav se zdaj sliši kot hvala, je žal resnica, da kar boš sejal, to boš žel. Ce bi se starši z otroki ukvarjali ravno prav, ne prevec, pa ne premalo, bi bilo sodobnih razvajenih in, grdo receno, pohab-ljenih otrok mnogo manj. Tudi avtoriteto ucitel-jev bi bilo treba spet potegniti iz naftalina, predv-sem pa že dolgo razmišljam, da bi bilo treba pri nas ustanoviti VRTEC in OSNOVNO ŠOLO za STARŠE! Pismo neznane mame smo prejeli po elektronski pošti info@irdo.si. boy girl children scrabble letters young reader Biografija VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu