Poškodbe orbite
Orbital injuries

slovenski

2002

letnik 71, supl. 2

Izid zdravljenja   kosti   Očesne poškodbe   oftalmologija   oko   Orbitalni zlomi   poškodbe   zdravljenje   zlomi

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Pri obraznih poškodbah je orbita udeležena v približno 40%. Poškodbe so po teži zelo različne od enostavnih zlomov brez dislokacije do zapletenih kominutivnih poškodb. Delimo jih na notranje poškodbe orbite, orbitozigomatične, nazo-orbito-etmoidalne in kombinirane zlome. Slednjih je petina vseh poškodb orbite. Ti so odgovorni za večino zapletov pri zdravljenju. Znaki poškodb orbite so edem, ekhimoza, subkonjuktivalna krvavitev, diplopija, ptoza, enoftalmos, pareza očesnih mišic, mehanične ovireza gibanje očesa, poškodbe nazolakrimalnega kanala. Opisane so poškodbe optičnega živca in odstop mrežnice. Enostavni zlomi brez funkcionalnih izpadovne potrebujejo kirurškega zdravljenja, enostavne zigomatično-orbitalne zlome z manjšo dislokacijo zdravimo z repozicijo. Vse ostale zlome orbite zdravimo z repozicijo, rekonstrukcijo in osteosintezo. Pri obsežnih zlomih notranjih sten orbite moramo le-te rekonstruirati s prostimi kostnimi presadki. Kljub napredku stroke v zadnjem času ti zlomi še vedno predstavljajoresen kirurški problem. Rezultati. V letu 1999 smo na Kliniki za maksilofacialno in oralno kirurgijo operirali 121 obraznih poškodb. Pri 65% jebila ob ostalih poškodbah prizadeta tudi orbita. Samo orbita je bila prizadeta v 4%. Kombiniranih poškodb smo imeli 17 (14%), od tega je bilo pet NOE, pet orbitalnih (okvir in notranje stene), tri zgiomatično-orbitalne, dve fronto-nazo-orbitalni (FNO) in dve orbito-maksilarni. Zaključki. Uspešnost kirurškega zdravljenja je v prvi vrsti odvisna od obsežnosti poškodbe. Kompleksne poškodbe orbite imajo v visokem odstotku (do 75%) za posledico trajno poškodbo očesne funkcije.

10.04.2014