doi: 10.51741/sd.2024.63.1-2.1-2 
»Znanje odpira vrata v svet« 
Socialno delo z mladimi kot posebno podrocje socialnega dela je vpeto v kon­tekst aktualne doktrine socialnega dela. Hkrati se socialno delo z mladimi poudarjeno kaže kot interdisciplinarno podrocje, ki se opira na sociološka, pedagoška, psihološka, tudi antropološka in druga družboslovna spoznanja in jih vkljucuje v svoje pristope. Tudi pravni okvir je dovolj ocitno pomem­ben. Kaže se kot normativni okvir, ki bi ga lahko opisali z besedami Alber­ta Mrgoleta: »malopridna mladež med zašcitniki in preganjalci«. Tu se lepo kaže zagata socialnega dela od samih zacetkov, namrec razpetost med nad­zorstveno in podporno vlogo socialnih delavk in delavcev. 
Hkrati se je socialno delo z mladimi, ob socialnem delu z otroki in družino in socialnem delu s starimi, razvijalo od samih zacetkov vzpostavljanja soci­alnega dela kot poklica od druge polovice 19. stoletja, predvsem v ZDA, Veliki Britaniji, Nemciji in še nekaterih drugih evropskih državah, kjer se je pojavilo najprej in najhitreje. VZDA je imela konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja pomemben vpliv Univerza v Cikagu s svojim sociološkim oddelkom. Tam so v urbanih središcih, kot je Cikago, že kmalu »odkrivali« z/druženja mladih, ki so jih poimenovali tolpe ali bande. 
Po drugi strani je pomembna svojevrstna okolišcina, da so v Nemciji so-cialno delo oprli na teorije t. i. socialne pedagogike, kot jo je razumel Adolf Diesterweg v prvi polovici 19. stoletja. Menil je, da lahko podpremo spremem-be v položaju revnih z izobraževanjem in torej njihovim osebnim razvojem. Zveni znano? Vkljucevanje ranljivih mladih, marginaliziranih, diskriminira­nih, izpostavljenih številnim tveganjem in oviram, v družbo z izobraževan­jem, s tem pa razbiti zacarani krog reproduciranja revšcine in izkljucenosti, je vodilo socialnega dela od zacetkov do danes.
Tudi zato se tematska številka o socialnem delu z mladimi zacne v predsta­vitvijo vloge evropskih programov na podrocju mladine pri socialnem vklju-cevanju mladih. Poleg tega je v zadnjem delu še predstavitev knjige Sandija Horvata Beli Rom, v kateri avtor veliko piše o pomenu izobrazbe za Rome in druge marginalizirane in diskriminirane skupine, naslov enega od poglavij pa je: »Znanje odpira vrata v svet«.
Družboslovci in družboslovke na sploh in socialne delavke in delavci ter socialne pedagoginje in pedagogi posebej so bili vedno pozorni na to, kaj se dogaja med mladimi, ko so nekoliko manj pod nadzorom staršev, šol in drugih institucij, torej v njihovem prostem casu. VNemciji so v prvi polovici 20.stoletja razvijali vec programov prostocasnih dejavnosti za mlade, recimo wandervogel, ki jih lahko poenostavljeno opišemo kot skavte oziroma tabor-nike. Podobne pristope, iz katerih so se razvili socialni tabori za mlade iz prikrajšanih okolij, so razvijali tudi v Sloveniji. 

VZDA in Veliki Britaniji so se z ranljivimi mladimi vec ukvarjali socio-logi, ki so razvijali teorije o t. i. mladinskih subkulturah. O tem smo v reviji Socialno delo v preteklosti, predvsem sredi devetdesetih let, že veliko pisali, strokovne delavke in delavci višje in visoke šole za socialno delo pa so bili vsaj od srede sedemdesetih let pomembni nosilci in soustvarjalci programov za mlade v njihovem prostem casu in psihosocialnih taborov za otroke in mlade, organiziranih v poletnih mesecih. Blizu omenjeni tematiki je tokratclanek o umešcanju novega mladinskega centra v skupnost.
Skoraj v isti sapi, ko govorimo o prostem casu mladih, lahko pomislimo na uporabo in zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog mladimi. O nekaterih ukrepih in aktivnostih, ki so se pokazale kot ustrezne, pišejo avtorji v pri­spevku z naslovom »Socialno delo z mladimi uporabniki prepovedanih drog«.
Povezava med pedagogiko in socialno pedagogiko, ki so jo do pred krat­kim v Nemciji pojmovali kot teorijo socialnega dela po eni strani in social-nim delom z mladimi po drugi, je tesna, prepletena in vcasih nejasna tudi v slovenskem prostoru. Vtej tematski številki revije Socialno delo o socialnem delu z mladimi imamo o tem dva prispevka. Najprej predstavitev nemškega modela pomoci otrokom in mladostnikom v okviru vzgojno­izobraževalnih zavodov in sorodnih institucij, napisano iz zornega kota pedagogov in social-nih pedagogov, nato tudi na ta model vezanih oblik dela z ranljivimi mladimi v Sloveniji. Vta sklop sodi še predstavitev enega od pristopov pri delu z ran-ljivo mladostnico v eni od slovenskih vzgojno­izobraževalnih ustanov.
Sledi prispevek o psihosocialni pomoci mladim z vidika socialnega dela, ki se navezuje na duševno zdravje.
Med porocili so prispevki o sedemdesetletnici delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije, o delu z mladimi brezdomnimi v programu nastanitve­ne podpore društva Kralji ulice in o izrazno­ustvarjalnih pristopih pri delu z mladostniki. 
Med knjižnimi recenzijami so: prirocnik Svetovanje otrokom in mladostni­kom v spletni klepetalnici, knjiga Vzponi iz brezna stiske in že omenjena »nav­dihujoca zgodba ujetih sanj«, kot je podnaslov knjige Beli Rom. 
Milko Poštrak