Naj reč j i 4«mki dnevnik v Združenih državah Veli« za vm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York calo leto - $7.00 Za inoMRittro celo leto $7.00 TUKFON: CHELSCA ITI no. is. — Ste v. 35. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. like largest Slovenian Daily in the United States. lrtOfH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. I Entered a> Second CImj Matter. Sept« mbcr 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1379 TELEFON: CHELSEA 387» NEW YORK. TUESDAY, FEBHIAKV 11, 1030. — TOREK. 11. FEBRL* A RJA 1930. —y VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. PROHIBICIJSKO POSTAVO KRŠIJO KAR NA DEBELO PRED ZVEZNO VELEP0R0T0 SE BO MORALO ZAGOVARJATI 31TVRDK IN 155 POSAMEZNIKOV Delovanje sindikata je bilo razpredeno po vsej deželi. V zadnjih sedmih letih so uporabili nad en milijon gaion vladnega alkohola v protipo-stavne s vrhe. — Pod krinko, da izdelujejo parfume in zdravila, so dobivali potrebno zalogo alkohola iz vladnih skladisč. V TAKIH TANKIH GA PREVAŽAJO CHICAGO, 111.. 10. februarja. — Oblasti so že dalj časa preiskovale delovanje ogromnega alkoholnega sindikata, kojega delovanja je bilo razširjeno po vsej deželi. Glavna središča so bila C hicago, Los Angeles in New York. V par dneh bo posebna zvezna porota dv ignila j obtožbe proti enointridesetim tvrdkam in 155 po-| sanieznikom ter jih obtožila zarote proti prohibi-cijskim postavam. Oblasti imajo dokaze, da je bila postava kršena v 267 slučajih ter da so v zadnjih sedmih letih porabili zarotniki nad en milijon galon vladnega alkohola v protipostavne svrhe. Obtožene tvrdke so navidez izdelovale parfume in zdravila ter »o imele dovoljenja, da dobe potrebne množine alkohola iz vladnih skladišč. Alkohol je bil natoj^a razpolago v pitne svrhe. ELdeii obtoženih je kemik Anastasov Sreben. SPRINGFIELD, III., 10. februarja. — Iz obtož | ki jo je dvignila zvezna veleporota je razivdno,1 da sta Flnachmann Yeast Company in Corn Products Refimg Company, dve največji tovarni svoje vrste v Združenih državah, izdelali neizmerno več alkohola kot jima je bilo dovoljeno. Zvezni državni pravdnik je izjavil, da bo nastopil tudi proti onim tvrdkam, ki so dobavljale manjšim disterijam surovine. leta in leta se pojavljajo klici: — Pustite zaenkrat male kršilce pri miru in primite tiste, ki kršijo proh'bicijo na debelo! — je rekel državni pravdnik. — S tem svojim korakom smo odgovorili na ta poziv. MLAD FANT V STROJU ZA GNETENJE Sedem najslavnejših zdravnikov si prizadeva rešiti mladega fanta, katerega je zgrabil stroj za gnetenje testa. PIJEV0 PISMO j AMANULAH0V PRESENETILO SORODNIK JE ANGLEŽE BIL ARETIRAN Konservativci bodo naj- Angleško policija je sto-brž nasprotovali vladni; pil» v akcijo, ko je do politik^. — Baldwin je bila poročilo, da vodi obsojal preganjanje kri-j tretji član Amanulaho-stijanov v Rusiji. Fred kratkim s<> oblasti razkrile v Ncmarku, N. J . veliko distilerijo, ju je producirala na dan Iritisot *al«;n a!k'>!»!a. Piiato so prevarali v tankih, kakoršne^a vidite na sliki. K0UTEP0VA NI V BERLINU Pariška policija nima niti pojma, kam je izginil bivši ruslci general. — Oaristicm pristasi v« Nemčiji prete poslaniku PARIZ, Francija. 10 februarja Te dni j« duspelo tmm poročilo, d« ur nahaja Koutepov, znani proti-sovjetski voditelj. * Berlinu Detektivi ao se podali takoj na delo. p* niao mogli dobiti o njem nlu najmanjšega sledu V .Sirci tega )e pričela policija vno- j vtč resno domnevati, da so resnic j na poročila, da »e je Koutepov "pro- j stovoljno odstranil". • te« je baje hotel koristiti beloruskim interesom Berlinska policija je bila informirana . da so cansticnl izseljenci v Berlinu zapreUU Nikolaju Kre-stinskemu. sovjetskemu poslaniku in članom njegovega štaba 8 repre-sa 11 j ami. ker Je Koutepov skrivnost- TAFTOVO ZDRAVSTVENO STANJE WASHINGTON D C . 10. febr. — B.všemu'predsedniku in načelniku najvišjega sodišča, W H Taftu, se *.e obrn.io dosti na boljše. Zdravniki ivicer niso mnenja, da bi bil biv-i glavni sodnik izven nevarnosti, vsi so pa prepričani, da se mu je zdravstveno itanje dosti izboljšalo. Včeraj Je nekaj minut sedel v naslonjaču. pa tudi tek se mu je znat - no izboljšal. KRIŽARJI PRIPRAVLJENI NA BORBO V New Yorku je bila u-stanovljena organizacija, koje namen je boj proti s uha.sk im postavam. — Baje bo imela deset milijonov članov. • Križarji" so pripravljeni na boi. V New Yorku se jc obnovah organizacija. koje caIJ je čimprej mogoče odpravili prohibieijo. To so včeinoma premožni mladi ljudje, ki imajo na razpolago dosti denarja in so prepričani, da bo imela njihova. oremigzacija v kratkim času nad deset milijonov članov. Organizacija ni odvisna cul nobene čtrankc. 8inoči se je vr^i! banket v University Clubu. K >t glavni govornik je nastopil H H. Curran. predsednik zvez? proti prohibieijskemu amedmentu Se koncem t^a tedni bo razposlalo vodstvo jo kakih milijon vabil za pristop. Organizacij a lira svo> glavni -lan v hiši št. 21 East 40. S* Organizacija je b la ustanovljeni dne 18 januarji v Clevelmdu ter se je kmalu razširila pu v^ej Ameriki. edem odličnih špecijalistov si je j včeraj prizadevalo rešili življenje trinajstletnega Carmella Congclla ki je ponesreči vtaknil desnico v stroj za gnetenje testa. Približal se je valjarjem, ki so ga potegnili k sebi in polagoma mleli njegovo roko. To se je zgodilo v r^Ki brook-lynski pekariji. Na pomoč so prihiteli policist:, ki so ga skušali oprostiti s pomočjo drogov, kladiv, žag n acitilenskih plamenic. Ko so ga pc'egnil. iz stroja, so ga prevedli v Long Island bolnišnico. Puzvali so sedem najslavnejših špecijalistov. katerim se je pridružilo dvajset nadaljnili zdravnikov, k. sku?ajo rešiti fantu roko oziroma i življenje. Fant je oil zvečer zaposlen v pekariji Franka Gulisanosa. Delati je, moral, ker je bil njegov oče že dalj j I ča.sa brez dela. V pekariji j*1 bil poginoma sam., k i je na nepojasnjen način vtak- j ni! desnico med jeklene valjarje troja za cnet.enje testa. Valjarji soj c t zagrabili ter ga ljo-jasi vlekli k | sebi. ____________ ( s pomočjo acitilenskih plamenu: Papež je sprejel v avdij* * i*»e*io pre^u vaiiane. r ! mkar je omahnil fant nezavesten v roke rešcvalcev. Med tem se je bilo zbialo pred p^karijo toliko radovednežev, da je morala policija vzdrževati red. PACELLI JE NASLEDNIK GASPARRIJA LONDON. Anglija. 10. februarja. Žgoča obsodba sovjetske vlade, katero je izrekel papež Pij XI., bo najbrž našla v Angliji mogočen odmev. Že več tednov je skušala konservativna stranka obrati pozornost ! na takozvano vojno proti veri ter je strogo kritizirala politiko delavske vlade, ker ničesar ne ukrent proti temu. Prejšnji ministrski predsednik Stanley Baldwin je govoril prejšnji teden v Kolizeju članom svoj? stranke ter rekel, da ni mogoče prezreti zasledovanja in preganjanja kristijanov Rusiji. Izjavil je. da je brezbrižnost angleške vlade v tem oziru naravno:.: nepojašnjiva. Angleška cerkev, k; sku .a ločit , politiko od vere. popolnoma soglaša s papeževo izjavo. Nedeljski listi so posvetili dssti prostora papeževemu pismu ter ob- j javili odobrenja načelnikov am;le- j ške cerkve. Nadškof iz Canterbury je \xjz\w vernike, naj molijo /a pre:' ;;jjan" 1 i Kristijane v R-isiji ve družine vstajo proti sedanjemu vladai ju Af-gan stana. PEŠAVAR. Indija, 10. februarja. Indijska vlada je dala aretirati princa Amin Jana, brata prejšnjega afganskega kralja Amanulaha. Aretirali so tudi Sardar Abdul Hak:n kana, prejšnjega tukajšnjega afganskega trgovskega agenta Oba sta nameravala prekoračiti afgansko mejo ter zanetili vstajo \ med Sinvari plemenom proti Nadir kanu, sedanjemu vladarju Afganistana. Rcvolucija pa ni bila uspešna Amm Jan bi bil na ta način tretji br.it. ki bi sedel na afgansk^m prestolu tekom enega leta. POLKOVNIK S1DAR DISCIPLINIRAN VEC OROŽJA V JETN1SN1CAH OSSINING. N Y. 10 februarja Raymond Kieb. korekcijski komisar. je danes pojasnil, da so kupili ve* strojnih pušk. katere bodo rabili stražniki v Sing Singu in drugih jetnišnlcah. Ob istem času pa je tudi pojasnil, da so tuli dosedaj zavodi opremljeni z orožjem, katerega je posodila narodna milica države New York POIZVEDOVANJE PO DEDIČIH BUKARZŠTA, Romunska, 10. feb. Tukaj so ustanovili posebno družbo, koje namen je najt. pogrešane de-^liče. Kompan.ja bo skušala izslediti dediče več \elikih ameriških z.^ p use m. poeebno pa sorodnike ne-kega Horowltza, ki je zapusUi $14.000.000. Hrowiltz je umrl v Sar. Franciscu leta 18C8. jenci novega tajni k a j papeške države in ga u«j vedel v odgovorno služIl. VATICAN CITY. 10 februarja. Dane.-> je bil formalno instaliran kardinal Euger.io Pacelli kot državni tajnik papeške države. Njegov predn.k j 3 bil kardinal Gasparri. 0 Novi državni tajnik .-.e je posve-toval z raznimi uradniki v državnem tajništvu nato ga je pa sprejel v avdijenci papež Pij ter s a u-vedel v novo. odgovorno službo. Kardinal Gasparri bo najbrž o-,.tal se nekaj časa v Vatikanu, pred-no se bo preselil v svojo vilo. katero mu je papež podaril. Pacclii je postal kardinal pri zad-njem k rnsistori u ter je bil svoje-asno pajM- ki nuncij v Berlinu. C'>v ,riee o Ga^parrijevem odstopu se pojavile že meseca decem-iira m vse je bilo prepričano, da bo Paceli. njegov naslednik. Novi državni tajnik jc star štiri-m petdeset let ter je bil posvečen <•' duiiovmka leta 1833. Večino svoje-,a življenja je preživel v kongre-r>aeiji ter se peial z zadevami, ti-kajocimi se državnih in diplomat-kih vprašanj. Kardinal Gasparri je stopil v pokoj v starosti 77 let ter završil dvo-| :e odičnih dejanj za sv. Stolico. Pod papežem Pijem X je kodifi-i ciral kanonsko pravo, pred enim 'etom pa je podp-sal pogodbo z Ita-ijc. vsled katere se je končalo dol- in tporno rimsko vprašanje. ESTONSKI NAČELNIK _NA POLJSKEM VARŠAVA. Poljska, 10. februarja. Estonski predsednik Stradman. prejšnji estonski poslanik na Poljskem. je dospel danes semkaj, da se posvetuje s poljskimi državnimi uradniki. Deležen je bil navdušenega sprejema. Predsednik Moscicki, ministrski predsednik Barel in zunanji minister Zaleski so ga pozdravili v imenu vlade. Tekom popoldneva se je posvetoval z maršalom Pilsudskim. Obisk ima baje namen ojačiti prijateljske ocinošaje med Poljsko in Estonsko. CUBA IZPREMENILA RAZP0R0CN0 POSTAVO HAVANA, Cuba, 10. februarja. — Kongres je v zadnjem času sprejel novo razporočno postavo, ki jc jila uveljavljena včeraj o polnoči. Nova postava določa devet radikal-nll izprememb stare postave. Pod iovo postavo to šestnajst pravo-močnih razlogov za ločitev, mesto dosedanjih štirih. Postava določi, cia so umeri, izvršeni vsled ljubo-umnosti radi nezvestobe, kaznjivi s smrtjo, čeprav se je prej smatralo umor radi nezvestobe, le za navaden uboj. NEHVALEŽEN ROPAR Policija poizveduje po nekem neznancu. ki je vri v hišo nekega Morena v Bronxu ter si prilasti: dvajset dolarjev in nekaj obleke. K-^r se mu je zdel plen premalenkosten, ca je to tako ujezilo, da je precl odhodom še hišo zažgal. KOENIG 25 LET NA KRMILI Federalni klub, republikanska or-! ganizacija šestega okraja v Nev. Yorku. to imel dne 1. marca tekočega leta banket, na katerem bodo j proslavili 25-letnico vodstva Mr. ; Koeniga. Tozadevni komitej jc bil že imenovan. MEXICO CITY. Mehika. 10. fet>. Polkovnika B Padla Sidara. dobro I znanega mehiškega letalca, so vče-! raj z iprli. kr,r je kritiziral pf>tck j vojaških manevrov. General Eulo-iuo Orti7. garnizijski poveljnik, ni h tel razpravljati o tem sluzava, ker se take stvari tičejo izključno le armade. KOLIZIJA VLAKOV NA ŠPANSKEM MADRID, Španska. 10 febr. Strojevodja je bil ubit in šestnaj-t ljudi je bilo poškodovanih, ko sta kolidirala dva španska ekspresna vlaka v provinci Ciudad Real, juzn > od tukaj. Vse žrtev so bih Španci. Železniški uradniki dolže sneg. ki j* baje povzročil nesrečo, ki je nastala radit-ega, ker je imel andaluzijski brzovlak veliko zamudo. Državne Jelnišnice niso bile pri-_ memo premljene z orožjem za slučaj, da bi izbruhnila kaka vstaja v jetnišnicah. VOLITVE V C0L0MBUI BOGOTA. Colombia, JO. febr. — Z veliko večino glasov je bil izvoljen predsednikom republike Enrico Olaya Herera Že dolgo let ni glasovalo toliko volilcev kot pri tej priliki. Vse£a skupaj je bilo oddanih skoro 40,000 ' g lasov. Po deželi je vladal mir. OBSTREUEN. KER NI DOBIL PIJAČE V nedeljo zjutraj je bil dvakrat obstreljen John Henderson, uslužbenec v nekem salonu na 145. cesti. Hendersona so odvedli v Columbus bolnico, a napadalca. John Kelley-a, so pozneje aretirali ter ga vtaknili v zapor. PRIMO DE RIVERA BO ODŠEL V ITALIJO MADRID, Španska, 10. febr. — Primo de Rivera, prejšnji diktator Španske, je odpotoval z brzovla-liom preko Frančije v San Remo, Italija, kjer se bo odpočil. Pozneje se namerava vrniti domov preko Jerez Fronte re, kjer bo tudi ostal nekaj časa. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo Lir v Jugoslavijo Din 500 1000 " 2500 " 5000 " 10,000 9 9.35 .. 518.50 S 46 00 % 91.00 J18100 100 _____ 200_______ 300_____ 500 ......... 1000 _______ % 5.75 $ 11.20 $ 16.80 $ 27.40 $ 51.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; j za$50 —$1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. li- stnate ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% j| Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. IzpaČUa po pošti so redno izvršena ▼ dveh do treh tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 «OLA* moor aKte NEW YORK, TUESDAY, FEBRL'A RY 11. 193« fh« LASCCST ILOITO DAILY ta C. 5. A Owned ted paiiiubcd by BLOVDOC FIT1U J8WHO COMPANY (A Corporation) Lodi Benerttk. of IwmIihm of U» corporation and addresses of above . Ittfe Street, B«r*«|li of Manhatan. New York City. N. Y. "QLAS N A K O D A (Yeiee mi the Mi} Day Ezcept^&ucd*/s and holidays. is Kanado ----------$$M __________— ______________J1A0 četrt leta Za Ne« York sa celo leto_S7JM Za pol leta---------$330 Za InosemstTO m cek> leto___XI .00 Za pol leta-----$3 JO Subscription Yearly $640. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" ichaja vsaki dan izrzcmšl nedelj In praznikov. podpisa in osebnosti se ne priotočujejo. Denar naj ae blagovoli podli Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, as nam tudi prejšnje bi v a hide naatnanl. da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA". 21« W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea S9Tt MUSSOLINI IN 3CHOBEB Janez Pajk interniran. Kazenski serrat deželnega sodišča ljubljanskega je v tajni seji razpravljal o internaciji mestnega vrtnarskega delavca, 29-letnega Janeza Pajka, proti kateremu je bilo ustavljeno kazensko postopanje zaradi umora ravnatelja mestne vrtnarije Vaclava Hejnica. Po novem zakonu je to drugi primer, ko je sodišče v presotnosti osumljenca, njegovih staršev in zagovornika v smislu člena 53. razpravjalo o internaciji javnega koristim nevarnih oseb Razprava se Je vršila pod predsedstvom s. o. s. Antona Mladiča. Prisotni so bili poleg sodnikov: državni težitelj dr. Ogoreutz. zagovornik dr. Bogdan Žužek, osumljenec Janez Pajk in njegov oče Janez, ki je pravi dobričina. Državni tožitelj je predlagal, da se Janeza Pajka v zmisiu novega kazenskega zakona internira v zavodu za zdravljenje nevračunljivih zločincev, ki je ustanovljen v Lepoglavi na Hrvatskem Mladi Janez Pajk je bil drugače duševno neorijentiran. toda videti je bilo. da je popolnoma vdan v svojo usedo. Prvotno bi moral zastopati Janeza Pajka odvetnik dr. H. Tuma. ki pa se kot delegat od-u deležu je mednarodnega kongresa odvetniškin zbornic v Parizu. "LEPO J C V STAREM KRAJI', CE SE IMA 1» 0 L A B i E". Nit Dunaj m' je vrnil avstrijski kancler Setiober, ki ie bil ver kot deset dni v Rimu ter tarn ubral vse glavne o-scbnoftti. predvsem seveda Mussoliiiija, pai»eža in kralja.jvetniške zbornice (>fi rijelno je pa šel v Itlni na meclnamdno policijsko konferenco. Da je bilo to le krinka, je umevno samoposebi. I\>rtx"*ila so .javljala, da se je udeležil le dveh sej konference, doe i m je z Mussolini jem štirikrat konfercniral. \ i>ek iijeyi»va f»biska, je bil dosežen s sprejemom na Kviriualu, kjer ^a j<- sprejel kralj, in v Vatikanu, kjer je bil pri paj>ežu v avdijenei. Krona slav nos t i je bila. L<» j*- italijanski kralj p«*lelil avstrijskemu kanclerju visoko italijansko odlikovanje. Kom »i -i* mu je kancler solnih oči zahvalil, je imel že pripravljen lajvišj; avstrijski "oiden" ter mu ga je vda-l»ostn »pripel. Zakaj j«' bil S«*|ioln r toliko «a>a v Himit in zakaj s<-jc tolikokrat posvetoval /. zastopniki italijanske vlade.' Kcčcno je bilo, da je sel Seliober zato v Rim. da se «.ahvaii AIur->oliniju, ki j<* baje dosti pi ijMuiio^el. da je dšel Anton Marinič zvečer v gostilno k sosedu Pečariču. Iz gostilne se je odstrani lokoli 11. ponoči Z današnjo psšto smo prejeli iz Jugoslavije TRI ZAHVALNA PISMA. Mi objavljamo pisma na zahtevo teh naših vlagateljev, ki hočejo na ta način priporočati našo banko drugim rojakom, ki se mislijo vrniti v domovino. Z ozirom na to. da naši vlagatelji lahko tudi iz starega kraja poljubno razpolagajajo s svojimi vlogami pri nas je res najsigumeje imeti svoje prihranke v dolarjih, ki so najboljši denar na svetu. SAKSER STATE BANK. ČLOVEK KOT POŠTNI PAKET J Peter Zgaga | 1 Kitajske. O Kaj-Šeku in Huyangtinsjangu Na Angleškem imajo čudno pošt-' Pred par mcscci oziroma tedni no uredbo, za katero bi jih .)a1 je bilo časopisje polno poročil iz vendarle lahko vsi zavidali. Tam je namreč mogoče odpošiljati iu' sprejemati celega živega človeka' ter o raznih drugih sinovih nebc-kot poštni paket. Hakšen zmisel | skega cesarstva, naj bi to Imelo? No, stvar ni tako| Revolucija zgoraj, spodaj, na le-napačna. Vzemimo slučaj, da mora vi in na desni mlado dekletce k oddaljenim soro-j j V.sepcvsod sami boji in rrvoluci-nikom na obisk, pa je ne more nih- J ja. Zdaj je izbruhnila vstaja tu če izmed domačih spremiti. Teda! kaj. zdaj je izbruhnila vstaja tam zadostuje, da stopi oče z deklico Par dni pa ni nobenih porodil. Više vek. dne 21. Jan. 193U Sakser State Bank: Naznanjam Vam. da sem spreje: od Vas račun od na pošto, izpo.ni poj-premnico in [ navede pod vsebino poštnega pa-j keta čisto preprosto "deklica" pla-j ča določeno pristojbino m — stvar | je urejena. Od odpremnega kraM i do naslovnika bo živi človeški " pa-obresti in tudi j ket" spremljal poštni uradnik, ki prejšnje sem zdaj dobil od moje vloge. Zahvaljujem se Vam za Vašo pošiljk?, in Vam želim obilo sreče in napredka. Priporočam vsem rojakom, da se precej dobro razpoložen. V istem j pcslužujejc Sakser State Bank. Avstrija »tojilo. To je bil Razprave pred senatom petih sodnikov. Delo odpravljenih porotnih sodišč so prevzeli senati okrožnih < deželnih* sodišč. Večino zločinov sodijo trije sodniki, najtežji zločini, kjer gre za smrtne kazni in dosmrtne ječe in za večletne kazni po zakonu za zaščite države, so pridržane tudi senatom petih sodnikov. Te dni stopi v funkcijo pri ljubljanskem deželnem sodišču prvič senat petih sodnikov. Najprej bo razpravljal ta senat o umoru Američane Martina Kraljica, ki sta ga umorih njegov brat France Kraljic in že-nater ga nato zakopala. Umor se je zgodil lansko spomlad na Igu. Jel-liikar, ki je umoril lesnega trgovca Rotarja v Litiji, pride pred ta senat 25. februarja. Stari prevžitkai Rupar. ki jc ustrelil v Škofji Loki svojega sina, pride tudi v kratkem pred ta senat. :asu je prišel v gostilno po tobak '.udi oče njegove žene. Od tistega večera naprej je izginila za Mari-ničem vsaka sled. Nastale so govorice, da je odšel v Ameriko, da je utonil v Temenici in podobno. 27. januarja je bilo tukajšnji o-režniški postaji sporočeno, da so našli otroci iz Prečne Mariničevo truplo v Tsmenici. kakih 100 korakov ! od domače hiše. Otroci so se naj vasi igrali in je eden izmed njih j sprožil misel: pojdimo iskat v Te- j menico Mariniča. Ko so nato korakali ob strugi Temenice, so nenadoma preplašeni obstali. Zagledali se truplo Mariniča, ki je ležalo v vodi. Prihiteli so nato še drugi ljudje in o dogodku sta bila obveščena tudi oče njegove žene ter žena sama. Ženin oče v je sam pomagal vaščanom. da so potegnili iz votle razpadajoče truplo, ki so ga nate prepeljali v mrtvašnico. S prijateljskim pozdravom! Andrej Koeevar, Viševek št. 14. pri Rakeku, Jugoslavija. Podpreska. 22. jan. 1930. Mlad mož z razparanim trebuhom Na postajo pri Kandiji pri Novem mestu jc trumoma prišel mlad mož in se vsedel na klop pred čakalnico n počasi začel vpraševati železniško esebje. ce vozi vlak, ki prihaja z Ljubljane v Novo mesto ob 23.35 Sakser State Bank: Dobila sem Vaše pismo in račun od mojega denarja. Sem jako zadovoljna in se Vam zahvalim, t Zelo me veseli, da sem svoj de-i nar na varnem pustila pri Vas. Vsem našim rojakom bi svetovale, naj sc obrnejo na Sakser State Bank. Pozdrav vsem kar Vas je v pisarni ! Vaša hvaležna Helen Wicderwohl. * Moja dolžnost je. da se javno zahvalim gospodom uradnikom Sakser State Bank. V letu 1928 sem prišel iz Amerike v staro domovino. Nekoč sem čez mero pil in v tem stanju me jc dobil neki lačni posredovalec. Nagovoril me jc za neko neumno kupčijo, in napisal jo pogodbo, katero sem jaz podpisal, ne da bi vedel, kaj pomeni. Pri tem bo seveda skrbno čuval da prid? pošiljka živa in zlrava na določeno mesto. Še bolj čudno uredba pa je ta, da odda človek na Angleškem tudi — samega sebe lahko kot poštni paket, Tega načina od-preme se poslužujejo večkrat razni sitni obiskovalci, ki jim ni uspelo na noben drugi način priti v avdijenco do kakšne višje osebnosti. I n. pr. do ministrskega predsedm- i ka. Ker mora naslovnih podp: : potrdilo o sprejemu pošiljke, pride pošiljka na ta način vsaj v njegovo bližino. Seveda pa se lahk; j prejemnik izmaže na ta način, rta ' pošiljke enostavno "ne spreime" in jo zavrne na naslov odpošiljatelj a ki je v tem slučaju obenem pošiljka sama. Vsekakor bi kazalo te zanimive in praktične poštne navade uvesti tudi drugi?. Ce jih se par dni ne bo bomo začeli domnevati, da je Izbruhnil mir na Kitajskem. * Rcjak Je pripovedoval e svoji ženi: Z mojo ta staro je pa tako da jo mora vedno kaj boleti. Zdaj križ. zdaj želodec, zdaj glava, zdaj kak? druga reč. To traja ž° kaki'i deset let Zmerom jo mora kuj b" leti, če ne. pa zdrava ni. KEPA ZLATA {»* N'Vt^la It* zastrau lepšega retViu*. Ne preostaja nam liohfiia l«'tl «Vsar trvl»a V liližliji ImmI lovmij.-rn ni« -1 fašistično Italijo in napo] fa-|vrati fc lepila v lekarno. Med ten* .. . . pa se je smukal okoh košare go- sxsUi no avstrijsko ivpuWik. . j 6rcdarKV pes. ^ ovohal taščice. Ni j mr bik? treba dvakrat reči. da so —1 - -------------j ck tu e.. temveč se jih je tak;j lotii i in se do rita napasel sladkih darov ! bežjih. Celo v lekarno jih je v gcb-] cu prinesel in gospod se ni mo^el dosti načuditi. kdo bi bil tisti ve- tudi dalje, do Karlovca. Komaj mu me jc pa posredovalec pregovu-je neki železničar pojasnil da vozi j nl ^ sem dovolil, da je poslal br-vlak samo do Novega mesta je ne- j zojav ua sakser State Bank za moj znanec omahnil s klopi na cement- j ctenar. Gospodom bančnim uradnimi tla perona. kom pa se je takrat zdelo, da ni ne-ŽeLezniški uslužbenci so neznan- v reciu in zato niso hoteli de- ZNACILKE BESEDE iVavij< nefie. To je cla jt* izgovor v marsikaterem slu" iju res. * Ker suliari ne morejo prikriti dejstva, tla s*' Wane-]M>pije v Ameriki vet" opojne pijane kot >e jo je popilo preratigi'jo samo inozeiiu t so tiiiti element* ki vztrajno krši in>-tavo. Kar je pravi n Am«'rikan«*»'Vf se vsi strinjajo s sutmškiuu doloehami. Ni ilol^o tepa, ko >o bile izgovorjene v kongresu sle-dm' Iw'Ncdf: — cu pr^-kočili na p:moč in takoj xia to alarmirali vodstvo moške bolnice v Kandiji. nakar je bolniško csob-»e na nosilih preneslo nezavestnega neznanca v bolnico. Šele tu so i videli, da ima neznanec razparan rebuli. Strašna rana jc bila polna =trjcnc krvi. Kakor je bilo še tekom noči ugotovljene. se je mladenič vozil iz Ljubljane proti Novemu mestu. Že tu je v vlaku težil o hudih b jlečinah v trebuhu in je s svojim vzdihovanjem vzbudil pozornost potnikov. V bolnici so pri neznancu našli mal listek z napisom: Franc Miklošič. krejač iz Ljutomeca. oženjen, oče dveh otrok. V njegovi denarnico so našli samo star avstrijski novčič za 20 vinarjev. Kc so pregledali tudi mesto na peronu, kjer se je bil zgrudil neznanec. so našli košček papirja, na ka- — < 'e nima unieri>ki nar«nJ ve<" <«sebne svolwute. ee umi ne dovole, da bi >i uredil življenje po svoji lastni volji. j« nap " iJ ras. da }*>rušimo kip SvolKMle v newvorskein pnstaiii-<"u. ker ne prestavlja tlrugega kot drzno laž! a Teh Im-miI ni izprego^oril doImmi tiijezeinee, noben prikiatene«*, |ta *t<»proeentni Ainerikanee — kongres-nk James M. B«'ek iz Pennsvlvanije. |k'> lin rt'pn pri-1 hk ljubitelj živali, ki bi mu postre-] gcl s prvovrstnim pecivom. Debelo j pa je pogledal, ko je čez nekaj trenutkov stopila Zapotnikova mami vsa prestrašena pred gospoda lekarnarja in energično zahtevala, da poravna škedo. ki jo je napravil pes Gospod lekarnar je segel v blagaj-o in odštel zahtevano vsoto, potem lliOZelii1 i Pa je obračunal na lep način s {»som. terem je bila napisano: "Franc Kos. ki ga je pripravil v veliko zadrego krojaški mojster iz Ljutomera, sem in mu povzročil še lepo škodo. oženjen, cče dveh otroka. Moja že- na se naj o tem obvesti. Storil sem Aatau Videmšek 6t-lrtnik. svoje dejanje zaradi prevelikih dol-Pred kratkim je slavil 60-letnico gov"', svojega življenja in plodcn'snega Uvedena je preiskava, da se toč-dela Anton Videmšek. veleposestnik, no ugotovi identiteta nesrečnega gostilničar, trgovec in mesar v Do- mladega moža. ki leži v bolnici ves narja poslati na tisti trzojav. S tcir. si pa tudi mene rešili, da nisem izgubil mojega denarja, zakaj posredovalce me je spravil v tak položaj. da bi ves moj denar izgubil. Zato pa tudi priporočam Saksev State Bank vsem ameriškim Slovencem. Tam ste najbolj sigurni in reštenc pestreženi. Pri tem pa imate ic tako visoke obresti kot jih plača malokatera ameriška banka. Gcsp^dje uradniki omenjene banke sc vsega spoštovanja in zaupa-ja vredni. Moja iskrena hvala! Peter Slabe, Litija, Slovenija, Jugoslavija. Francoski fizik Idrac vam jo ponuja in je tako velika, da bi veljala približno polrugo milijardo v dinarjih. Vsak človek na svetu M lahko imel takšno kepo. Idrac je namreč izračunal, da bi jih bilo dovolj za vse ljudi na svetu. Tez -va je samo v tem. da ta nepojmljiva množina ziata ne le/i že pripravljen?. na kup, temveč bi jo bilo treba šele prirediti iz — morske vode. V vsakem kubičnem metru moške vode je namreč pol grama zlate primesi in ker je količina te vode kolikor toliko ' točno" ugotovljena, ni težko izračunati, da znaša vrednost vsega zlata v morju malo manj neko 3 milijarde milijonov dinarjev. Kdcr bi ta zaklad dvignil, bi lahko vse ljudi spremenil v težke milijonarje. Seveda sa-I mo za trenutek, kajti v naslednje-n trenutku b ti ludje sprevideli ' da je njih zlito manj vredno n?".o staro železo. •t* Pr?d leti je bil obokal neki za-i merski kralj — menda je bil i-z Abc-, s-inije — Londori Angleži so mu razkazal! vse znamenitosti. in nekega jutra so g:i zbudili iz globokega spanja ter ea odvidli v kaznilnico kjer sta se imeli završiti dve eksekuciji. Zaspani kralj je gledal, kako so privedli najprej prvega morilce, in mu odsekali glavo. Zatem drugega. Zadeva ga je začela zanimati. Ni prav natančno vedel, kaj se godi, toda uverjen je bil. da je vse skupaj prirejeno njemu na čast. Ko so tudi drugega obsojenca ob glaviii. je začel vzklikati: — Imenitno! Krasno! To je pa res mte-ressntno! In sklenil se je k sodniku rekoč. — Dajte še onega tam! — ter pokazal na državnega pravdnika * Otroci so sc pogovarjali. Topol c svojih starlših — Moj oče je trgovec — je rekel prvi. — Mej oče je kt^-duktor. je rekel drupi. Vsi so razumeli. Ko je pa tretji rekel: — Moj oče jr advokat - ni nihče vedel, kaj ie to. — Kaj je to— advokrat? — g. vprašali. Nadebudni sinček je pojasnil: — Ce ukrades kako stvar lil tc zapro. moraš poklicati mojega očeta. Dcbro mu moraš plačati, pa bo šel pred sodišče in bo rekol. da nisi ukradel. Suhaei zahtevajo poStene uradnike, ki bi izvedli določbe suhaške postave. Dosedyj so se izjalovili vsi Ijoskusi. _ Bog ve. zakai se sami ne lotijo tega hvaležnega dela. ko vendar pri vsaki priliki poudarjajo svojo ikj-š t en ost? POZIV CE VERUJETE V^IIH lahko čitate ii njih marsikaj gtode svojega značaja. Nekateri rojaki m nam epero&ii, da je nogoce po treh ta. ▼ Sloveneko-Amarikanakem Koledarja za L 1930, ki bodočnost. — Oena Koledarju je 90 centov. "Glas llsroda", 216 W. 18 Street, New York — / BLAZNIKOVIH PRATIK — nimamo več v zalogi. Zato jih nti naročajte. Knjigarna Glas Naroda. Vsi naročniki je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. ADVERTISE "GLAS NARODA" in bu pri Domžalah. Iz skromnih po-četkov. tako rekoč iz ničesar, si je tekom let pridobil s svojo pridnostjo in spretnostjo lepo premoženje ter je širom Slovenije znan po svoji Vinski trgovini. V najboljšem spominu bo ostala doba njegovega župan ovanja. nepretrgoma skozi 14 let, cd 1907 do 1921. torej tudi sko-»1 v so vojno dobo. Ravno v tem času si je pridebil nevenljivih zaslug tako za občino, kakor za občane. Marsikoga je rešil pred prehudimi dajatvami avstrijski sol date aki. pa tudi vejakrm je na vse načine pomm-*al. če se je dalo koga rešiti pred fronto. V skrbi za svoje ljudi in v odporu proti avstrijskemu režimu je bil črno zapisan v bukvah rajnke Avstrije. Smrtna Nenadoma, zadet od kapi je preminul obče gospodar Anton Jamnik lz Trate pri Škofji Loki. čas nezavesten in je malo upanja, da bo okreval. Smrtna nesreč^ uglednega moča. Te dni se je v bližini svojega doma ponesrečil 50-letni posestnik in j čevljarski mojster Feck doma iz malega Osredka v občini Kolovrat. Feck je bil v nedeljo v Kolovratu pri maši in se je zamudil pri prijateljih ter prenočil v Kolovratu. — Drugi dan je Sel v družbi nekega posestnika iz Briš proti domu. Kc ; sta prišla vrh hriba, sta nadalje- i vala pot navzdol, ki Je bila Jako str- J ma. V sredini pota je Fecku, ki je j šel za svojim spremljevalcem, spod- j letelo, da je padel. Pri padcu je za-de1 z glavo ob kamen in obležal. Njegov tovariš je šele opazil, ko je bil že na ravnem, da Fecka ni zadaj. 6el je n&saj in ga našel brez življenja. Obvestil je bližnja dva posestnika, ki sta prihitela na kraj nesreče. Ponesrečenca so nato prenesli domov. DRUlTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE * — Poglej, zakaj naju oni moški tako gleda — je rekel postaren ?a-katerim' kon..»;i mož svoji lepi, mladi živahni ženici. — Neprestano s^da zdaj mene zdaj tebe. _ Oh, najbrž se mu čudno zdi. — je odvrnila — kako sem mogla tebe vzeti za moža. * — No. kako je bilo pri skušnji? — je vprašal oče nadebudnega sinčka. — O. prav allright — je bilo. prav dcbro je bilo. — je odvrnil nade-budeni sinček. — Profesor je bil jako prijazen in jako pobožen. _ Pobožen? — se je začudil oče. — Da. Ko sem odgovarjal na njegova vprašanja, se je neprestano držal za glavo in vzklikal: — O, ti moj Bog, o. ti moj Bog! * Nagrobni govori so žalostni. Najbolj žalostno je pa, če pravi govornik — Pokojni ni iuiel nobenega sovražnika. Če ni imel nobe»ega sovražnika, si tudi nobenega sovražnika zaslužil ni. * Nekateri ljudje imajo pri kartah izredno srečo. Neprestano sleparijo pri igri, pa jih nihče ne zaloti. OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne cita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE Duhovnik je ošteval starega pijanca: — Da vas le ssam ni! 2e zopet ste pijani. Začnite vendar drugače živeti. — Oh. gospod župnik — je odvrnil pijanček solznih oči — je prepozno. je prepozno. ' — Jaz vam pa rečem, da še ni prepoano. — O. če pe ni prepozno — se je razveselil m oži če k — bom pa ie ma- lo počakal. •C & A S lAlOtl" n»8MV, namvAMY u, UM The UUU.LSt SLOVEKE DAILY t« C. 8. A. Aft K AVfcRČEN KO UMETNIK V STRADANJU Kdo ste"* To nI vi " Kdo vi« Jc iitc • Priiel sen Kij telite? Detet* - Kaj Jtnatr? Ničesar. Menda rte poslal k iftenP i sani od ^ebr. dar proj nekaj I* — Nisem Nič - Saj «•« vendar fciveli' — llHcel tem — In Jedel? Vidite, prav to le tisto1 Včeraj *em namreč nifadal Ce rac takole pogledate, boste Itak nami ipuznali f Ta razgovor se Je vrtiJ ob pol 11. ral v stradanju kot veVemLerescnt- nem znanstvenem čudesu. Mi, ^p-iilcvMia gospoda. jemo »ti-nk-at dj petkrat na dan Tukajle pa je človek, ki bo stradal 40 dni Ui 40 noči, ležeč v stekleni omari, k. jo bo policija sama zapečatila. Na premljeri. to je na dan. ko bo v. topil Mister Mac Chambock v omaro, povišane cene. Otroci in vojaki, do narednika. I plaC^jo polovieo vstopnine. Za obilno udeležbo se priporoča; umetnik v stradanju. — Vi ste se debro na večerjali, jaz pa nisem že od včeraj ničesar pokusil Koliko Je prav za prav ura? — Tri po polnoči. Spi, moj dragi. jaz pojdem. Direktor j g j sne luč in hoče oditi, pa zasliši za seboj trkanje na steklo. Asirčev glas zagrmi glasno in energično. — Monsieur Charles! — Kaj je? — Jesti hoeem! Premislil sem ravnateljstvo pan optika, Charles direktor panoplika. Go'ta, nervozno razburjena množica ljudi je obkolila stekleno o- dopoldnr nied mladeničem ? doli;1- maro, kt je vanjo mirno lecel Mirte: Mac Chambock. Napel je svoje mršave prsi, si popravil rožnati triko in mahnil z roko. Monsieur Charles je pristopil mi opičjimi rokami, upadlimi prsi in mršavim neobritem licem ter gospodom Char.esom v njegovem p'nopitku Gospod Charles je zamišljeno pogledal mladeniča m dejal Predstavljali boste indijskega fakirja Občinstvo vam bo z iglami prebad-ilo jezik To je zelo zanimivo in napeto in bo brez dvoma nekajkrat napolnilo dvorano. - To nima zmisla. Jaz iščem lažje«* dela. — Nič lažjega vam ne morem dati. Kaj >* Se znate? Saj ste vendar morali nekaj početi v svojem življenju! — Samo nekaj: stradal sem! Potem stradajte dalje, — j in zaklieal: Hale! Chambock sari? Lapi tak, je odvrnil ' Asi-rec" in zadrhtel od mraza — Gospod policijski komisar, izvalite službeno 2apreti omaro. Znanstveni ckt se torej pričenja. Orkester je zaigral bravurozno koracnieo. Občinstvo je ploskalo. Asirec je sedel v omari in stiskal obrvi. Čutil se je junaka, zalcaj tisoč cči je bilo uprtih vanj, toda ni ?e mogel, pa se ni mogel spraviti v se, izpustite me iz te preklete miš-| je luknje. Lotil se bom česa drugega Direktor je v duhu videl, kako se susi zlata reka Obupno se je prijel za glavo in zakričal: — Ti lopov, ali me hočeš čisto uničiti? Plakate sem že dal natisniti za ves teden naprej. V;s mesto govori o tebi. Ne. ti ostaneš v omari! — Če mi tekaj ne izpustite, vam naredim jutri, ko bo panoptikum poln obiskovalcev, tak krava 1. da ei me boste za večno zapomnil Torej? . Charles je izprevidel: četudi se mu posreči, da obdrži človeka danes v omari, vseh 39 dni tega ne bo mo-' gel doseči. Odstranil je pečat in zakričal: Ven. lepov! Umetnik v stradanju je tiho stopil iz omare in mirno dejal: ČLOVEK UNIČEVALEC ŽIVE PRIRODE V svojem pohodu po zemeljski krogli se je človek že od nekdaj moral boriti z raznimi živalmi, ki so mu bile nevarne. ali pa jih jih je moral loviti, da se preživi. V tem večnem boju je ponekod iztrebil številne vrste ptic in četverožnih živali, da ga jc postalo strah in skuša popraviti, kar je zagrešil, z umetno razploditvijo nekaterih vrst. Zadnje čase smo opetovano čita-li. kake se trudijo ljubitelji živalstva. da bi zopet razširili po našiii planinah prekrasno gorsko žival ko-zerega ali do bi ohranili bivola, tega praočeta našega domačega goveda. V Evropi se bo težko posrečilo ohraniti bivola, ki je bil med sv?-tovno vojno v svojih treh bivaliičii; »v Pruski Sleziji, v bjeloveških in v severno kavkaških prašumah » iz-trebljen skoro do zadnjega repa. tako da morajo pri regeneraciji po mag a ti posamezni flabotni eksem-plari različnih zooloških vrtov Tudi ameriškemu bizonu so dnevi ž šteti, zato so morali seči po urr.m-nem križanju med domačim govedom in divjim bivolom, da po možnosti v novih križancih ohranijo tiste dragocene lastnosti, ki vzpo-sabljajo divje govedo za prenašanje silnega nevernega mraza in skromno prehrano, ki jo nudi zimska priroda v krajih z ostro in dol-š c ziir.o. Križanja so se deloma posrečila in novi tip goveda, ki so mu dali Američani ime "cattalo". odgovarja tudi v besedi krvni mešanici. Novo ime je sestavljeno iz začetka besede cattl? »govedo in iz konca besede buffalo varanus komodoensis«. ki .ie aci« šest de sedem metrov. Vs. muzeji so hoteli imeti naenkrat ua-gačeno kcž;> tLga kuščarja in vs: zoološki vrtovi sveta žive eksen -plarje. Začel se je divji lov na nesrečnega kuščarja in bili bi ga skoro iztrebili, da ee ga ni usmilila nizozemska vlada in prepoved ai.< brezumno pačetje. O notranji, gosto poseljeni Kita.' -ski pripevedujejo potovalci. da se v njenih predelih kot "dina. štirinež-na žival veseli življenja samo $c podgana, med pticami pa si je samo še krokar chrar.il ob.str.; V-dru^e živali so že davno iztreblie-ne. V tem oziru je tedaj Kitajska zelo žalostna d?žrla in ruske obla sti so imele dosti dela. da se Kitajcem preprečevale ulično ropar.-ko gcssp"darstvr v celem Pcim inu in Usurijskrm kraju, kjer so Kitajci zavoljo rogovja pibijali stoglave -rede jelenov. Zagnali so jih v po-sebne ograje in jih brez usmili jeni i uničevali. Tako barbarsko uničevanje stvarstva se kasneje vedno maščluje m žalovanje za nesmiselno vrednoto je na žalost prepozno. Dolznos* kulturnega človeka je. da čuva priredi.. nje kras živalstvo in rastlin-Ftvo. zavedajoč se. da je sam nje drl. da živi v njej in da je od edvifen. Vsaka stvar, ki se danes še zdi neupsrabliiva. zna v bodočih lr- Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Čas prihaja za vse one. ki so namen ieni to li to v stari kraj. da se odločijo kdaj in po kateri progi lele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France' preko Havre L SKUPN! — VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Nailaijni izleti po isti pro;i in • istim parnikom: 1R. APltll A Spomladanski iz'et JI NIJA ilrusi poletni i.-lvt 13. MAJA nas CLAVM izlet 11. JdlJ.V tretu patrtni izlvt U. J1X1J % poletni izlel 1. AV<;l STa četrti poletni izlet S PARNIKOM PARIS'* TUDI 2 SKUPNA IZLETA DNT »3 MAJA in .HM J A I o CUNARD progi s parrrlcom 'Mauretani ja' preko Cherboiircfa I. SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo "Vulcania" in "Salurnia" preko Trsta "VULCANIA" I. SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET - dne 10. APRILA N.itlaljni izleti po isti progi: 30. maja "SATURNIA* sept. "VITLCANIA" nov."SATI'KVIA" Z. r. "VI LCAN! \" 9. okt. Vt LI AMA ' 11. Ur.-. "VULfANlA" Pilite nam čimprej za cene. navodila glede potnih listov, vize-jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 03S0 zakričal rm-natelj panopti- j dlanmi, včasih je dal roko pod|ČUn: Za en ,dan gladu 23 rubljev. | eli bizon ne pari niti z domačo kra leno ka. itxadajale dalje! hrbet in jo potem zopet položil pod Saj tudi bom. — odvrne mla- glavo, z drugo pa se je praskal po denič ikrlpaje t zobmi in ae obnie,! nogah. da bi odšel — 40 dni skupaj sem Pab ika ga je gledala kaker cu-raiMi lačen, kakor da bi »e dal ta- dovito ribo v akvariju. k > izzivati j — Hm ... diha. — je rekel neki Dovoljitr. prične iaStn.k pimnazrjalec. — Tcpee. zakaj neki panoptika mahoma »Ua vljudno. - ne bi dihal? — mu je odgovoril ali bi v repaid mogli stradati 40 drugi poleg njega. — Koliko časa ctin11 je že notri? — 18 minut. — Res?-- Rekel sem vam. to je edino, pa nič ne je*5 — Osel! 18 minut bi kar znam! tudi jaz ostal brez jedi. Dragi prijatelj, potem bi se MLada dama jc nezadovoljno na-'.ahko pomenila. Ce boste stradali mfitnila ustnice in vprašala svoje-40 dni, vam plačam 1000 ruWJev.l ga spremljevalca. — Samo sedi? — Razen tega dobite od vsake pro- Kaj ne dela nič dru-^ga? dane vstopnice, izvzrmii vstopnice aa otroke ia vojake, po pet kopejk. — Pet kopejk? Nak. izpod 10 kopejk od vsake prodane vstopnice in 1000 rubljev za itirideset dni ne bo uič . _ Um lun.... da, velja^ Vsak dan dobite čaio vode drugega nič. Prutanete? — Kako? Nič ne dela. Saj vendar strada — Na njem tega ni videti. .. Kdaj dobi vodo, gospod direktor? — Jutri ob tem času. Počastite nas, vljudno prcslm, s svojim posetom! j Sro3i noči je odprl Monsieur Charles vrata svoje sobe, da bi f»e enkrat pogledal atrakcijo, ki naj ; bi g* obsula z zlato mano. Asirec — Samo en pogoj se' — pravi j j€ ie£ai na djU, 0mare in spal Men mladenič. — Preden ležem v stekleno omaro, mi plačajte dostojno večer)o — Velja! Zdaj narediva pogodbo. potem pa sestaviva plakat, da bo sv* zijal od začudenja .. In tako jc publika dn*i dan radovedno stala pred ogromnimi le-p*fci • takim te raagla&am: _ Z dovoljenjem oblarfti se bc vr*il v slovitem panoiiUlai umetnika v čarovništvu Monsieur]a Char-lesa nil senaaeijor.alnih predstav pod geslom čudo or^ajniwna Nič ne jem!" Sloviti astrski umetnik v stradanju MacChamboek se bo produci- l na stopnicah recimo 40 rubljev. skupaj, ker nisem celo noč stradal, 50 rubljev! — Ven! zakriči lastnik panoptika in ves iz uma od besnosti plane nanj. — Gospod Charles. — povzame umetnik, — ne maram takih šal. Ali nimate ničesar jesti? Moj želodec je čisto prazen? Mirno je sto- | pil v direktorjevo sobo. Na mizi so bili ostanki večerje gospoda Charlesa s policijskim komisarjem: šunka, pol goske in 15 jajec. Umetnik v stradanju je pograbil go^ko in v petih minatah je izginila v njegovem žrelu. Monsieur Charles je stal med tem na drugem koncu mize in gledal ves v strahu in grozi. Umetnik v stradanju je pospravil nato vseh 15 jajec. Monsieur Charles je od strahu padel na stol in vprašal: — Ali vedno toliko pojeste? — Ne. samo kadar sem lačen. — A. kdaj ste lačni? — Vedno. — Moj dragi. — pravi razburjeno Charles, — midva ne bova prekinila pogodbe Kazal vas bom kot silovitega požeruha. Povejte mi. sieur Charles je dvignil svetil j ko in posvetil spečemu v obraz. Ta je nalahno odprl oči, zazdehal in preplašeno vprašal — Kdo je? Ah. vi ste. Monsieur Charles'* — Da moj dragi. Prišel sem, da ^^ ali bi mo*U P°iesti vsak ve" pogledam, ali je vse V redu. Kar'<*r P^eno gosko in 25 žemelj? mirno spi Lahko noč! Asirec se je pretegnil in rekel: — Prav za prav ni vse v redu!- Kako to? Jedel bi No. Charles mirno. — pravi za to je še čas.... Samo še 39 dni... Potrpi še malo! — Vam je lahko reči, še malo potrpi, — je nezadovoljno zarenčal z m r ttur • i. sfSMii:^..-: rm.. - ■ - ^ 'SUE -^»itfr^ Naročite SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR leto 1930 Hm. k temu lahko pridaste še nekaj klobas in deset jajec ... — Dobrotnik! — obiame Charles ves srečen in mehak umetnika v stradanju. — To bo vzbudilo stokrat večjo senzacijo, nego stradanje. — Škoda, ker je tako pozno. — otožno pripomni človek iz panoptika. — Zakaj? — Lahko bi takoj pričel s svojo produkcijo... vo niti s kravo iz mešanega plemena cattalov. Težave ki jih imajo živinoreici pri iskanju križanca, ki bi bil sp -soben za življnje v polarnih krajih. misli znameniti polarni raziskovalec Stefanson premagati na ta način, da bi vdomaeil polarnega moškatnega vola ali pa naselil p' nepnegednih planjavah severne Kanade srednjeazijskega jaka. Ako s? posreči vdomačenje moškatnega vola. bo to zelo velikega ponieua. kajti človek v tem oziru od svetopisemskih časov ni več napravil nikako pridobitve Vse tiste domače iivali ki jih je imel pred davnimi tisočletji. ima še danes in ni njih vrste v ničemer pomnožil. Kakor pravijo poznavalci, se tudi Stefanssonov zamisel ne bo dal uresničiti, ker jc lov za dobičkom, športno pobijanje in tudi objestno uničevanje tako razredčilo vrste tega predstavniki polarnega goveda, da je njegova obnova in ž njo obstoj te živali v nevarnosti. Zadela ga bo ista usoda kekdr njegove evropske in ameriške soplemenjake. človek pa bo prepoz-nou videl, kako škodo si je prizadejal. Kakor smo na tem mestu že o- j menih, se jc na Aljaski posrečil po- 1 skus križanja med severnim jelr-nom satrega sveta in med karibu- i jem. jelenem severre Kanade. Tu j si se nekateri ljubitelji živali se ob j pravem času zavzeli za preganjano žival in ameriška vlad? je napravila ogromne farme tel1 jelenov. S tem si je zagotovUla vel'ko rezervo mesa. ki se že širi po ameriškem trgu in bo v krakem času cenena in dobra hrana najširšh ljudskih plasti. BAN OVCE VI KONCERTI: ČF JE MOŽ PIJANEC 15 februarja: Durant City, Pa 16. februarja: Cleveland, O -West Park. 2?, februarja: Cleveland. O.-Ncw-burg. 23 marca: Springfield, 31L 13. maja: Chicago. III. 25. maja: Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunik. Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Ranovee S. Rudolf. 44^ National Ave.. Milwaukee, Wis ki jc letos izredno zanimiv. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi bresplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih drŽav. Oglasite se za pojasnila v IJudakJ M ttv. 87, East 41. casta v petek sjatrmj »d 1«, 1» II., tsfca str. 3#S, ali pa v pondeljt* In sred« ob t. so- ba «13. POŠLJEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c s t ' ' * t KNJIGARNA "GLAS NARODA" l 216 Wmt 18 ttreet New York, N. Y. PAIN-EXPELLER MILIJONI VAŠIH LASTNIH I JUDI PRAVIJO da ni nob^nrca L;nimerta, "iti <2i »Ie!ovaI tako Mtro in zadovoljivo kjt PaiN-£.XPELLCR. K ■ fra /a prehlade, hole.m^ v pr-.■!-.„ gi«voi>oie. bolesti v !:i'fj, oko-rtaels miSitr, trd« sklfi.", izvi-lif, izpahujema. rrvinal: -ttr h-j-l<.inc. tjev.ilg.jo it i. Tolt,1- ! edpoiMŽ, katero dobv, jc Or pr—-cer.Ijiva. Ijs prrpričaft'' »e. da d' prišle na dan i zanimive podrebn^rti iz življen.ii i doricnih zakoncev. Žena je ze!o strog i m ne trpi. cia bi mož doma | .sir.rdel po alkoholu. Da se takoj prepriča, ce ga ima pud kapo, je ■ izmislila originalno sredstvo M z i je moral vedno dihniti sk' zi luk-! njico v ključavni predno mu ' odprla vrata. Če je zasmrdelo po i alkoholu, so ij^tala vrata zaprta in mož je moral prenočiti v pred-' sobi. Nekoč sc je vračal mož p -j Steno natreskan domov in v gia-j vo mu je šinila srečna misel. Poklical je šoferja, čes, naj cr. dihne j skozi luknjico v ključavnici bolt i j mu je ustregel in ker ženi ni za-j smrdelo po alkoholu, so se možu i vrati odprla. Zena je pa takoj spo-I znala, da jo je mož naplahtal in zato ga je neusmiljeno pretepla. Kodanjski listi omenjajo v por >-| čilu o tej obravnavi, da se je vršil t na 303 rojstni ilan klavnega danskega pomorščaka Chrutiana Jaco-ba Drake-a. Drake je živel 146 let Bil jc kapitan, suženj na galejah v tur.Jcem ujetništvu in eden največjih pijancev svoje dobe Kot 132-Ictnl starec se je oženil Ko ga ie danski kralj vprašal, kako je kljub visoki starosti se tako c.l in krepak. je odKuvoril: "Vaše Veličanstvo. zadnjih sto let nisem šel ni-k 'li trez: n v posicljo lNiiirsr*-« «-n ik'lavc% 25. januarja zjutraj so pripeljali v ljubljansko bolnico 25-letncga dninarja Jakoba ijublja, doma i t Gradišč.* pri Kamniku. Mladenič jc bil zap icn v tamosnjem kam-lomu kjer je razstreljeval velike skale Ko je fno skalo podminiral in prižgal vžigalno vrvico, se mu Je j cez čas zazdelo, da je vrvica ugas-' t ila. Zaradi t -ga e je približal ska-1 li. baš tisti hip pa je počilo. Šub-| J j.t m na^li s hudimi poškodbami n slavi IH S38 MH|lil||i »0» Za oslabele, brezmoene moške in ženske Ako »e počutite slabi, brt-zmočni. nervozni in neprvnesljlvi, nc morete spati v ho£j. .mate aiMb ap*tlt. prsbavme ne -rednosti in cnoiu bale fine, nastale vsled ;zčrpanega stanj« po rm^prtnlcl. vzemite j za nekaj dni Nuga-Tone, opazili bodete iBArsten uspeb. j Nuga-Ton« je pomagal tkBont^ Hai.no PrthajaS zopet s starimi storijami1 brat je pri slabem zdravju it davno mrtev! — je pripomni! grof. p«, tal vedno nervozen kadar se je njegov dotaknil tega pred- "C'cmu pa je kanabis?" s^m vpra- sto prav blizu sosedujeta in zagoni- tavljam vas, da se mi obnese Pr:ne- "To je čudoviti proizvod, jelite?' ( site mi epruvete". Je vzkliknil Konva navdušeno. Ve-1 Slušal sem. Čudna reč: prav nic čina tistih, ki ga rabijo, ne pozna- več me ni mikalo, da bi ga zapu-jo njegovih lastnosti, akoprav ved?' stil. za simptome, nastopajoče po uži- j Robotala sva skupaj mesec dni, a vanju preobile mere. Preden bohvk kazalo je, da si nisva nič na bolj- Tu ie mogoče' Jaz 1" domnevam, da se je kljub svojemu odporu proti poroki v« ndar poročil in da besta njegova žena ali otroci za -htevali zase dedsrino"1 Mi bi se morali enostavno presehti z fteinsha -gena. kot bi se iljubilo tej gospodi' Ne kliči strahov Hanno! Tudi ni moj namen Dosti pa sem razmišljal o tem' Ze iz pre-\idnoeti* Clovtk nr sme nikdar pustiti presenetiti od dogodkov! Orofk-a se m mogla sprijazniti s tem, da bi njena hčerka, ki je li.la vendar določena da igrs veliko ulogo v družbi, zadovoljna z ulogc . ponižne past or je ve žene Nikake prošnje pretnje ali rotenja pa niso i mogla omajati trdnega sklepa. Inge, Ne pnzaoevaj m mama! Knsteia ne pustim! Ali sta ji denar ir. ' stan vre vredna kot pa iskrena, srčna ljubezen? Večno pa ti bom hva- » letna, mama, če bi se sprijaznila z mojo nakano! Otraz grolice je naravnost okamenel v ledeni ošabnosti. Nikdar Inga' To bi bilo preveč zahtevano ter bi nasprotovalo tradicijam naše hiše! In tradicijam na ljubo bi rada videla svojega otroka osamljene- 1 ga in nesrečnega* Jaz tega ne razumem! Tudi gospodični Avgusti ni ušel konflikt v družini. Napram njej se je Inga zelo pogosto izgovorila ter Ji potožila svoje težave! Vsakdo mora imeti vsaj enega človeka' Besede Avguste pa so jo vedno potolažile tako da je povsem lahko prenašala vse breme. Nekega Jutra je prinesla Avgusta iz vasi tajno sporočilo, da je Eb- i ba Lene zopet tukaj ... — Kaj Matz. Ebba je tukaj? V svojem rsrburjenju je prijela Inga staro služabnico za oba ramena Da. konbe&a. včeraj popoldne jc- pnšla! To pa ni še vse! Ž njo je privi tudi paster Sturm in neka tuja. krasna dama. Vrtnar, ki je bil danes zjutraj v vasi, mi je pripovedoval o tem! — Ebba tukaj! Inga bi najrajše odhitela takoj v vas. da vidi svojo prijateljico. Oju-naCila pa se Je Nitesar pa ni smela storiti, kar bi povzročilo nevoljo sta rise v Razmišljala je za trenutek. Matz, uredite tako, da bo mladi gospod to izvedel! Mama nc sme i e nice.'ar vedeti oficijelnega Omogočiti pa se mora. da bom takoj lahko govorila z Ebbo! Potrpežljivo Je čakala kosila. Prav gotovo je vedel Hanno do tedaj. Ko so sedeli za mizo, je videla na njegovem obrazu, da ga nekaj strašno razburja — L.", tiaj je bilo to, si je lahko mislila! Ko Je služabnik podajal desert ter so bih med seboj, je rekel Hanno: - Pastor Sturm je v župnjišču na obisku. Privcdel je s seboj Ebbo Lene. Razvenega pa je prišla še neka dama. najbrž gospodinja Ebbe! Od kdaj se briga moj sin za vaške novice? — je pripomnila gro-liLa o%tro. — te me prav nič ne zanimajo! Vendar, mama. mene zanimajo zelo! — je menila Inga, — kajti jaz bi rada videla Ebbo! — Nikakor! To ti prepovedujem! — Ne, mama, tega si ne pustim prepovedati! Vidiš, jaz bi lahko nr tajnem obiskala Ebbo. Tega pa nočem, brez tvoje vednosti. Tvoj čut ti mora vendar izjaviti, kaj smo ji dolžni! — Moje stališče poznaš! Ne želim, da bi se ime one osebe sploh le omenilo! — je odvrnla grofica zelo ostro. K temu pa je prišel srd na mladega pastorja Inga sc je ozrla z zgovornim pogledom proti bratu. Ah sme mati govoriti na tak zaničevalen način o Ebbi? Tudi Hanno se je razsrdil. Nje-gcv sveži obraz je postal temno-rdeč, ko je nagovoril svojo mater: — Lepo. te moram prositi, mama. da Ebba ni nikaka "oseba", pač pa deklica, katero ljubim in kateri bi gotovo dal svoje ime. če bi se ne oziral na vaju oba. Dobro uvidim. da ni najdenka mogoče kot grofica Reinshagen. vendar pa mislim, da bi bilo dosti bolj naravno in pošte-ro, če bi se ne ozirali na vprašanja pokolenja! Vsled tega te prosim, da spoštuješ Ebbo Lene kot zasluži in ne pustiš, da bi se morala kot t.edolžna pokoriti sa grehe drugih! Potom mene je prišla Ebba v usta vseh ljudi. Deklica pa Je čista kot Inga. Ti veš. kako visoko cenim svojo sestro in tudi Ebbo čislam na sličen način! Inga je vrgla na svojega brata hvaležen pogled, ker se je tako hrabro zavzel za Ebbo — Papa, kakšni so tvoji nazori? — Ali lahko vidim, Ebbo? — se je obrnila Inga proti očetu, ki je nevoljno zrl na svoj krožnik. Čut pravičnosti mu J rekel, da je bila prepoved njegove žene povsem neupravičena. a v navzočnosti Inge ji ni hotel direktno ugovarjati. — Počakaj. Inga! Pastor Sturm nas bo najbrž obiskal in potem bo mogoče najti pravo pot! Jaz sem mnenja, da ne moremo enostavno ignorirati navzočnosti Ebbe Lene, že ne radi njene zelo spoštovane dru-ttaa! Za In g o je bila majhna tolažba, da je oče na njeni strani. On bo prav gotovo omogočil snidenje z Ebbo, če bi ji ne bilo treba biti nepo-korna. Vse v njej Je žarelo po dolge pogrešani prijateljici! Vsa vas je bila polna govoric, da se je Ebba Lene vrnila. In celo s pastorjem Sturmom! Torej ni bilo nič na tem, kar so ljudje govorili na tajnem, kajti drugače bi si ne drznila pokazati se v vasi! In sedaj sta jo odvedla celo Kristel in njegov oče! Lep, Jasen dan je bil! Gorki solnčni žarki so tajali zadnje lise zim-inega ln zemlja je bila pripravljena, da sprejme vase zopet bla Kot srečo obetajoča meglica je visela v zraku in vse je bilo pol-spomladanskih koprnenj! Ebba je zrla vsa srečna krog sebe! i. kako si ti lepa! občuti njegov omotični vpliv in se pogretne v mrtvičnost, zaznava raz-dvojitev v svoji osebnosti. Ii.dska konoplja je prav znana, dasi malo rabljena drogva. ki ima tehtni vlogo v mojem odkritju. Kadar se mc-Ga v majhnih količinah z drugimi mamili, na primer kloralom in opijem. Je učinek .. pa saj boste sami sodili". To je bile od sile zanLnivo. vendar nisem bil kdo ve kaj preverjen in domneval sem, da je Konvova zamisel obsojena na popln izpodlet. Pri vsem tem pa sem mu bil pri-praijen dovoliti, naj mi poskusi nasprotno dokazali. Po končanem opravilu sva oni večer dolgo kramljala in dozdevalo se mi je, da je moj drug izredno razburjen. Klepetala sva o smrti tem tajm-stvenem pojavu, ki prej ali slej doleti človeško bitje. Konva mi je razložil svoje teorije skoro potihem. V kratkem sem ga mogel slediti v njegivih izvajanjih in pretresati neznano stvar s tolikšno lahkoto kot on. (Dalje prihodnjič.) Pravil mi je doživljaj iz svojega življenja, ki se je bil primeril pred več leti: ko je študiral medicino v Avstriji, si je bil nakopal sovražnika in ta — lečnik kakor on — se je zaklel, da ga ubije .pa če bi moral v ta namen na konec sveta za njim. Konva mi je povedal razlog te mržnje: šlo je za ženo drugega zdravnika in silno sem se zavzel ob^ novico, da je mogel imeti moj ucenik takšno dogodivščino v svoji prošlosti. ' V resnici ni bilo nič', je sklenil "vsaj nič resnega in večkrat se mi je vrnila misle, da je dr Končan zblaznel. Pa naj si bo ta stvar kakorkoli. io vam priznam, da me je strah, sicer ne njega, pač pa smrti. Po tistem času sem životaril kakor jetnik in grožnja tega možaka mi noče iz spomina. V tem trenutku čutim, da se bo nekaj zgodila. Končan je osvetljiv. odločen in se ne bo pred ničemer ustavil". Povprašal sem se, ali želi Konva zategadelj razvozlati problem o žit-Ju in smrti. Sedaj, ko sem vedel za to zgodbico iz njegovega življenja, se mi je zdel normalnejši. V nevarnosti je bil in se je plašil smrti, kakor je otroka strah teme-. Sicer pa kdo se je ne boji? Vendar v njegovih vsakdanjih sklepih ni bilo nič otročjega in njegova vednost ie mi je zdela brez mej. Oni večer me je menda urekel in tudi če bi bil hotel, ne bi bil po vsej priliki mogel ostaviti njegovega laboratorija. * Drugo jutro sva poskušala najti j človeka, na katerem bi mogla na-i praviti svoj eksperiment. Na splošno ni tako težko naleteti koga. ki bi sprejel, saj za do-| voljno vsoto se ponudi kateri si bo-| di berač. A tokrat sva zaman poiz-; vedovala. Sicer pa je menda Konva i iztikal brez prepričanja, kajti na koncu koncev bi bilo proti nrav- | stevnim navodilom zdravilstva, pre- ' izkušati kako formulo na človeškem stvoru, ne da bi človek poznal njene učinke. Da se je primerila nesreča, bi bil Konva obdolžen umora. Zategadelj mi je še tisti dan nekaj predlagal. Že debelo uro je korakal semter-tja po svoji pisarni, kar mi reče: 'Saj boste znali uporabiti mojo formulo; preizkusite jo na meni. Pripravljen sem spustiti se v to nevarnost Zaman sem si prizadeval ugovarjati. Podoba je bila, da ni drugačnega izhoda, in doktor je imel dovolj zaupanja v svoj izum, da bi ga preizkusil na sebi. Oni večer sem mu torej vbrizgnil nekoliko kapelj raztopine in s tesnobo čakal izida. Nič ni bilo. Konva je imel dojem zaspanosti, to je bilo vse. "Vbrizgajte mi jačjo davko", je velel. Jaz pa nisem maral, kajti vedel sem, da tekočina vsebuje dosti klo-rala in hiozina in da bi bila krepka davka opasna. To sem tudi Kon-vi rekel. "Svojo formulo izpopolnim, pa če bi moral temu posvetiti leto dni" je momljal. "Uspeh in neuspeh če- šem nego poprej. Konvo samega je začel minevati pogum in menda bi bil vse na kol obesil, da ni prejel neko pismo. Bil sem poleg, ko ga je odprl: nestrpno je raztrgal ovitek, ki je nosil inozemsko znamko. Potlej se mi je zazdelo, kakor da je prebledei, medtem ko je površno preletel, kar je bilo napisano. Za trenutek je obsedel s papirjem v roki. ki je malce trepetala. Nato se je okrenil proti meni z rahlim usmevom in m. pomolil list. Drugega ni bilo na njem. ko dve besedi: "Čestitam. Končan". ^ "Kaj pa to pomeni?" sem osupnil. "To pomeni", je odvrnil Konva in si grizel ustno, "da moram usovr-'■.iti svojo formule". Zasmejal se je. kakor da se šali. toda zapazil sem. da se opoteka, ko je vstal in krenil proti mizi v laboratoriju Je bil to dokaz, da je bilo ono njegevo pripovedovanje pred dobrim mesecem točno? Takrat sem bil mnenja, da je stvari pretiraval in da se je nevarnost, katere se je bal, porodila v njegovih utrujenih možganih. Vendar njegova bojazen ie bila istinita in opasnost je obstajala. "Čestita n;i". je mrmral in zopet prijel pismo. "Slišati je moral o mojih raziskavah", je pristavil trpko. "Ali res verjamete, da vas namerava ubiti?" "Seve. ako mu jaz to dovolim", je smehljaje se odgovoril Konva. k* se mu je obličje razjasnilo "To je biaznik, ki se ga je bati, ker je u-čen. Razsrdil se je name zaradi u-mis'.jene žalitve Ne misliva več na to in lotiva se zopet svojega dela". mogel prekiniti vbrizgavanje, se je Konva onesvestil. Polt mu je bila nekam čudno svinčena in čeljust se mu je povesila; oči so ostale odprte in toge. Z veliko naglico sem mu dal močnih dražil, zlasti injekcijo strihnina potem še eno, da bi ojačil srce. Bilo je prekasno, nobenega znaka živnosti ni dal od sebe. Obupno sem si prizadtval. da bi ga spet oživil, pa sem z grožo ugotovil. da je ledeno mrzel. Dajal sem vse rcagcncije. kar sem jih poznal, ponavljaje venomer: "Konva je mrtev, jaz sem ga u-isil!" Vsak pripomoček, ki sem ga uporabil, mi je pričal, da je Konvj preminul pred kakimi desetimi minutami. in nazadnje sem se spomnit telefona: redarstvo moram obvestiti ! A v tem redkem trenutku sem se domislil nasprotnega strupa in s okrajnim naporom sem mu vbrizgnil obilen vzemek pod možgane kakor mi je bil Konva naznačil. Bob ob steno! Konva jc bil mrtev! Nobenega učinka ni bilo. Pe" minut je poteklo, pet grozljivih minut. med katerimi sem zdaj klel zdaj molil. Pa vendar, ako se je ta prekleta formula pokazala učinkovito, zakaj se ne bi še protistrup izkazal? »Konec prihodnjič > Kretanje Pamikov ■j — Shipping News — 12. februarja: Am .rum, ChfrUijri, kr.t Ur* 13. februar/a: Allien«.hen. Cherbourg, Iub:ir Ch»rh«iirf. Hremen Minnewuaki, Cherbourg tS. februarja: President i larding, Cherbou-g, m»n 20. februarja: StutlRait, Itoul«gne »ur Mer. i4r»in*r 21 februarja: l*ar1t. Havre MnjeMie, Cherbourg Hrem»»ri. Cherbourg. Hr#m*n W^ipmlarir!. Ch*rtK»urs .\guMU*. Nipoll, uenu^a 22 februarja: <*lfvH„>jd. Cherbourg, Hamburg 26. februar ja : i \\ AMljingtun. Cherbourg. Ha-u huru 27. febri. B-rlir. -Ja: Cherbourg. Urcui»n 1. marca: At|i> i tan . Chfi lf>m g New ^mMtrouai, ki,« Itoti^rdam »."■•»it«- lllalianuitio. Naj*., ti mar' i: marca* rt. nu. Nk|iulL, 1 marca: I»re«il«-n. fieri* CI. »•:»>. rif -IK> POZOR, ROJAKI Is naslova na list«, katerega prejemate, i« razvidr.e. kdaj Vam je naiočnina pošla. Ne čakajte toraj. da se Vas opomini*, temveč obnovite naročnino atl direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 7 marca t le il* Fram p. fvnr'and. Cheibouig 8. marca MinnfkahiU. h.u'nci S* L/iui«, Cn«-ri»ourg. l 12 m a rc a : Amcni «"h*rt,t«urg. cmm CALIFORNIA Fontana, A. Hoc her ar San Francisco. Jacob L s us hi n COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Culi«. John Oenn. Frank Janesh, A. Saftič. Sallda, Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk I* Zares sva se ga zopet oprijela, to da videl sem. da Konva ni pozabi! INDIANA in njegov strah, bi dejal, je bil Indianapolis, Lovls Banlch vzrok uspeha pri njegovih raziska- I ILLj*jois vah. Pozno zvečer se je ustavil in i . „ , J Aurora. J. Verblch na obrazu sem mu mogel citati, da , , . . _ _ „. . . . .. . , , Chicago. Joseph Blish. J. Bevčič, je precej zadovoljen in da bi hotel I „ ~ , . . . _ .„ ,, . i Mrs. F. Laurich. Andrew Bplllar. pričeti nov poskus. "Napraviva ga jutri.... ne. nocoj", je jeknil. si zavihnil rokav ter se zleknil po secirni mizi. Na&Ia Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odptutje: SATURNIA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA 26. APRILA VULCANIA g. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA K-iiurnia iri |»r*>kaAa v.»e 1»<1- )• *Yeta v razkošju, udobnoaii jr n»- i !rr muli r>;< jt*.tjAn v drugem rurniu. C O S C L I C H LINE 17 Battery P»ac», New Vofk 13. marca: Muefii lieJi. lUfuIitgn« i1»-r. Ilir« men 14. marca: Majestic. (*iierl.'»n g Ilrnurn, ChciUuri, Ht»rn»n 15. marca: Minnen.taka, t h> riming MilvuJkcr. • "t>. rt„mi jc iltnihiirs Conle Vrinil* NninjU, '»rtr v.i 16. marca: Haturn.a. 1t«t 19. marca: I*r<-»,4l. nt ilarJli flirrt- -m x U'»- men 20 marca: A'irg .Mdwrpen 2«. marca- 4$t*tend*m, ikjul<«!>« »ur Mer. Kut-terd;f»vii*th*D. C*tiert>,jui k 2*> marca Hamburg, t'beiboiirg !f»mtnn'(c 27. marca: K*-rliji. |U>abfgnp («wr M»r, lii^iiit-n 29. marca jI* ile Kiwn»-e JI«1* e Olj m|)|. . ehtrl*>ui< \V.-il**rn!ii!.ii, Chertjourg, Alilwr-l>en Kiirofa, Chertx»urg, l:reti,ert iPrvid nov) AupiMll*. .«»11. (jtMH A marca M tmtr louka Ch*fMiuf{ l"!e» r-'H|Mt. Oi«'rle ,i»rj;. H-< mliui K <>-<»r|C»? WdHiiirigtun, Ch-llumi *. IJ: etnei, \ Je .):••■ . It. !»..«ne .v .r Mer !:..! te rdi. ni - » R DNI PREKO OCEANA Nalfcrajft* in n»|oolJ ug«n< at| -- j'ljafa to alavoa francoska kuhinja laral&o mak* can* Vpra4ajta kateragakoll •oaliklC*D«(« iftoU alt FRENCH UNE It ITATI STRUT Nt W VOHK, N. V. "Dajte mi tokrat injekcijo v žile". je ukazal. "Po mojem mnenju je izpodletelo, ker je staničje razkrojilo delujoče snovi, preden so dosegle možgane". Večkrat sem premešal tekočino in je nekoliko vlil v stekleno briz-gljo. To sem pritrdil v cevko z iglo na koncu, kajti pri takovih opera cijah je treba velike opreznosti, da raztopina prenaglo ne poteče v žile. Vedel sem tudi to: če spustim en sam zračni mehurček v cevko, bo ta. dospevši v srce, Konvo pri te. priči usmrtil. Dvignil sem brizgljo in spustil raztopino v žilo. ki sem jo na vsak način predrl, kajti kri se je pomešala s tekočno, ki je bila v cevki. Konva ni krknil niti kriknil in pozorno sem ga motril. Trideset sekund se ni nič prigodilo. potem sem videl, kako je doktorju život otrdel; svaljčica mu je padla izmea j prstov in obraz mu je pomodrel, gotov znak opasnosti. Prej nego sem Cicero. J. Fablan. Joliet. A. Anzelc. Mary Barablch. J. Zaletel. JoseDh Hrovat. La Salle. J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal 8pringfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvati). Waukegan. Frank Petkovlek Id Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezich. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridgc, A Ycnna Conemaugn, J. Brezovec. V vanšek. Ro- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Slane samo $2.— nareeite ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA »• West 18 Street Ne« T«rk City MINNESOTA Chlsholmn. Frank Oouie. A nian. Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Cekula Eveleth. Louis Oouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing. John Povit Virginia. Fra^'k HrvaOch. Sheboygan. Johr Zorman. West AUis. Frank Skok. Pa- MISSOURI 8t. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Panlao Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK • Gowanda. Karl Steraisba. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barber ton, Jonn Balant, Joe H1U Cleveland, Anton Bobek, Chas Kar linger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J. K umi* Niies. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Racb^r. Youngstown. Anton Klkalj. OREGON Oregon City. J. KoMir. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Pr-vič. Louis Jupan-čič. A. Skerlj. Farrell, Jerry OKorn Forest City. Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer Cily in okolico, Frank Fe-renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TaufelJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Kopriviek. Midway, John 2ust. Moon Run. Fr. Podmtltek. Pittsburgh. Z. Jak.she, Vine. Aril in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Derpshai*. Reading. J. Pezd*rc. Steelton. A. Hrea. Unity Sta. ln okollr.o, J. Skerlj Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Wlllock, J. Peternei. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine In okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Louis 'isacher. Dlamondville. F. Lumbert. Vsak xastopnlk Izda potrdilo t% ?voto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; sa fttirl mesece 92.; sa četrt lets $1.50. New York City Je $7. celo leto Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi jc nam<*tij*ti potovati * Utrl kraj. Je potrebno, da )t poučen o potnih Ustih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled nate dolgoletne izkušnje Vam nt samoreme dati najboljša poia.mil«, In priporočamo vedno le prvovrstne bnu-paralks. Tudi nedriavljnnl iam~r*Jo potovati v stari kr*l ua oMsk. toda preskrbeti »I morajo dovoljenj« sa povmiiev