Dopisi. Iz Ljutoniera. (Volitov volilnih mož: požar; volilni shod; nov kandidal). Dne 5. septeinbra se je vulilo 13 volilnih inož: ki bodejo v.si glasovali za kandidala g. dr. Rosina; v Gornji Radgoni so odvisni posamezni izidi od agitacije. Opozarja se, da volijo dne 12. sept. obš-ine (iornja Radgona, Polica, Ščatovci in Zbigovci, dne 14. sept. Mola, Bučečovci, Volčja vas in Murščak. — Pretečeni teden je pogorelo deset gospodarjev na Hrastju. Zgorelo je mnogo zrnja in krme; škode je nad 20.000 gld. Siromaki potrebujejo nujne pomoči. Čujemo, da ljutomerski narodnjaki hočejo pričeti s pomožnirn odborom. — Dne 13. sept. je volilni shod v Boračevi pri vrlem narodnjaku g. Veberiču. Govorili bodejo dr. .1. Dečko, Dragotin llribar in dr. Fr. Rosina. Upamo obilne udeložbe. — Guden kandidat se ponuja gornjeradgonskim volilcem, slavnoznani Bračko iz Orehovca. Na noge prijatelji njegovi! Pomagajte raznirn »feierberom«, ki se zanj toliko trudijo ! lz Zadretske doline. (Častno občanstvo.) (•bčinski odbor oboine Bočna je v javni seji dne 12. avgusta t. 1. gosp. Antona Rodošeka, župnika v Šmartni ob Dreti, načelnika okrajnega zastopa in nameslnika okrajnega šolskega sveta Gornji grad, vsled mnogih zaslug, katero si je slekel za povzdigo in napredek Zadretske doline, imenoval svojim častnini občanoni. Vročenje diplome vršilo se je dne 6. septembra prav si- jajno. Ob ij.i3. uri popoldne je dospela deputacija občine Bočna, na čelu jej gosp. župan v Šmartno, koja se je najpoprej popoldanske božje službe udeležila, potem pa povabila čast. gospoda slavljenca k sprejetju diplome v lepo okinčano gostilnico Martina Remica. Tukaj se je po kratkera nagovoru, v pričo iz Gornjega grada došlili gospodov in gospej, na čelu jim gospoda župan in knezoSkofijski oskrbnik, diploma vročila. Vidno ganjen zahvalil se je slavljenec deputaciji kakor tudi gospodom in gospem iz Gornjega grada za njih ranogobrojni obisk. Gromenje topičev in vihrajoče zastave pričalo je jasno radost občinstva. Po slavnosti vršile so se raznotere napitnice z željo: Ljubi Bog naj ohrani čast. gospoda slavljenca zdravega in zadovoljnega Se mnogo let v blagor in prid njemu udanega občinstva! Od Velike Nedelje. (Volitve volilnih) mož za Veliko Nedeljo so se žalostno končale; dne 4. sept. sta bila izvoljena dva najhujša sovražnika kmečkega Ijudstva, trdna Nemca, katera sta si pred par leti ustanovila »nemški fejerber« in ga ali neposredno ali posredno tako dresirala, da sta bila letos res voljena za volilna raoža za Veliko Nedeljo. Sicer se govori, da se Velikonedeljščanom v modri glavici moti! Bog jih tega varuj! Prav dobro pa so izpadle volitve v okolici velikonedeljski. Izvoljeni so dobri, krščanski in narodni, zanesljivi možje, ki bodo trdni ko skala. Volilni možje so: V Trgovišču: g. Novak, v Gvetkovcih g. A. Horvat in T. Korpar, v Podgorcih g. M. Paulinič in F. Ozmec. Iz Trsta. (»Brivec« je oživel!) Ne čudite se ve prepirljive slovenske stranke o njegovem povratku med Slovence. Gul je vik in krik v Hades naših neznačajnih bojev strankarskega klanja. Predramili so ga iz spanja obupni boj na Tržaškem in v Istri, osebno mrženje strankarskih prenapetnežev na Goriškem, nezaslišana otrpnelost središča Slovenije na Kranjskem; dalje hohtajč-nestrpnost pangermanov do slovenskih manjšin v Gradcu in Gelovcu, ter pravični boj delavskega proletarijata po Slovenskem. Obupen klic Spinčičev: »Morituri vos salutant« je pretresel netrohljive kosti spečega »Brivca« — zemlja se je odprla in bruhnila na dan novim duhom nasičenega borivca, ki je lakoj poiskal zarjavelo orodie, da je brusi in sicer tako hudo nabrusi, da bo rezalo na vse strani brez prizanesljivosti. Ni brivca brez §alona, ne bo »Brivea« j)rez lepih podob. A da ne zastane sapa zopet probujenemu borivcu za narodna in človeška prava, da ga ne pobere v drugo za njega nevarna denarna sušica, za katero mrjo slovenski Saljivi listi, sklicuje se na vse sloje slovenskega naroda, da mu pomagajo pri življenju. »Brivec« izhaja trikral v mesecu in stane za vse leto 5 kron. Prva številka izide dne 9. oktobra t. 1. Pisma, naročnino sprejema bivši voditelj slov. šole v Trstu, in upravnik lista M. Kamuščič, bivajoč pri sv. Ivanu št. 165. Šaljivi Slovenci in Slovenke, sezite marljivo po peresu — ostali pa v žep. Iz Sromelj pri Brežicah. (Toča.) Gospod urednik! Ze lani sem vam poročal, da nam je slana lepe naše nasade osmodila, ali še huiše ko lani, nas je zadela strašna šiba božja v soboto, dne 22. avgusta. Proti '/,4. uri popoldne se od zahoda nebo stemni nagloma, strašen piš podira drevje, razkriva strehe, in gosta toča se vsuje, debelejša od jajec in v 4 minotah jo nam vzela z eno besedo, vse. — Vinogradi, obetajoči bogato trgatev, stojijo brez perja in brez grozdja tu, koruza, fižol, zeljo in vsa letina, katera je letos lako lepa bila, je uničena in v zemljo poteptana. Tužni tavamo okoli in jokamo, s čim se bodemo preživili? Dosti je pa takih, ki imajo to krivo vero, da toča ni od Boga, ampak da narejena od človeka in zlasti neumneži to očilajo duhovnikom; a tega ne vedo, da jo le naši grehi delajo, ker ž njimi Boga žalimo in tako srd božji na sebe kličemo. Kakor se čuje, so hudo zadete občine Videm, Pleterje, Sromlje in Pišece, nekaj manj pa Rizelsko. Prosimo torej, naj nam naši zastopniki pomorejo do kakšne pomoči, bodisi od koder koli. S Pohorja. (Ta poslanec bode pomagal kmetom.) Na volilni dan se bliža volišeu mali, debel možiček, pozdravljaje volilce z besedami: »Koga bodemo volili? Jaz vem za poslanca, tam v mestu Mariboru. On je bogat človek, ta bo kmetom pomagal — za njega moramo delovati. — Kako pa nam bode pomagal ? Bode prišel za kmeta orat, kosit, živine pitat, bo kmelu kupil par volov ali krav, bode plačal za nas davek, bo plačal dolge za nas, bode nam pa svo]e denaije razdelil ? To vse ne. Kako pa nam bode torej pomagal? Morebiti bode milijonarjem denarje pobral in kmetoni razdelil? To ne more. No, kako pa natn bode ledaj pomagal? — On bode pobral slabe Slovence skupaj, njib pobasal v koš in nje prodal Nemcem, da bodo Nemei opravičeno rekli: Kako neumen je Slovenee, rajši voli nasprotnika, kakor sarn sebe. Naši sedanji poslanei so naši prijatelji, so sinovi našega rodu, njim so znane naše težave, oni delajo vedno v prid našega naroda. Ako vam naši poslanci ne morejo zadostiti; bode nam lorej zadostil poslanec, ki v denarjih plava, kateri ne ve. kako se kmet trudi, kako si on krub prideluje. On ne živi med kmečkim ljudstvom, on tudi ne ve, kaj je kmelu, kaj je narodu treba. Tak poslanec, ki Slovencu nič ne privošči in ga po volitvi le zatira, — tak poslanec ne more in tudi noče nam slovenskim kmetom pomagati. Koga pa bi torej naj volili? Katero roko imaš rajši, svojo ali roko svojega soseda? Katero suknjo imaš rajši, svojo ali enako svojega soseda, katera te nikdar grela ne bo ? To premisli in voli! lz Ljutomera. (Na Gvenu) so v minolein mesecu zmerili največjo vročino dne 5. avgusta, (26f5° C), najbolj hladno lit. avgusta, (10-3° <"). Deževnih dnevuv bilo je 19, največ dežja dne 6. avgusta. Toča prikazala se je dvakrat, ali škode ni povzročila po polji, pač pa po vinogradih dne H. avgusta dvakrat, zaran in zvečer. Z žetvo smo pri nas v poznlh letinah gotovi navadno do dne 15. ali 18. julija, v zgodnjih pa do okoli 10. julija. Ali letos se je zavoljo vednega deževanja delo nakopičilo, da ga skoro ne moremo zmagovati. Oves in jaro rž smo na njivi imeli še sredi avgusta, repe še tistokrat nismo mogli posejati, a na vrsto je prišla že košnja otave. Prahe za ozimino ni bilo mogoče orati. kakor bi bili radi. Jabljanc so rodne precej, posebno kar je mlajšega drevja. <>b Muri je toča škodo naredila, kakor čujemo, v Volčjivesi in v Hučečovcih.