r
NOVO MESTO, 15.12.1982 LETO XII	ŠT. 17
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov - Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
letu 1982 na rob
Leto 1982 se počasi izteka. V spominu nam bo ostalo kot eno težjih let. V Labodu smo. kot izgleda. dobro ocenili kaj nas čaka v tem letu. Že ob sprejemu letnega plana smo sprejeli program ukrepov za njegovo izvršitev. ki bi mu. že takrat mirno rekli, lahko stabilizacijski program. Kaj je bila vsebina tega programa? Povečati kapacitete za izvoz od 33% na 45% vseh razpoložljivih kapacitet, omejiti zaposlovanje na režijskih delovnih mestih, čimbolje izkoristiti delovni čas, občutno zma-
njšati uvoz surovin, opredeliti smo se za skrajno racionalno obnašanje na vseh področjih poslovanja, predvsem pa tam. kjer so stroški največji, poostrili smo odnos do kvalitete dela, na področju delitve uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka itd.
Tako našo naravnanost smo s programom poslovanja v* zoženih materialnih okvirih, ki smo ga sprejeli v juniju mesecu, dopolnili in konkretizirali. Ob tem menim, da je treba omeniti še eno izmed pomembnih odločitev, ki zadeva asortiman naših izdelkov. V letu 1982 smo povečali proizvodnjo ženskih bluz, ženskih kril, zahtevnejših modelov srajc, v lastni proizvodnji smo prenehali izdelovatipi-džame in moške spodnje hlače, močneje pa smo se angažirali tudi z izdelavo enostavnejših izdelkov pri kooperantih. Za TOZD VRHNJIH oblačil smo v letošnjem letu zagotovili vsaj delno dopolnitev strojne opreme. med tem ko plan dopolnitve strojne opreme za TOZD lahke konfekcije zaradi znanih omejitev uvoza opreme nismo realizirali.
Vzporedno s temi dogodki, nam bo leto 1982 ostalo v spominu tudi po izredno močni dejavnosti na področju izpopolnjevanja in dograjevanje interne zakonodaje - samoupravnih aktov.
Menim, da v tem trenutku lahko podamo tudi že oceno finančnega poslovanja za leto 1982. Pričakujemo, da bomo dosegli 155 milijard S din celotnega prihodka ali 25% več kot smo planirali. Od tega bomo na tujem trgu ustvarili cca 22 milijard S din prihodkov.
Pričakujemo, da bo dohodek znašal 67 milijard S din ali 26 več kot smo planirali.
Za osebne dohodke bomo porabili cca 35 milijard S din. Pričakovati je. da bi povprečni OD na zaposlenega v letošnjem letu znašal okoli 12.000 din. Usklajeni plan izvoza na konvertibilnem področju, ki je za letošnje leto znašal 17.5 milijard S din je za 19% večji od lanskega, bomo po vseh doslej možnih ocenah realizirali skoraj IOO,:/c. Menim, da bomo naše
planske naloge realizirali zadovoljivo, k čemer je prav gotovo prispeval sleherni izmed naše 1.915 članske družine. Še posebej vetja pohvaliti razumevanje vseh delavcev za izpolnjevanje naših izvoznih obvez, saj v težavah v kakršnih so tudi naši ino partnerji ni bilo enostavno izpolnili načrtovanih obveznosti. Področje analize poslovanja v letošnjem letu, ki jih bomo pripravili po novem letu, pa nam bodo dobrodošle za usmeritev naših prizadenaj v naslednjem letu.
hi kuj lahko pričakujemo od leta 1983, ki nam že trka na vrata?
Spričo znane situacije v kateri se nahajamo in odtočne usmeritve vse naše družbe, da težave razrešimo z lastnimi močmi, brez takšnih ali drugačnih vplivov od zunaj, bo leto. ki prihaja. prav gotovo še veliko težje. Pogoji gospodarjenja bodo še bolj zaostreni, izvozna naravnanost bo še bolj poudarjena, borba za izpolnjevanje planskih nalog bo še hujša, delitvena razmerjaa bodo še bolj odvisna od dejansko ustvarjenih rezultatov dela. naša usmeritev za vrhunsko kvaliteto proizvodov bo prisotna sleherni dan na slehernem delovnem mestu; samo delo in rezultati dela so pravo merilo za nagrajevanje slehernega izmed nas.
Ne vstopamo v novo leto prestrašeni ali obupani! Sredina ki spoštuje delo, ki se bori za enotne cilje, ki zna deliti, gospodariti in samoupravljati, se nima česa bati! Naj ob tej priliki ponovno poudarim ugotovitev iz zadnje konference Sindikatov naše delovne organizacije: ,.Iz vseh sedanjih težav moramo iziti še močnejši, še bolj organizirani in še bolj Labodovi!''
Naj naša Labodova družina zaplava v leto 1983 z dvignjeno glavo, prepričana v boljši jutrišnji dan, ki po trdem delu in ve-likih naporih mora priti!
Vsem delavcem Laboda, njihovim družinskim članom, upokojencem in poslovnim prijateljem želim srečno Novo 1983. leto!
Glavni direktor MILAN BRATOŽ
domači trg v letošnjem letu
LOCNA
%
(1
Po uvedbi novega delovnega časa: „Mami, oči ti sporoča, da njiva, ki smo jo zorali prejšnjo noč, ni naša, ampak sosedova."
Pred letom dni smo na straneh našega glasila pisali o realizaciji za tekoče leto in z zaskrbljenostjo zrli v leto naprej. Zavedali smo se, da so naše obveznosti do izvoza velike in da zna poveča teh vplivati na kapacitete za domači trg. Na drugi strani pa so nas spremljale skrbi glede surovin, cen in kupne moči, ki je ta čas začela padati. In ko se sedaj ozremo v leto nazaj, lahko trdimo, da smo uspešni, da so doseženi rezultati nad vsemi pričakovanji. Tako kot pred letom dni, sem se o tej temi tudi tokrat pogovarjala s tovarišem Božom Verstovškom, vodjo prodaje, ki svojo predanost Labodu potrjuje sleherni trenutek. Del uspeha je gotovo iskati tudi v tej popolni pripadnosti in takemu obvladovanju dela:
Odstotek realizacije tekočega leta v primerjavi s preteklim, bo letos zelo visok. Naj podam le nekaj številk najprej za mesec oktober, ko je indeks neto fakturiranih minut v programu PŠ 241, v programu VO pa 111. Skupno v obeh programih je indeks neto realizacije fakturiranih minut v oktobru 81—82 172. V mesecu novembru je indeks PŠ 239 in VO 193 ali skupno 223. Kooperacija je bila dobrodošla čeprav pa vemo, da je ta povečan obseg povzročil tudi večje delo pripravi dela in tudi v skladiščih. Pisali smo že o tem, da so tudi delavci iz DSSS in drugih služb Commerce priskočili na pomoč skladišču gotovih izdelkov PŠ, saj je bilo v mesecu oktobru in delno v novembru le-to močno obremenjeno. Poleg tekočih lastnih kapacitet, so ta čas prihajali tudi izdelki iz kooperacije. Tako je prišlo kar 20.000 komadov več kot sicer. Na žalost pa se ravno delavci skladišča niso odzvali tako kot bi bilo pričakovati. V tako obremenjenem trenutku je sicer pričakovati več nestrpnosti, več živčnosti, saj je na odpremo čakalo veliko pošiljk, ki bi sicer že morale biti na trgu. Toda, če bi se vsi zavedali odgovornosti, bi morali k akciji pristopiti pripravljeni in zavzeti za delo, ki pa bi seveda
v svojem nadaljevanju moralo prinesti tudi višjo oceno uspešnosti oziroma obsega dela. Toda na žalost je do zapletov prišlo in na napakah se učimo. Pomembno pa je, da je kljub vsemu realiziran cilj, da so izdelki pri kupcih in da se lahko pohvalimo s količinami, za katere je malo verjetno, da se bodo kaj kmalu ponovile. Kljub močnemu povečanju naših kapacitet za izvoz smo uspeli tudi domači trg zadržati na enakih količinah kot leto poprej. Za tem je veliko dela v samem Labodu in v kooperaciji, in na to delo smo upravičeno lahko ponosni.
Da pa bi delo v bodoče teklo tudi brez neljubih in nevme-snih zapetljajev, pa je nujno dograjevati naše medsebojne odnose, pogovarjati se moramo več in predvsem ustrezneje. Na primer sprejemanje gospodarskega plana, ki teče preko delegatov na delavskem svetu in nato še na zboru, se zdi s tem povsem zadovoljivo. Toda obveznosti posameznih služb ob tem, količine, asortiman in še veliko takih podrobnosti, pogleda vsak le s svojimi očmi, s svojega stališča. Hiter pogled in hitra ocena na seji delavskega sveta in kasneje na zboru, pa še ne da dovolj poglobljenega vpogleda v obveznosti posameznih služb. Gotovo bi morali o te . obveznostih za naprej več spregovoriti po službah, ki se jih določeno delo neposredno teče. Taka infro-macija oziroma kar pogovor, bi gotovo rodil nove kvalitete, zagotovil pripravljenost na
delo, omogočil pa tudi povratne informacije, ki bi zagotovile v primeru, ko neke naloge ne bi bilo moč realizirati, hitro ukrepanje za nove rešitve.
Koordinacija in obveščenost ter organizacija dela, to so devize za naprej! Ne moremo si dovoliti, da nenadoma služba, ki je v procesu nekega dela udeležena z najmanjšim odstotkom, zavrne dosego cilja. Kaj težko je surovino nabaviti, skreirati, pripraviti za proizvodnjo in ne nazadnje prodati izdelek v današnjem, za to kaj težkem času. In če v takem procesu na primer skladišče zaradi tega ali drugačnega vzroka zavre odajo blaga, je to nedopustno. Zato se morajo službe pravočasno informirati in se za težje naloge tudi intenzivneje pripraviti. Naši cilji so skupni in samo tem moramo slediti, zato se moramo znajti, se več pogovarjati in se bolje organizirati.
Današnji tempo je prinesel med naše odnose precej sprememb. Sicer teče delo v Labodu tako, da smo na naše uspehe lahko ponosni. Vendar se v nekaterih službah poraja ..bolezen”, ki je nerazumljiva. Zgodi se, da mora biti za sicer povsem ustaljeno nalogo, ki ji sledimo v določenem roku že nekaj let (kot na primer izdelava kolekcije) precej intervencij in celo prošenj ter pregovarjanj. Zakaj? Za naloge, za rok in za nosilce smo se dogovorili skupno in vsak bi moral svojo odgovornost izpeljati v dogo-
vorjenem obsegu in času. Toda pustimo se prositi in s tem jemljemo čas za druge obveznosti. Če znamo v naši hiši brez dodatnih prošenj v roku in kvalitetno izdelati na primer zaključni račun, pripraviti kvalitetne izdelke za izvoz (za domači trg je že manj posluha) in še kaj, bi pač morali poskrbeti, da bi prav vsi svoje naloge izvajali v celoti in brez posebnih prošenj. Na žalost se v današnjem trenutku, poleg precejšnjih uspehov, kažejo tudi odmiki, ki jih ne smemo spregledati, jim „za enkrat” odpustiti ter s tem zavajati sebe in nuditi nezdravo potuho. Pogledati moramo problemom v oči, kajti le tako jih bomo znali tudi odpraviti.
Vse to moramo narediti za boljši jutri, ko se bomo morali še bolje izkazati, da bomo lahko zadržali doseženo ravan.
Tako sva v pogovoru s tov. Verstovškom prešla iz teme prodaje na domačem trgu, tudi na temo domačega — Labodovega odnosa do obveznosti na trgu. Prodaja gotovo najintenzivneje čuti vsako napako v kvaliteti, v rokih, v organizaciji, je neke vrste filter med trgom in proizvodnjo, s tem pa je tudi pokazatelj plusov in minusov. In na teh kazalcih se velja učiti, jim slediti, nikakor pa jih ne ignorirati. Smo strjena veriga, vezani smo drug na drugega, zato se moramo prilagajati, koordinirati in slediti našemu skupnemu cilju. Le tako bomo uspešni!
december -
mesec
izvoza
Letošnji mesec december je pomenil v naši delovni organizaciji dobesedno mesec izvoza. Proizvodnja za izvoz ima v vseh tozdih absolutno prednost, saj je tudi delo za domači trg, ki je bilo plasirano predno smo dobili surovino za izvoz, počakati na naslednji mesec.
Tako je trenutno v vseh treh temeljnih organizacijah programa VO v proizvodnji poleg rednega programa za izvoz — Zimmermann v Zali, jobis v TIP—TOP-u ter C. Fischer in M + Schulz v Temenici, še posel za Irak. To naročilo šteje 5000 jop in 2000 kril v klasičnem izvozu, ki ga je treba realizirati v rekordno kratkem roku dobrih štirinajstih dni. Za zagotovitev dobro in pravočasno realiziranega naročila, bo gotovo potrebno poleg rednega dela delati tudi v podaljšanem delovnem času, ki zna seči tudi v nedeljsko delo. Levji delež pri teh obveznostih imata tozd TEMENICA in ZALA pa tudi tozd TIP— TOP zaradi krojenja in fiksiranja za Zalo. Rok dela za Irak je nepreklicno vezan na dospetje pošiljke, kar pomeni, da bomo lahko takoj po dobavi že lahko koristili priliv. Čeprav smo dlje časa pričakovali to delo za Irak, ga vendarle nismo vključili v naše plane
cene, cene...
Vprašanje cen za naslednje leto še ni rešeno. Artikli iz kolekcije pomlad — poletje bodo vsak čas na trgu, saj je leto že skoraj iztečeno, nejasnosti pa prav na področju cen ostaja veliko. Gotovo je, da bodo prav delovne organizacije iz panoge konfekcije v največji zagati, ker so vsi met-ražerji nove cene svojih izdelkov uspeli že registrirati — surovina je seveda že narejena — ostaja po predvidevanjih največje breme na konfekcionarjih. Zaradi nastale situacije je naše splošno združenje poslalo obvestilo, naj do nadaljnih navodil upoštevamo dejstvo, da morajo biti cene za nove izdelke formirane na nivoju že potrjenih cen za enake proizvode. Torej ukrepi zamrznitve cen onemogočajo kakršnokoli povišanje teh.
Nastala situacija pomeni za našo delovno organizacijo precejšnje težave in predvsem manjši dohodek od pričakovanega. Ker so metražerji svoje cene že uspeli potrditi, ne moremo računati na to, da bi na račun znižanja cen surovin lahko znižali cene naših izdelkov.
Kljub vsemu'smo prepričani, da bo situacija v najkrajšem času jasnejša, do tedaj pa ne ostaja drugega, kot da upoštevamo navodila in priporočila.
Pošiljka za Loisa, pripravljena v skladišču
vse dokler akreditiv ni bil odprt. Tako lahko rečemo, da je ..padel” Irak dodatno. Seveda pa je tudi od tega dela odvisen naš doseg izvoznih obveznosti po planu in ob tem, da tudi vsa ostala dela tečejo po programu.
Tudi tozdi programa PS so ta čas polno zasedeni z delom za izvoz. Tako je v teku delo za Loisa, ki je posebej vezano na letošnjo izdelavo zaradi izko-riščenja licenc. Tečejo tudi predelavni posli za Melko, El-mior, Pfeiftle, Erfo, Schvvarz in tudi v tem programu za Zimmermanna.
Pri nekaterih od naštetih partnerjev roki niso vezani izključno na letošnje leto oz. na mesec december, toda sami se moramo zavedati, da pomeni realizacija nekaj dni pred iztekom leta še dodatne točke v izpolnitvi naših izvoznih obvez, zato vlagajo temeljne organizacije v to delo vse svoje sile.
Vemo, da se pomembnosti teh nalog sleherni Labodovec v celoti zaveda in da bomo — kot že tolikokrat doslej — tudi tokrat uspeli izpeljati tudi to veliko nalogo.
M. VODOPIVEC
ob
novem mandatu v sindikalnem vodstvu tip-top
Velikokrat je bilo že poudarjeno. da je delo v osnovnih organizacijah sindikata zelo zahtevno. Širina dela pa cesto ostaja le na članih izvršnih odborov ali včasih celo samo na predsedniku. To pa je tudi vzrok za vse zaplete in za vsa zaostajanja v izvajanju sprejetih nalog. S podobnimi težavami so se v preteklem mandatnem obdobju srečavali tudi v osnovni organizaciji sindikata v ljubljanskem TIP-TOP-u. kjer pa je bila situacija še nekoliko bolj zapletena, saj nihče ni hotel prevzeti naloge predsednika OO. Tako je bil mandat celotnega izvršnega odbora podaljšan za kar polovico. dokler DPO niso uspele zadovoljivo rešiti novega vodstva OO sindikata. Sedaj, ko so kadrovske težave
urejene kar najbolje — saj je prevzel odgovorno mesto predsednika OOS tov. Marn, ki mu sindikalno delo ni tuje — je tov. Žargi, dosedanji predsednik, ocenil delo v preteklem mandatu:
Aktivnosti niso vedno tekle tako, kot smo si jih zamislili. Vzrokov za to je več, med temi pa je tudi premajhna odgovornost vseh članov OO, časovna stiska in pa na prvem mestu neizkušenost na področju zahtevnega družbenopolitičnega dela. Ob tem bi veljalo poudariti, da naj br bil predsednik OO en mandat pred to zahtevno funkcijo, član izvršnega odbora. Vzgajati moramo ljudi, ki bodo sčasoma prevzemali družbenopolitično delo.da ne bi ponovno prišlo do že omenjene situacije, ker so vsi poznali razmere in se s tem tudi bali prevzeti odgovornost predsednika. V samem delu bi redno delovanje konference sindikatov v Labodu gotovo pomenilo veliko pomoč oz. oporo. Povezave med OOS nam je doslej manjkalo, saj je prav sindikalno delo vezano na delo celotne delovne organizacije in seveda tudi širše, celotne branže.
Naša OOS je redno obravnavala poročila ob periodičnih ali zaključnem računu. Ob teh pregledih našega poslovanja pa bi morali še več pozornosti posvetiti stroškom, različnim analizam, ki naj bi usmerjale še kvalitetnejše delo za naprej, skratka. vsi bi se morali zavzeti za še varnejši odnos pri poslovanju. ne pa samo potrjevati „za nazaj". Doslej smo bili tudi na
OOS deležni takih pobud le iz strani strokovnih delavcev, predvsem direktorja, ostali pa so bili več ali manj poslušalci. Šele v zadnjem času se prebuja tudi ta ..množični glas”. Delavci sami so ponudili, s številkami in izračuni utemeljen predlog za podaljšano delo v enem ali dveh dneh vtednu.da bi se izognili delom v soboto, ki terja tudi določena sredstva: za prevoze, za zagonske stroške za ogrevanje, pa še bi se dalo našteti, še posebno ob razmišljanju glede delovne storilnosti. Seveda je to le predlog, ki ga je treba osvetiti in pretehtati iz vseh strani, toda razveseljiva je že pobuda in zavzeto razmišljanje članov OOS.
Naša OO je spodbujala k večji elastičnosti, k spreminjanju in dopolnjevanju obstoječega, čeprav vedno nismo bili uspešni. V teh premikih (pa naj si gre kot zadnje dni za nov delovni čas ali za kar koli drugega) se ne bi smeli prepričevati s takimi ali drugačnimi besedami, pač pa le argumentirano dokazovati. Tudi odnos do delaje bil predmet našega razmišljanja in ukrepanja, seveda pa je bilo precej pozornosti posvečeno bolnim, invalidom. .. Na tem področju nas čaka še naloga izvesti socialno kartoteko, ki naj bi nudila prerez stanja tako pri reševanju stanovanjske politike, kot pri dodeljevanju take ali drugačne pomoči.
Na področju družbenega standarda je sindikat dal pobudo za efektnejše reševanje stanovanjske problematike. Premik je že v tem, da smo v Labodu začeli razmišljati o
Tehnični muzej me pooblašča, da vam v zamenjavo za to vašo starino ponudim novo telefonsko centralo.

KKŠSai
T
HM*

reševanju tega vprašanja na nivoju DO, pa tudi sami v TOZD se bomo morali znajti, saj teh problemov med nami ni malo. Sicer pa smo z. doseženim družbenim standardom lahko zares zadovoljni. Daljnosežna politika pri odločanju za počitniške kapacitete se je obrestovala in lahko se pohvalimo z zares pestro in ugodno ponudbo. Tudi o sekciji upokojencev smo razmišljali. Ker smo v posebnem položaju, saj se vežejo na nas tako upokojenci Modnih oblačil TIP-TOP-a in Laboda, smo se doslej ..spomnili” le na upokojence Laboda, kar gotovo ni prav. Zato bo nujno najti ustrezno pot. da bodo upokojenci vseh treh delovnih organizacij uživali pozornost.
V novem mandatu ostaja tudi velika naloga aktivnega sodelovanja z vsemi DPO tako v TOZD kot tudi na ravni DO. Sodelovanju v TOZD bo potrebno posvetiti vso pozornost, saj mora predstavnik OOS sodelovati na organih upravljanja s stališči svoje sredine. spodbujati kar najbolj široko delo in skrbeti za to, da bo delo in obnašanje v naši sredini zares tako. kot ga vsi pričakujemo. Saj že nekaj časa vemo. da ni delo sindikata le v pripravi izletov in zabav, pač pa široko zaobjema naše celotno delo in življenje. Zaradi te širine je gotovo delo v OOS ..nehvaležno", toda velika prizadevanja rojevajo rezultate.
enake količine kot so bile letošnje, pri nekaterih partnerjih pa so te celo nekoliko večje. Pogovor je tekel tudi v smeri spremembe cen. Te seveda ne gredo v višini odstotkov, priznanih na domačem tržišču, pomemben uspeh pa je že nekaj odstotno zvišanje, če vemo, da je tudi inflacija v teh deželah približno tri-odstotna.
začela se
je
smučarska
sezona
Letošnja zimska sezona je stekla. Tudi dom Panorama na Zelenici, kjer ima Labod v zakupu dve sobi s skupno osmimi ležišči, že čaka na svoje goste. Ker pa so se letos smučarskim željam pridružile težave z bencinom, se moramo na izlete še toliko bolj pripraviti. Počitniška skupnost Krško, v sklopu katere smo na Zelenici prisotni, želi prav zaradi pričakovanega drugačnega gibanja gostov oz. obiskov na Ljubelju, terminski plan za čas od januarja do marca meseca. V kolikor naše kapacitete ne bi v celoti izkoristili sami, bo le-te Počitniška skupnost ponudila ostalim gostom, da bi tako le dosegla zastavljen finančni rezultat. Zaradi omenjenih težav s prevozi bi bilo prav, da se Športna društva in še posebno osnovne organizacije sindikata zavzemajo za organizirane izlete ali celo smučarske tečaje. Lani je ŠD v novomeškem delu Laboda or-
ganiziralo zelo posrečeno akcijo smučarskega tečaja in na teh ugodnih izkušnjah bi veljalo graditi tudi naprej.
Vsi, ki se zanimate za letovanje na Ljubelju, se lahko prijavite pri svojih poslovnih sekretarjih, Novomeščani pa pri vodji splošne službe, tov. Muhiču. Poosebi bomo delavci Laboda in naši družinski člani ter ožji sorodniki plačali 120 dinarjev na dan, prav tolikšna pa je za goste Panorame tudi celodnevna smučarska karta. Avtobusni prevozi iz Ljubljane do Tržiča so pogosti, manj ugodne pa so avtobusne zveze od tu na Ljubelj. Kompas in Počitniška skupnost se dogovarjata za pogostejše proge, za enkrat pa velja, da bo ob 11. uri peljal avtobus na Ljubelj, ob 15.30 pa se bo vračal v dolino. Da bi bil letovalcem omogočen kar najboljši oddih, je letos poskrbljeno tudi za to, da boste že v samem domu Panorama lahko kupili osnovna živila in čistila. Ob tem pa je treba poudariti še prijetno novost, da sta v Panorami nameščeni dve kabini s tušem in da bi si lahko — proti plačilu seveda — sposodite posteljno perilo.
Kljub omejitvam voženj velja izkoristiti čudovite možnosti. ki nam jih nudi dom na Ljubelju, zato se naj predvsem osnovne organizacije sindikata v naših tozdih dogovore za organizirane izlete in tako ponudijo kar najširšemu krogu Labodovih delavcev tudi prijeten zimski oddih.
Končno smo našli prostor, kjer bomo lahko nemoteno nadaljevali proizvodnjo, tudi če bo Idrijca ponovno poplavljala.
Obisk kooperanta
Po končani letošnji predelavi so nas obiskali predstavniki Perasta — našega dolgoletnega sodelavca. S predstavniki Laboda so skupaj analizirali sodelovanje. Še vedno je nekaj težav predvsem v kvaliteti izdelkov, kar pa ni nepremostljivo, saj je bil s striktnejšo kontrolo dosežen določen napredek. Take so bile obojestranske ugotovitve. Ob nad-aljnem sodelovanju bo zato morala biti prisotnost naših kontrolorjev na samem mestu proizvodnje pogostejša, kvalitetnejša oblika sodelovanja pa se kaže tudi v želji obeh partnerjev, da bi sproti analizirali sodelovanje. Že po zaključevanju naslednje kolekcije se bodo predstavniki Perasta ponovno srečali z našimi odgovornimi delavci in se dogovorili o poteku nadaljne-ga sodelovanja.
Uspeli pogovori s tujimi partnerji
Predstavniki Laboda so v novembru mesecu obiskali vse naše večje tuje kupce in se z njimi dogovarjali za nadaljne sodelovanje. Po teh pogovorih je ocena možnosti za sodelovanje v prihodnjem letu dokaj ugodna. Kljub gospodarski krizi, ki jo je močno čutiti tudi med našimi kupci, sije Labod uspel zagotoviti približno
ZALA
Smučarija. smuča-rija — takole je na Zelenici

**»
S? : ’ iiiifok..

kadar se ovratniki vihajo
(Prevod iz prospekta proizvajalca podlog „Etacol”)
Izdelava srajce je po mnogih letih razvoja in izboljšav prišla tako daleč, da lahko ponudimo našim kupcem zelo visoko kvaliteto in jih s tem v popolnosti zadovoljimo. Eden najvažnejših kriterijev je vsekakor izgled in oblika ovratnika. Ne rečemo zastonj, da je ovratnik ..vizit karta" za srajco. Kako pride potem do tega. da se ovratnik enkrat viha navzgor, enkrat pa na notranjo stran.
Posebej grdo izgleda ovratnik, če se ena konica viha navznoter, druga navzven. V nekaterih primerih se srajce najboljše kvalitete tudi po prvem pranju ne izboljšajo. Zato se sprašujemo, zakaj ..Etacol" tehniki so pred nekaj leti naredili analizo glede tega vprašanja. Ker ni bilo pravih pojasnil in se je okoli tega področja pojavljalo le malo vprašanj, bi s tem v zvezi želeli dati nekaj pojasnil.
1.	Tehnika šivanja
Če se obe konici ovratnika vihata, je največkrat vzrok v šivanju. Previsoka napetost sukanca, neenakomeren transport, napačni ročni prijem pri vodenju blaga itd.
Če se viha ena konica navznoter. druga navzven, je bil
ta ovratnik verjetno predhodno sestavljen in pri tem je bil šiv neenakomeren izveden.
2.	Stabilnost dimenzij zgornjega blaga
Vihanje konic, se pojavlja tudi. če se blago za srajco pri pranju preveč krči. Spodnja stran ovratnika, ki je zelo narahlo prišita, je potem veliko krajša kot prava stran ovratnika. pri kateri je blago zaradi lepljenja na podlogo stabilno.
Zaradi napetosti pri krčenju konice ovratnika vlečejo skupaj.
3.	Krojenja podloge
Če se konica viha navznoter in druge navzven, je lahko vzrok tudi konstrukcijska apaka pri obliki ovratnika. V tem primeru je vzrok pri diagonalnem krojenju podloge. Kot je znano se pri ne-kvadratno tkani podlogi ujema dimenzija pri pranju različno spremeni po smeri votka in osnove. Ampak tudi kvadratna podloga lahko skozi različne stopnje krčenja povzroči efekte vihanja na ovratniku,če se uporablja ..diagonalno Stancami” (krojena) podloga. Če se Stanca ravno v smeri osnove — Stanca na ali krojena, potem ostaneta obe konici enaki. Pri tem je verjetnost vihanja veliko manjša. Če pa se kljub temu podloga diagonalno kroji, vplivajo napetosti preje različno pod istim kotom in robove ovratnika. To pelje k temu, da se ena konica viha navznoter in druga navzven. Na sliki je poenostavljeno prikazano kako na primer napetost po osnovi vpliva na ozek rob na ovratniku — točka A je pod čisto drugem kotom kot točka B, če je
krojenje diagonalno. Pri ravnem krojenju je ta kot enak.
4.	Kombinacija podlog
Diagonalno krojenje se v končni fazi izbira zato, ker s tem dosežemo raven in gladek prepogib. Predvsem pri debelejših podlogah se dogaja, da nastajajo pri pregibu koničasti prepogibi. To lahko preprečimo z diagonalnem krojenjem podloge. Ta problem se ne pojavlja pri direktno lepljenih ovratnikih. Z povezavo celotne površine — gornje blago — podloga, se dobi željena obstojnost oblike tako, da se uporabi mehka — voljna osnovna podloga.
Razen tega, da je direktno lepljena, groba podloga v povezavi z. gornjim osnovnim blagom diagonalno krojena jasen ..Moire" — efekt.
Če to vse združimo, lahko rečemo, da direktno lepljen ovratnik s kvadratno tkano ravno krojeno osnovno podlogo. daje brezhiben rezultat, ob pogoju, da je tudi šivanje brezhibno.
Konfekeionarji na tej osnovi z izbiro različnih podlog za ojačanje izboljšajo stabilnost volumen ovratnika.
Povedal in priredil Boris Vogrinc
osnova
votek
}y:oienie podlocje
1 I |Of\||
ravno
povečana
proizvodnja
ženskih kril
Že leto dni tečejo pogovori o nujnosti povečanega obsega kril v naši ponudbi. Krila so naletela na velik odziv trga, zato so te potrebe upoštevane tudi v planih za prihodnje leto, že pred tem pa smo predvideli povečanje ženskih kril v srednjeročnem planu. Centralni delavski svet je to potrdil tudi v smernicah za plan 1983 in tako bo že s I. januarjem 1983 stekla mesečna proizvodnja 2000 kril. Sprva bo ta povečana proizvodnja potekala v sodelovanju s kooperantom. Odgovorno nalogo ob povečanem obsegu izdelave kril za promptno prodajo, je prevzel tov. Tomo Luzar, pomočnik programa VO, ki je doslej opravljal tudi že dodatno delo na terenu predvsem v Dalmaciji. Ob tako obsežnem delu je odgovornost za program kril še toliko težje prevzeti, toda ker tudi ta del naše proizvodnje, ki tako naglo raste, zahteva točno vodenje programa, je bilo nujno zaupati nalogo poznavalcu kot je tov. Tomo Luzar. Torej že z januarjem bo stekla promptna prodaja ženskih kril, ki v našem programu zajemajo vse vidnejše mesto.
TEMENICA

Ko je sanitarna inšpekcija zaprla menzo: ,,Madonca, če bo deževalo, bo to sicer dobro za mojo njivo, v službi bomo pa spet brez malice."
Pregled odpreme po letih v kom.
(v 000 kom.)
leto	P Š PŠ Izvoz Skupaj Index P Š PŠ Izvoz Skupaj
1977	1.625	270	1.895	1.625
1978	1.591	435	2.026	1.214
1979	1.625	527	2.152	1.125
1980	1.468	513	1.981	1.195
1981	1.409	497	1.908	1.115
1982 cca	1.479	554	2.033	1.160
3.520
3.240	78:77	98	161	107	74	92
3.277	79:78	102	121	106	93	101
3.176	80:79	90	97	92	106	97
3.023	81:80	96	97	96	93	95
3.193	82:81	105	111	107	104	106
Odprema v skladišču PŠ v številkah
Leta 1977 je bilo odpremlje-nih iz skladišča PŠ 3, 520.000 komadov, leta 1981 pa 3.023.000 komadov. Ocena odpreme za tekoče letojecca 3 milijone. Torej odprema pada, na drugi strani pa kupci količine zmanjšujejo, drobijo. V ilustracijo naj velja podatek, da je bilo leta 1977, 42.000 odpremnic. leta 1981 52.000 in letos bo za deset odstotkov ta številka še povišana. Podatki so tudi jasnejši ob dejstvu, da smo v teh letih menjali asorti-man v korist zelo modnih
_	.	...	izdelkov, kar pa prinaša na
Te dni so vsa prizadevanja tozda Zala usmerjena v izvoz. Na posnetku vidimo tudi vodjo proizvodnje, vseh ravneh tudi več vloženega tov. Dobrovoljca.	deia
Zalivala
Ob boleči izgubi moje mame, se sodelavcem zahvaljujem za podarjeno cvetje in za tako številčen obisk na njeni zadnji poti.
Janez Rotar
spremeniti
tudi navade, ne le
delovni čas!
Dežurni škrat: ..Prinesi večji koš, ker sem tistim v DSSS obljubil direktorja; saj ga čakajo že celo leto!"
V mnogih delovnih sredinah smo že spremenili delovni čas, drugje, kjer ni dveh ali treh izmen, pa bodo v kratkem prešli na začetek dela z osmo uro oz. pol ure prej. Utemeljitev za premik je veliko, med temi pa je najglasnejša ta, daje fiziološka pripravljenost za delo ob šesti uri zjutraj kaj majhna, ob osmih pa se krivulja močno dvigne. Začeti delovni dan s polnim zamahom pa pomeni tudi določeno motivacijo za celoten delovni dan. Zato moramo nujno ob prehodu na nov delovni čas spremeniti tudi navade. Začetek dela naj steče zares delovno in brez tako popularnih uvodov s kavico v krogu sodelavcev, s pogovori o tem in onem, s ..pripravami” na delo. Ob osmih naj steče tudi naše delo, teh korakov pa ne smemo delati počasi, ampak moramo kar nemudoma presekati s to nezdravo prakso.
Slediti pa mora večja zavest za delo v toku delovnega dne. Skupine in debatiranje ne sodijo v delovni čas in v delovni prostor. Čeprav sc je potihoma, toda vztrajno, prerinilo
med nas mišljenje, daje vse to nujen in celo kvaliteten delež v naših odnosih, smo vendarle spoznali, da temu ni tako. Delovni čas mora biti v celoti posvečen le delu. Večni pogovori, nedisciplina in podobno, ne smejo nič več ostajati praksa, ki naj bi ji — po mnenju nekaterih — celo zaploskati (češ — imejmo se radi, moramo se pogovarjati, si ..pomagati"...) S takimi odstopanji nikakor ne bomo mogli zgraditi naše svetlejše prihodnosti. Ta je le v večjem
in kvalitetnejšem delu. Ob dobrih delovnih rezultatih, ki jim bomo vsi prispevali posvojili močeh, pa bodo tudi naši odnosi najboljši, naše zadovoljstvo pa največje. In ponovno se velja spomniti stare resnice, da delovni odnos zahteva tovarištvo, ne pa samo prijateljstvo. Tovariški odnos pa marsičesa ne prenaša ta ko lahkotno, kot prijateljski — ne dovoljuje obrekovanj, podtikanj, ščitenja lenobe in nediscipline....
Čas in razmere nas silijo, da
bomo le prekinili z dosedanjo prakso na delu, kjer je bil pogosto osreden motiv ta, da se pozabavamo, se naklepetamo, zvemo vse o vsem. In če se po jutru dan pozna, se te naše ..preobrazbe” lotimo kar takoj, saj je prav novo leto tudi sicer čas naših svežih, velikih in pomembnih načrtov za čas naprej. Gotovo bomo veliko več zadovoljstva našli v delovnih uspehih, kot smo ga morda našli v pomenjkovanjih. Prijateljstvo pustimo za proste popoldanske ure, na delovnem mestu pa si bodimo tovariši!
Ker bomo v večini primerov začeli z novim letom tudi z novim delovnim časom, je to tudi najugodnejši trenutek za spreminjanje starih navad. Z malo dobre volje, nam bo to gotovo tudi uspelo!	i •
Nekaj večnih resnic
Če bi bili vsi ljudje tako zadovoljni s svojo plačo kot so s svojo pametjo, bi na svetu vladalo samo ljubo zadovoljstvo.
Gledati moramo s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.
S. E.
Kdor ne dela, ta največ greši.
Niso vsi ljudje tako slabi, kot si to misli slab človek.