NOVICE
* Občine Juršinci
4. avgust 2004
Leto VIII, številka 1



■#fcs#jsr tejpSINll
Vabim vas na osrednjo prireditev ob 10. občinskem prazniku Občine Juršinci in na slovesno otvoritev vrtca, ki bo
v nedeljo, 8. avgusta 2004, ob 11.30 uri, v večnamenski dvorani v Juršincih.
Po osrednji prireditvi vas vljudno vabim na družabno srečanje pred
večnamensko dvorano.
Zupan Občine Juršinci Alojz Kaučič
SPOŠTOVANE OBČANKE IN SPOŠTOVANI OBČANI
Ob 10. OBČINSKEM PRAZNIKU
Pred 10. občinskim praznikom Občine Juršinci z veseljem ugotavljam, da eno leto pred rokom predajamo v uporabo drugo veliko investicijo, to je naš tako težko pričakovani vrtec. Gre za sodoben objekt, ki bo zadostil vsem potrebam naše občine. Torej še en razlog več, da se bodo mlade družine laže odločale ostajati tukaj in tako skupaj z vsemi nami pomagale postoriti še kaj za naš skupni boljši jutri. Potrebno je povedati, da je to za občino izredno veliko finančno breme, da naš čaka še ena naložba v šolski prostor, to je adaptacija kuhinje in ureditev jedilnice. Ko bo končano še to, potem lahko trdim, da je v širšem prostoru
naše države malo kje poskrbljeno za mladi rod tako kot pri nas.
Čas je že bil, da se ne pogovarjamo več samo o cestah, vodovodih, temveč da pričnemo z izgradnjo kanalizacije, čistilne naprave. Razmišljati kaže naprej, saj bo to osnova za naslednji veliki projekt, ki ga imamo v planu, to je izgradnja industrijsko-obrtne cone.
Potrebno se bo seveda lotevati tudi stvari, ki bodo doprinesle k razvoju gospodarstva in pridobivanju dragocenih novih delovnih mest. Vedno omenjam in to bom počel tudi v bodoče, da pri nas živijo delovni, ponosni ljudje, s katerimi ni težko najti skupne poti za še hitrejši razvoj. Čeprav je iz leta v leto manj sredstev za investicije, občina ima tudi nove finančne obveznosti, ne razmišljamo, da ne bi postorili prav vsega in preko različnih državnih razpisov pridobili čim več investicijskih sredstev v občinski	proračun.
Kakovostno delo občinskega sveta, podžupana, uprave in vaških odborov, ki prav vsi pomagajo po svojih močeh, da poskušamo, to trdim, v vse
vasi peljati enakomeren razvoj. Včasih imam občutek, da smo celo center malo zanemarjali, kar seveda ni prav, saj je to ogledalo vseh nas.
Vsa društva, organizacija RK, Svet za preventivo v cestnem prometu, Civilna zaščita in zavod, ki pokriva tudi delovanje vrtca, delujejo odlično, čeprav za njih ni vedno toliko finančnih sredstev, kot bi jih želeli. Dobro sodelujemo tudi s katoliško cerkvijo, posebej dobro pa še s sosednjimi občinami.
Ob vsakem občinskem prazniku in sprejemanju proračuna za naslednje leto se je treba ozreti naprej, razmišljati predvsem v to smer, da vzdržujemo in dograjujemo obstoječo infrastrukturo in da v vsakem obdobju pridobimo kakšen nov kilometer asfaltirane ceste. V letošnjem letu bomo izpeljali investicijo novogradnje in razširitve ceste v vasi Zagorci in skupaj z odborom za infrastrukturo že načrtujemo, kje so pa največje
potrebe za to, da se na cestnem področju postori kaj v naslednjem letu.
Imamo kar veliko kilometrov cest in po določenem času jih je potrebno posodobiti. Vseh naenkrat ne bomo zmogli, bomo pa to delali postopoma.
Potrebno je tudi povedati, da vsi odbori pri občinskem svetu zelo resno opravljajo svoje naloge, dajejo svoje predloge, ki jih, kolikor je pač v naši moči, poskušamo realizirati.
Skratka, vsi skupaj poskušamo dodati droben kamenček v mozaik, ki se mu reče razvoj za boljši jutri.
S ponosom in zanosom bom tudi jaz še naprej opravljal to svoje delo, saj vem, da mi boste stali ob strani in se kot vedno veselili novih pridobitev.
Ob 10. občinskem prazniku hvala za vašo podporo in iskrene čestitke.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
ŠPORTNA TEKMOVANJA OB 10. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE JURŠINCI IN VABILO NA SPOMINSKO SLOVESNOST
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno.
Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150.
Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41.
Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov.
Lektor: Bojana Kolenko.
Odgovorni urednik in oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 6l, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače.
1.	TURNIR V MALEM NOGOMETU:
07. 08. 2004 ob 19.00 na igrišču v Juršincih
2.	STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE ZA POKAL OBČINE JURŠINCI: 24. 07. 2004 ob 14.00 na strelišču v Mostju
3.	TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU ZA POKAL OBČINE JURŠINCI:
01. 08. 2004 ob 16.00 za ribnikom v Juršincih
4.	STRELJANJE Z ZRAČNO PIŠTOLO ZA POKAL OBČINE JURŠINCI: 05. 08. 2004 ob 18.00 na strelišču v Juršincih
5.	GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE JURŠINCI:
07. 08. 2004 ob 14.00 na travniku nasproti Okrepčevalnice “Pri Darinki”
VABILO NA SPOMINSKO SLOVESNOST
ob 62. obletnici boja Slovenskogoriške-Lackove čete v Mostju. Slovesnost bo v soboto, 7. avgusta 2004, ob 17.00 v Mostju.
VABLJENI!
STRAN -3	4. avgust 2004
Šolsko leto se končuje
Za nami je konec pouka v šolskem letu 2003/2004. Šolo je obiskovalo 229 učencev, v vrtec pa je bilo ob koncu vpisanih 17 otrok.
O uspešnih športnikih lahko preberete poseben članek. Za uspehe na športnem področju so poleg učencev zaslužni tudi njihovi mentorji: Stanko Podvršek, Darko Pavlin, Jože Marin in Tadej Podvršek. Na razredni stopnji je za športnike v okviru projektov Zlati sonček in Krpan skrbela Marija Popovič.
Prav je, da predstavimo tudi nekaj vidnejših uspehov naših učencev na učnem in vzgojnem področju.
Učenci prvega in dmgega razreda so opisno ocenjeni. Najboljše bomo imeli priložnost spoznati v naslednjih letih. O odličnjakih boste verjetno tudi v bodoče slišali veliko dobrega. Naj jih predstavim:
3.	razred:
Vanesa Grager, David Kekec, Karmen Kuhar, Marko Lebar, Samanta Lovrec, Mišel Matjašič, Lara Stoger, Tanja Bedrač, Tomi Horvat, Alen Jerebič, Alenka Kump, Jani Nedeljko, Tamara Plohl, Barbara Rižnar.
4.	razred:
Maja Čuš, Doris Erhatič, Katja Horvat, Tadej Horvat, Sanja Ivanjšič, Gregor Kocmut, Patrik Kokol, Sandra Matjašič, Veronika Mikolič, Tina Munda, Maja Pavlin, Katja Plohl, Marajka Toplak, Blažka Vršič, Dominik Vrtič, Nastja Žnidarič.
5.	razred:
Sašo Arnuš, Anja Križan, Mateja Munda, Janja Rajh, Sandra Horvat, Maja Kovačec, Mitja Kralj, Sabina Kump, Alenka Meznarič, Klemen Vršič.
7. razred devetletke:
Elvis Arnuš, Borut Kosec, Gregor Krajnc, Aleš Kujavec, Bojan Kujavec, Klemen Nedeljko, Samantha Slaček, Petra Šterbal, Mitja Vesenjak, Mihaela Zorko.
7.	razred:
Rok Kovačec, Marko Novak, Benjamin Spiegl, Dora Lenart, Maja Mikolič, Damir Štuhec.
8.	razred:
Suzana Cizerl, Jani Jerebič, Sara Kaučič, Marjeta Krajnc, Maja Kralj, Sara Kukovec, Tadej Lovrec, Anita Munda, Monika Novak, Rok Osterc, David Pignar, Rok Pučko, Nicole Weingartner.
Odličnjake iz osmega razreda je sprejel in obdaril tudi župan g. Alojz Kaučič.
Na državnem tekmovanju iz znanja slovenščine je Sara Kukovec osvojila srebrno priznanje. Njena mentorica je bila Lidija Ljubeč.
Sabina Lenart je pripravljala učence za tekmovanje iz nemščine. Učenci: Rok Pučko, David Pignar in Nicole Weingartner so si priborili srebrno priznanje na državnem tekmovanju.
Najboljši matematiki: Maja Mikolič, Rok Osterc in David Pignar so zastopali šolo na področnem tekmovanju. Vodila jih je Andreja Klarič. Fizike in tehnike je pripravljal Branko Horvat. David Pignar in Rok Pučko sta osvojila srebrno priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike. Pri tehniki so bili najuspešnejši na področnem tekmovanju Tadej Lovrec, Rok Pučko, Jernej Divjak, Leon Muršič, Bojan Kujavec, Aleš Kujavec in Jani Jerebič, posegli so po prvih treh mestih v svojih kategorijah. Uspešno sta se na državnem tekmovanju predstavila Tadej Lovrec in Rok Pučko.
Imamo državno prvakinjo na tekmovanju iz Vesele šole: to je Maja Kralj. Na regijskem tekmovanju pa so doseli priznanja tudi: Sara Kukovec, Dora Lenart, Maja Mikolič, Dušan Kump, David Pignar in Renata Novak. Njihova mentorica je Slavica Gerič.
Slavica Gerič in Marjana Šterbal sta pomagali tudi predstavnicam turističnega podmladka pri izdelavi raziskovalne naloge in pripravi razstave na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Osvojile so srebrno priznanje na regijskem tekmovanju in srebrno priznanje za razstavo na državnem tekmovanju. Sodelovale so učenke: Sara Kukovec, Eva Krampelj, Veronika Holc, Sara Kaučič, Nicole Weingartner, Marjetka Šmidlehner in Maja Kralj.
Mladi člani Rdečega kviza so dosegli tretje mesto na regijskem tekmovanju. Ekipo so sestavljali Klemen Vršič, Samantha Slaček in Petra Šterbal. Vodila jih je Cirila Kračun.
Na likovnem področju so bili učenci zelo ustvarjalni. Učenca Rok Osterc in Blaž Gaberc sta zastopala šolo na Mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki. Tomi Vrbančič in Rok Pučko sta sodelovala na otroškem Ex tempere Jurjevo 2004 na Ptuju. Nagrajeni učenci na razpisu Maske 2004 so bili: Patricija Rajh, Leon Muršič, Manuela Krajnc in Tomas Grašič. Njihov mentor je Janko Marinič.
Tekmovanje iz računalništva je potekalo pod budnim očesom mentorja Damjana Šimenka. Pri oblikovanju pisnih in vizualnih sporočil sta se na področno tekmovanje uvrstila David Pignar in Rok Pučko. Največji uspeh pa sta dosegla učenca Smiljan Horvat in Tomi Hojnik z osvojenim drugim mestom na državnem tekmovanju.
1

Na državno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni so se uvrstile Sara Kukovec, Monika Novak in Veronika Holc. Vse tri so na tem tekmovanju osvojile srebrna priznanja. Pripravljala jih je mentorica Aleksandra Vinkovič.
Zlata priznanja na tekmovanju "100 let letalstva« so osvojili trije tekmovalci: Tadej Lovrec, Rok Pučko in Rok Osterc. Njihov mentor je bil Slavko Feguš. Pripravil je tudi učence za tekmovanje iz zgodovine o življenju in delu generala Maistra, na katerem so učenci Veronika Holc, David Pignar, Jani Jerebič, Rok Osterc, Rok Pučko in Tadej Lovrec osvojili srebrno priznanje.
Tudi pevska zbora sta se letos zelo izkazala na revijah in prireditvah. Z njimi je sodelovala tudi instrumentalna skupina, ki je zelo popestrila marsikateri program. Sodelovali so tudi na državnem srečanju Orffovih skupin v Ljubljani. Vodila jih je Katja Stošič.
Folklorna skupina prav tako poživi vsako prireditev. Predstavili so se na različnih revijah. Požrtvovalno jo je vodila Darinka Žnidarič. Veliko pa je prispeval k uspehu učenec Denis Žnidarič s spremljavo na harmoniki. Za promet je skrbela Lidija Kunčnik. Na tekmovanju so učenci: Klemen Nedeljko, Marko Novak in Rok Osterc pokazali veliko znanja in spret-
nosti.
Kolesarske izpite so opravljali učenci 3. in 4. razreda. V tretjem razredu so opravljali teoretičen del, v četrtem pa praktični del. Na izpite jih je pripravljala Irena Petek-Zebec.
Likovniki na predmetni stopnji in učenci razredne stopnje pri oblikovalnem krožku, ki ga je vodila Cvetka Vratič, so poskrbeli za videz šole in dekoracije na prireditvah.
Najmlajši učenci so s svojima učiteljicama Olgo Kostanjevec in Metko Pignar sodelovali pri vseh dejavnostih in najbolj popestrili dogajanje na šoli.
Tudi v vrtcu so imeli otroci kaj pokazati. Veliko so se naučili in pridno delali. Staršem so se večkrat predstavili s prireditvami in z razstavami. Večji otroci so se udeležili tudi plavalnega tečaja. Z njimi so se trudile Darinka Benko, Lidija Horvat in Katica Meznarič. Vsi pa se veselimo novih prostorov, ko bodo imeli otroci neprimerno boljše pogoje.
V prazničnem decembru smo imeli dan odprtih vrat, ko so tudi starši lahko sodelovali pri vseh
dejavnostih po razredih. Ob dnevu šole smo predstavili dejavnosti, ki zanimajo učence in se ob njih tudi zabavajo. Pri vseh dejavnostih sta sodelovali tudi Marica Zorko in Helena Bezjak. Da so lahko učenci večino dneva preživeli v šoli ob knjigah in drugih dejavnostih, sta s hrano poskrbeli Bernarda Novak in Elizabeta Berlak. Za boljše pogoje dela v čistih učilnicah so se trudile čistilke: Angela Žmauc, Elizabeta Čuš, Marija Meznarič in Jelka Kukovec.
V lokalni skupnosti smo imeli veliko podpore. Veseli smo bili vseh spodbud, pohval in tudi kritične pripombe smo vedno upoštevali. Odbor za družbene dejavnosti je opremil pevski zbor in finančno podprl tudi športne dejavnosti na šoli. Svet za preventivo v cestnem prometu je poskrbel za varnost otrok in delavcev šole in vrtca ter vse obdaril s kresničkami.
Sodelovali smo na občinski prireditvi Zahvala jeseni. Učenci so za to priložnost izdelali ljudska glasbila in se naučili nekaj ljudskih pesmi. Pripravljali sta jih
Pomladni dan
Metka Gomjec in Silvija Šegula.
Z Občino Juršinci smo sodelovali pri organizaciji miklavževanja, božično-novoletnega koncerta, ob obeležitvi kulturnega praznika in počastitvi materinskega dneva. Vsem krajanom čestitam ob
prazniku Občine Juršinci in se veselim sodelovanja tudi v naslednjem šolskem letu.
Jelka Svenšek, ravnateljica
DAN ZEMLJE TUDI NA OŠ JURŠINCI
Urejenost, čistoča in lepo okolje so odraz človekovega odnosa do življenjskega okolja. Ta odnos moramo začeti privzgajati slehernemu posamezniku že zelo zgodaj, posebno odrasli pa moramo biti največji vzgled.
Tudi na OŠ Juršinci si zelo prizadevamo, da bi naše življenjsko okolje ostalo čimbolj neobremenjeno in tako prostor za vsa živa bitja.
Skozi celo šolsko leto skrbimo, da je okolica naše šole urejena in čista ter tako dokaz, da se mladi vedno bolj zavedajo okoljskih problemov. V aprilu so učenci 7. r. devetletke ob Dnevu zemlje zasadili sadike dreves in tako olepšali okolico šole. Učenci prve generacije devetletne osnovne šole so sprejeli tudi sklep, da bodo v času svojega šolanja na tukajšnji šoli skrbeli za lepši videz okolice naše šole.
HURA, PROSTI ČAS
Zavod za šport RS razpisuje programe, s katerimi želi povečati število predvsem osnovnošolskih otrok, ki bi svoj prosti čas preživljali čim bolj aktivno. Na naši šoli smo ta izziv sprejeli že drugo leto, tako da bomo našim učencem ponudili športne programe v JESENSKIH, NOVOLETNIH IN ZIMSKIH POČITNICAH ter ob VIKENDIH (petek popoldan in sobota dopoldan). Želeli bi, da se teh aktivnosti udeleži čim večje število otrok, s katerimi bodo delali strokovnjaki na posameznih področjih, delo pa bo koordiniral športni pedagog Stanko Podvršek. Starše torej pozivamo in vabimo, da vzpodbudijo svoje otroke in jim omogočijo aktivno preživljanje prostega časa.
Slavko Feguš
Učenci 7. r. devetletke pri sajenju drevesnih sadik
OŠ Juršinci
Foto: Slavko Feguš
jURŠINC/
Uradni vestnik Občine Juršinci
Leto Vin, številka 3
4. avgust 2004
1.	ODLOK	3- TEHNIČNI PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- o javnem vodovodu v občini Juršinci
goročnega in srednjeročnega družbenega plana za
območje občine Juršinci	4. SKLEP
o določitvi cene programov vrtca v Občini Juršinci
2.	ODLOK
o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci
1.
Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99, 3/00, 7/02) je Občinski svet Občine Juršinci na seji 9- 7. 2004 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci
1.	člen
(Uvodna določba)
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje občine Juršinci so opredeljene v Dolgoročnem planu Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 za območje občine Juršinci, dopolnjenem v letu 1996 (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/97); v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci so opredeljene v Družbenem planu Občine Ptuj za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje občine Juršinci, dopolnjenem v letu 1996 (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/97, 2/97 -popravek); v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan.
2.	člen
(Sprememba in dopolnitve dolgoročnega plana) Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000, in sicer na zas-
nove primarne rabe prostora, vodnega gospodarstva, ohranjanja narave, kulturne dediščine, naselij, prometnega in energetskega omrežja.
Kartografska dokumentacija je izdelana na podlagi digitalnih katastrskih načrtov.
3.	člen
(Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana) Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so naslednje:
- V točki 5.1.4 se prvi odstavek spremeni tako, da glasi: »5.1.4 Območje občine Juršinci bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P4, ki jo sestavljajo naslednja poselitvena območja:
Oznaka poselitvenega območja
Naziv obm. Površina v ha Namembnost Prost, izvedbeni akt
S-P4-S1 Grlinci	2,69	SKP;	S	PUP
S-P4-S2 Zagorci	3,75	SKP;	S	PUP
S-P4-S3 Juršinci	16,53	SKP;	S	PUP
S-P4-S4 Gabrnik 12,62		SKP;	S	PUP
S-P4-S5 Mostje	3,03	SKP;	S	PUP
ZS-P4-RlJuršinci	1,57	šport, rekreacija		PUP
ZS-P4-R2 Juršinci - ribnika 1,02 šport, rekreacija PUP ZK-P4-R3 Juršinci 0,50 pokopališče	PUP
ZS-P4-R4 Bodkovci 1,07 šport, rekreacija PUP KG Občina Juršinci 3582,91 kmetijska, gozdarska, ostalo PUP
Opomba: V predhodni tabeli v stolpcu »Namembnost« se navedbe, zapisane pred podpičjem, nanašajo na namembnost, opredeljeno pred uveljavitvijo Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03). Oznake, zapisane za podpičjem, so iz Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03).
Obrazložitev kratic:
SKP   stanovanjsko-kmetijska-poslovna namembnost
S .... območja stanovanj: so območja, ki so pretežno namen-
jena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem; tu so zajeta tudi stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti)
PUP................ prostorski ureditveni pogoji.
-	Spremenijo se karte v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000, in sicer se spremenijo zasnove primarne rabe prostora, vodnega gospodarstva, ohranjanja narave, kulturne dediščine, naselij, prometnega in energetskega omrežja. Kartografska dokumentacija je izdelana na podlagi digitalnih katastrskih načrtov.
-	Spremembe namenske rabe se nanašajo na spremembe kmetijskih zemljišč in gozdov v območja stanovanj (28 predlogov za stanovanjsko gradnjo, dva predloga za storitveno dejavnost, predlog za dom krajanov v Hlaponcih), v območja za gradnjo kmetijskih objektov (10 predlogov), v območje pokopališča v Juršincih, v območji za šport in rekreacijo v Bodkovcih in Juršincih, v območji za komunalno infrastrukturo (čistilna naprava v Juršincih, prečrpališče vodovodnega omrežja v Mostju).
-	Karte so sestavni del tega odloka.
-	Sestavni del tega odloka so tudi strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine, ki jih je februarja 2001 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
4.	člen
(Rudarstvo)
Celotno območje občine Juršinci se nahaja v raziskovalnem prostoru za nafto in plin ter za geotermični energetski vir.
5.	člen
(Zasnova vodnega gospodarstva)
Zasnova vodnega gospodarstva, prikazana na kartah 1 : 5000 in 1 : 25000, obsega poplavno območje stoletnih vod reke Pesnice in potokov Brnca, Mala Brnca, Sp. Brnca, Krka.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
6.	člen
(Zasnova ohraniania narave)
Zasnova ohranjanja narave, prikazana na kartah 1 : 5000 in 1 :
25000, obsega naslednje naravne vrednote:
-	gnezdišče sivih čapelj pri Dornavi,
-	rastišče močvirskega tulipana Gabrnik (Pesnica - poplavna vegetacija),
-	dob v Mostju.
7.	člen
(Zasnova kulturne dediščine)
Zasnova kulturne dediščine, prikazana na kartah 1 : 5000 in 1 : 25000, obsega naslednja območja in enote varstva kulturne dediščine iz Zbirnega registra dediščine:
-	Juršinci - cerkev sv. Lovrenca (št. 3124)
-	Senčak pri Juršincih - gomilno grobišče (št. 6452)
-	Rotman - gomilno grobišče (št. 6453)
-	Hlaponci - rimska stavba (št. 6458)
-	Mostje - kapelica sv. Janeza Nepomuka (št. 6644)
-	Senčak pri Juršincih - viničarija Senčak 22 (št. 9126)
-	Sakušak - hiša Sakušak 83 (št. 11053)
-	Mostje - Pihlerjeva kapelica (št. 610013)
-	Gabrnik - vaška kapelica (št. 610014)
-	Juršinci — Štruclova kapelica (št. 610015)
-	Dragovič - kapela na Aleluji (št. 610016)
-	Grlinci - vaška kapelica (št. 610017)
-	Zagorci - vaška kapelica (št. 610018)
-	Zagorci - Šorejeva kapelica (št. 610019)
-	Rotman - vaška kapelica (št. 610020)
-	Kukava - Vršičeva kapelica (št. 610021)
-	Hlaponci - vaška kapelica (št. 610022)
-	Senčak pri Juršincih - Vrablova kapelica (št. 610023)
-	Zagorci - Bečeva kapelica (št. 610054)
-Juršinci - Slodnjakova kapelica (610055)
-	Zagorci - domačija Čuš (št. 610057)
-	Gabrnik - Hrgova klet (št. 610058)
-Juršinci - župnišče (št. 610059).
8.	člen
(Zasnova prometnega omrežja)
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1 : 5000 prikazuje državne ceste na območju občine Juršinci, in sicer: regionalno cesto III. reda št. 712 Žihlava-Rogoznica, regionalno cesto III. reda št. 713 Ljutomer-Savci-Ptuj, regionalno cesto III. reda št. 734 Cerkvenjak- Vitomarci (Sv. Andraž)-Gabrnik.
Zasnova prometnega omrežja na kartah merila 1 : 25000 prikazuje: državne ceste (regionalne ceste III. reda št. 712 Žihlava-Rogoznica, št. 713 Ljutomer-Savci-Ptuj, št. 734 Cerkvenjak-Vitomarci (Sv. Andraž)-Gabrnik) in lokalne ceste.
9- člen
(Varnost zračnega prometa)
Južni del občine Juršinci se nahaja pod območjem -nadzorovane- rabe prostora športnega letališča Ptuj-Moškanjci. Preko območja občine Juršinci potekajo zračne poti. Območje občine Juršinci se nahaja v -nadzorovani coni CTR- letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni - Maribor TMA« in »kontrolni coni CTA - Mura 1«.
Za ovire za zračni promet štejejo:
-	v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča: objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča
-	objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alinee, ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokra-
jine za več kot 100 metrov
-	vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov
-	za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je za take objekte od Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
10.	člen
(Spremembe površin)
Površine najboljših kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 6,38 ha. Površine drugih kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 1,77 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,06 ha. Površine kmetijskih zemljišč in gozdov se skupno zmanjšajo za 8,21 ha.
11.	člen
(Sklep o ugotovitvi usklajenosti)
K temu odloku je 06. 07. 2004 od Vlade Republike Slovenije pridobljen sklep o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije, št. 350-00/2001-261.
12.	člen
(Pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Številka: 350-66/04 Datum: 9- 7. 2004
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s. r.
2.
Na podlagi 3- in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149- člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/99), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Juršinci (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in Uradni vestnik
Občine Juršinci, št. 4/2001) je Občinski svet Občine Juršinci na 16. seji 9. 7. 2004 sprejel
ODLOK
O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI JURŠINCI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v občini Juršinci, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente, pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Ptuj d. d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti.
2.	člen
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.
3.	člen
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.
4.	člen
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter v lasti občine.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE
5.	člen
Vodooskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku so:
1.	Magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
2.	Primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma
cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
- cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
3.	Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo.
4.	Vodomerni priključek z vodomerno napravo.
5.	Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava.
6.	člen
Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu Občine Juršinci tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem pravilniku se podrobneje opredelijo pogoji in normativi za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.
III.	GRADITEV VODOVODA
7.	člen
Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.
8.	člen
Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del. Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po izgradnji mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.
9.	člen
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, plačati pa mora tudi strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo, opredeljeno s tehničnim pravilnikom, in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
IV.	POGOJI ZA PRIKIJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
10.	člen
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določata ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
11.	člen
Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma s pogodbo o priključitvi.
12.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov, glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom. Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
Za stanovanjske objekte, v katerih se opravlja tudi dejavnost, je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno mesto.
13.	člen
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
14.	člen
Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo. Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.
15.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.
V.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
16.	člen
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu
so javni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrant-ni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.
17.	člen
V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. 1. RS, št. 52/2000) in Pravilnikom o higieni živil (Ur. 1. RS, št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo stik z živili, izvajati notranji nadzor po načelih HACCP. Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja.
18.	člen
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje.
19.	člen
Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške.
VI.	VAROVANJU JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV
20.	člen
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.
21.	člen
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
22.	člen
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročalo poškodbe vodovoda ali oviralo njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške. Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.
VII.	MERITVE IN OBRAČUN PORABIJENE VODE
23.	člen
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitavanja.
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v tehničnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih, iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.
24.	člen
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali ...).
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.
25.	člen
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje, ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in s kasnejšim poračunom.
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do
vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.
V	primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.
26.	člen
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).
V	objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.
27.	člen
K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje občinski svet občine. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, s kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja, nastale pri izvajanju javne službe. Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera -odčitek.
28.	člen
Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za
odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku, določenem s tem odlokom, prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno.
VIII.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI
29.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi (Ur. 1. RS, št. 19/2004, 35/2004). Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.
30.	člen
Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerne in normalne oskrbe z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnja normalna oskrba.
31.	člen
Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takšnih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.
32.	člen
Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
33- člen
Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih, če:
1.	uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2.	uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
3.	stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne
službe, te pomanjkljivosti ne odpravi,
1.	uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno napeljavo, če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe ali če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, tega ne odpravi,
2.	uporabnik izvajalcu javne službe ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda priključka ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
3- pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in tehničnega pravilnika,
4.	uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
5.	uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave, kot to določa 25. člen tega odloka,
6.	uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa 26. člen tega odloka, in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
7.	uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.
34.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan:
-	upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s pravilnikom o pitni vodi,
-	zagotoviti zadostno količino vode in predpisani tlak,
-	spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
-	ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi, ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
-	pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
-	pripraviti sanacijski program za sanaci-
jo oporečnih vodnih virov,
-	voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
-	skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,
-	občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.
35.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlagati kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov.
IX.	NADZOR
36.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.
O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe.
X.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
37.	člen
Viri financiranja javne službe so:
-	vodarina,
-	vzdrževalnina priključka,
-	sredstva za varovanje vodnih virov,
-	prispevki občanov,
-	sredstva iz občinskega proračuna,
-	sredstva iz državnega proračuna in državnih skladov,
-	takse,
-	dotacije in subvencije ter
-	druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe, če:
1.	ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
2.	ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,
3- ravna v nasprotju s prvim in z drugim odstavkom 29. člena odloka,
4.	ravna v nasprotju s 30. členom odloka,
5.	ravna v nasprotju z 31. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
39- člen
Z denarno kaznijo 150.000,00 tolarjev se
za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju:
1.	z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	z 8. členom odloka,
3.	z 11., 12., 13- in s 14. členom odloka,
4.	s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5.	z 21. členom odloka,
6.	z 22. členom odloka,
7.	z drugim in s tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8 z 31. in s 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.	ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3.	ravna v nasprotju zli., 12., 13. in 14. členom odloka,
4.	ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
5.	ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
6.	ravna v nasprotju z 22. členom odloka,
7.	ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka,
8.	ravna v nasprotju z 31. in 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju:
1.	z 11., 12., s 13. in 14. členom odloka,
2.	s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,
3.	z 31. in s 33. členom odloka.
Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju:
1.	z drugim stavkom 7. člena odloka,
2.	z 8. členom odloka,
3.	z 21. členom odloka,
4.	z 22. členom odloka,
5.	z drugim in s tretjim odstavkom 25. člena odloka.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Ptuj ter za
gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 22/82 in 7/83).
41.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Štev.: 352-59/04 Datum: 9. 7. 2004
Župan Občine Juršinci Alojz KAUČIČ, s. r.
3.
Na podlagi 16. člena statuta Občine Juršinci (Uradni list RS, št. 1/99), 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Juršinci je Občinski svet Občine Juršinci na 16. redni seji 9. 7. 2004 sprejel
TEHNIČNI PRAVILNIK
o javnem vodovodu v občini Juršinci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v občini Juršinci (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3.	člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4.	člen
Naprave in objekti vodovoda so:
-	zajetja,
-	vodnjaki (vrtine),
-	črpališča,
-	čistilne naprave,
-	cevovodi,
-	prečrpališča,
-	vodohrani (zbiralniki pitne vode),
-	objekti in naprave za zniževanje tlaka,
-	vodovodno omrežje,
-	omrežje za gašenje požara - hidrantna mreža,
-	drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.
5.	člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6.	člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II. DEFINICIJE POJMOV
7.	člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
-	zajetje = objekt za zajemanje vode,
-	vodnjak = objekt za zajemanje vode,
-	črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
-	prečrpališče = enako kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v više ležeči vodohran,
-	čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
-	vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
-	raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
-	reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
-	cevovod = objekt za transport vode,
vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
-	magistralno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
-	tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
-	primarno omrežje in naprave:
-	cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
-	cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
-	sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo,
-	zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
-	blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
-	priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
-	jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
-	vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
-	vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
-	zasun = zaporni element na cevovodu,
-	hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
-	uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III.	PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8.	člen
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
a)	Dimenzije cevovodov in vrste cevi
9.	člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1.	litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2.	cevi iz polietilena visoke gostote - PE,
3.	jeklene in
4.	keramične cevi.
Vse vrste cevi morajo po kakovosti odgovarjati veljavnim standardom.
10.	člen
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih:
-	za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje,
-	na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
-	za vgradnjo v zaščitno cev,
-	v drugih primerih, ko iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov
-	spajanje PE cevi se izvaja z elek-troupornimi sponkami
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
11.	člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov samo, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
12.	člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim pre-
mazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno.
Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
b)	Globine
13.	člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
14.	člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm.
V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm.
15.	člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom, plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm - 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom.
16.	člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
c)	Odmiki
17.	člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
18.	člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
-	čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
-	greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in s škodljivim materialom 5 m,
-	posamezna drevesa (drevored) 2 m,
-	drogovi (električni in PTT) 1 m.
19.	člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
-	kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod - 3 m,
-	meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod - 1 m,
-	plinovod - 0,5 m,
-	energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod -lm, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
-	toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod -1,0 m,
-	vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
20.	člen
Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo.
d)	Križanja
21.	člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
22.	člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi, ne glede na material iz katerega je cevovod.
23.	člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem.
24.	člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda s komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1. če poteka cevovod nad
-	kanalizacijo - 0,3 m,
-	toplovodno kineto - 0,4 m,
-	plinovodom - 0,4 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave -
0,3 m;
2. če poteka cevovod pod
-	kanalizacijo (izjemoma) - 0,6 m,
-	toplovodno kineto - 0,6 m,
-	plinovodom - 0,6 m,
-	energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave -0,3 m.
Kot minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
25.	člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe.
e)	Vgradnja merilno-regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov
26.	člen
V	vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno-regulacijs-ka oprema.
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
27.	člen
V	vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki ustrezajo veljavnim standardom.
Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora ustrezati min. tlaku 16 barov. Fazonski kos mora biti antikoroz-ijsko zaščiten.
28.	člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
29.	člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500-800 m v primarnem cevovodu.
30.	člen
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z
gibljivim spojem.
Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
31.	člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja.
0 Jaški
32.	člen
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno-regulacijske opreme.
Minimalna velikost jaškov mora biti:
-	po višini 170 cm,
-	po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do 0 250 mm in 180 cm na cevovodih do 0 600 mm,
-	po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 0 150 mm, 150 cm na cevovodih do 0 250 mm in 180 cm na cevovodih do 0 600 mm,
-	nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
-	dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,
-	velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi,
-	jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi, težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino, minimalne velikosti 80 x 80, cm neposredno nad elementom,
-	montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
-	vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi 0 40 mm, nastopne prečke 0 18 mm, v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
33.	člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne)
odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.
34.	člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV c.
g)	Hidranti
35.	člen
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80-150 m oziroma odvisno od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrante, je 0 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
36.	člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
37.	člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo.
38.	člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10-20 cm pod nivele-to terena.
39- člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h)	Preizkušanje cevovoda
40. člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
41.	člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2 x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 barov. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
42.	člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravl-jalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i)	Označevanje vodovodnih naprav
43.	člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
44.	člen
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi na za to posebej postavljen drog.
45.	člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
IV.	VODOVODNI PRIKIJUČKI
a)	Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje
46.	člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
K pogodbi mora priložiti:
-	situacijo z vrisanim objektom, v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,
-	kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,
-	projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
-	soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje
-	soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste)
-	služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo).
47.	člen
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno-tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih potrošnikov.
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik
ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve.
48.	člen
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku - bodočemu uporabniku vode opravi:
-	odkaz trase priključka in merilnega mesta,
-	skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
49.	člen
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil izveden priključek.
50.	člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
51.	člen
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
b)	Dimenzije priključkov in izvedba
52.	člen
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:
-	po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo:
Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka
5-20	PE	DN	32/10
20-30	PE	DN	40/10
- če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne inštalacije oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 1/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom.
53.	člen
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda.
c)	Lokacija in izvedba merilnega mesta
54.	člen
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bliže javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu.
55.	člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
56.	člen
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32. členu tega pravilnika.
d)	Tipi in dimenzije vodomerov
57.	člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporablja za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe.
58.	člen
Upravljalec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera plombira matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.
e)	nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov - vzdrževalnina priključka
59- člen
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju.
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode.
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3 /h) x cena vode (SIT/m3) x obračunsko obdobje (mesec)
Vodomer DN (mm) 20 25 32 40 50 65 80 100 150 50-k	80-k	100-k	150k
Nazivni pretok Qn (m3/h)	2,5 6 6	10 15 25	40	60
150	40	60	90	200
• k - kombinirani vodomer
60.	člen
Izvajalec javne službe lahko na podlagi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
V.	TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
61.	člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
-	da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
-	da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
62.	člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1.	za gradbišče (gradbiščni priključek),
2.	za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm, ob pogoju:
-	da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
-	da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
-	da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z
izvajalcem javne službe, v kateri bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
63- člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne inštalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem, v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode.
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI.	NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
64.	člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, med gradnjo nadzira strokovna služba izvajalca javne službe.
65.	člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika, obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII.	PREVZEM VODOVODOV V UPR AVI JANJ E
66.	člen
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
-	projekt z gradbenim dovoljenjem,
-	projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe,
-	zapisnik o tlačnem preizkusu,
-	atest o izvedenem klornem šoku,
-	podatke o investicijski vrednosti,
-	uporabno dovoljenje.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
67.	člen
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji iz tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, in urejene varstvene pasove.
VIII.	KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
68.	člen
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav.
Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in Zakona o katastru komunalnih naprav.
Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako izdaja občina podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno.
69- člen
Ne glede na določbe Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu:	pisni del, grafični del v
državnem koordinatnem sistemu, skanogrami, elaborati.
Ad/1 Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev).
Ad/2 Grafični del vsebuje:
a)	Podloge:
-	digitalni katastrski načrt,
-	digitalni ortofoto načrt,
-	topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1 : 25 000 ...),
-	druge podloge.
b)	Segmente katastra komunalnih naprav:
-	točkovni (hidranti, zasuni, zračniki ...),
-	linijski (cevovodi ...),
ploskovni (jaški, vodovarstvena območja ...).
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata:
a)	skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov ...),
b)	skanogrami topografij, skic, shem in shematskihprikazov ....
c)	skanogrami, druga dokumentacija. A d/4 Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:
-	pregledna karta območja novega cevovoda - Ml: 500, 1000, 5000, 10000
-	situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in s podatki
-	podolžni profili
-	topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu,
-	oznake detajlnih listov, kjer je cevovod, ter številke zapisnikov s podatki meritev,
-	montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
-	dimenzije, materiali, leto izgradnje,
-	situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format),
- drugi podatki.
70.	člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
71.	člen
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.
72.	člen
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.
DL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem.
74.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci.
Štev.: 532-65/04 Datum: 9- 7. 2004
4.
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba ustavnega sodišča RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga , 9/96- odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS ter 74/98) in 16. člena Statuta Občine Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci, št. 1/99), je Občinski svet Občine Juršinci na seji 09. 07. 2004 sprejel
SKLEP
o določitvi cene programov vrtca v Občini Juršinci
I.
Ekonomska cena programa vrtca v OŠ Juršinci znaša:
-	za I. starostno skupino 78.319,00 SIT.
-	za II. starostno skupino 60.991,00 SIT.
n.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Juršinci, uporablja pa se od 01. 09. 2004 dalje.
Štev.: 414-213/04 Datum: 9. 7. 2004
Župan Občine Juršinci Alojz KAVČIČ, s. r.
Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič, s. r.
Finale First lige v streljanju z zračno pištolo
Viceprvaka ekipa SD Juršinci in Simon Simonič
20. marca je na zračnem strelišču v Turnišču potekalo zaključno 6. kolo First lige v športnem streljanju z zračno pištolo - za sezono 2003/2004, ki se ga je udeležilo 32 posameznic in posameznikov iz devetih ekip iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Ekipni zmagovalec First lige za sezono 2003/2004 je ekipa ŠSK Coal Petišovci (57 točk) pred SD Juršinci (52 točk) in PLE Zalaegerszeg z Madžarske(51 točk). Razvrstitev ostalih: 4. SD Alzas Čakovec s Hrvaške (44 točk), 5. SD Štefan Kovač Turnišče (32 točk), 6. SD Jezero Dobrovnik (25 točk), 7. SD Mihovil Čakovec s Hrvaške (25 točk), 8. SD Dornava (22 točk) in 9- SD Varstroj Lendava (7 točk).
Med 47 posameznicami in posamezniki je postal prvak Sandi Ciglarič iz petišovskega Coala (2822 krogov), pred Simonom Simoničem iz SD Juršinci (2816) in Milanom Cofkom iz ŠSK Coal Petišovci (2810). Razvrstitev naslednjih: 4. Mirko Moleh (SD Juršinci, 2805), 5. Joszef Hajdu (Coal Petišovci, 2803) itd..
Uvrstitve ostalih strelcev SD Juršinci: 13- Rok Pučko (2732) ... 19. Gregor Moleh (2687), 20. Nina Pavlin (2681 ) ... 22. Janko Berlak (2646) ... 25. Simon Druzovič (2623) ... 44. Denis Grašič (838) in 45. Dušan Kranjc (489).
Pokrovitelj tokratne lige v streljanju z zračno pištolo je bila Firma First d. o. o. iz Murske Sobote in pričakujemo lahko, da bo tako tudi letošnjo jesen, ko se pričnejo novi krogi tovrstnega tekmovanja strelcev treh sosednjih dežel, morda pa se jim pridružijo še Avstrijci.
Filip Matko
KUD dr. Anton Slodnjak skozi sezono
V	delovni sezoni 2003/2004 (čez poletje smo vsi na počitnicah) smo v KUD-u dr. Anton Slodnjak poskrbeli, da našim članom ni bilo dolgčas. Predvsem pevci mešanega pevskega zbora smo se letos podpisali pod zahteven projekt, ki smo ga uspešno zaključili. Učili smo se, vadili, se potili ob neštetih ponavljanjih enih in istih pesmi, se jezili in obupovali nad zahtevnostjo le-teh, toda puške v koruzo nismo vrgli. 24. januarja 2004 smo si veseli oddahnili po večurnem snemanju v prostorih OŠ Juršinci in se veselili izida naše prve zgoščenke in kasete z božičnimi pesmimi. Zgoščenka je že izšla, imamo jo tako rekoč »na zalogi«, ker čas pač še ni primeren za njeno prodajo. Toda že na prvo adventno nedeljo, na enem izmed naših božičnih koncertov, ki jih nameravamo ponovno organizirati po cerkvah doma in v bližnji okolici, bosta zgoščenka in kaseta na voljo vsem, ki nas radi poslušate.
V	lanskem adventu smo pevci nastopili v štirih cerkvah: Sv. duh na Stari Gori, v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Negovi, v cerkvi Sv. Bolfenka v Trnovski vasi in v domači cerkvi Sv. Lovrenca pred polnočnico. Povsod so nas lepo sprejeli in nas povabili ponovno v goste v naslednjem adventu.
V	začetku novega leta 2004 smo se že začeli pripravljati za območno revijo pevskih zborov, ki se je redno udeležujemo. Letos smo se predstavili s pesmimi treh različnih stilov. Na klavirju nas je spremljala pianistka Mihaela Burina. Strokovni ocenjevalec pevskih zborov na reviji nam je pripisal pohvalno oceno ter poudaril, da je zbor glede na lansko leto napredoval.
Delovno sezono smo zaključili z letnim koncertom 4. junija 2004 v Kulturnem domu v Juršincih. Letos smo na koncertu gostili Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici. Skupaj smo po koncertu rajali še pozno v noč v enem od slovenjegoriških gostišč.
Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici na našem letnem koncertu
Mešani pevski zbor je sezono uspešno zaključil, kar pa je najpomembneje, zaključili smo jo s polno mero novih idej in novo zastavljenih ciljev. Z zborovodkinjo go. Nado Špišič smo si zadali cilj v naslednji sezoni predstaviti zahtevnejši izbor pesmi, ki bo obsegal pesmi od renesančnega obdobja pa vse do sodobne glasbe. V zboru si želimo svežine in s tem novih mladih pevcev, ki bi nam pomagali pri izvedbi zastavljenega cilja. Pri nas je zmeraj veselo - na vajah in na veselicah, ki si jih privoščimo po vsakem večjem projektu, ki ga izvedemo.
Skozi vse leto, ne samo v delovni sezoni, pa so v okviru KUD-a dr. Anton Slodnjak aktivne Ljudske pevke. 28. marca 2004 so organizirale vsakoletno srečanje ljudskih pevcev sosednjih občin. Prireditev je že tradicionalna in vsako leto poteka v eni izmed sosednjih občin: Sv. Jurij ob Ščavnici, Mala Nedelja, Sv. Tomaž in Juršinci. Srečanje je potekalo v športni dvorani v Juršincih, udeležilo pa se ga je sedem skupin ljudskih pevcev iz naštetih občin. Veseli smo, da se srečujemo na takšnih prireditvah, saj se na njih čuti tisti domači duh ljudskih pesmi in povezanost vseh Slovencev z ljudsko kulturo, s staro kmečko pesmijo in s spomini na pretekle čase.
Občina Juršinci je KUD-u dr. Anton Slodnjak odobrila prošnjo za lastni prostor in oktobra 2004 se selimo v prostore vrtca v zdravstvenem domu Juršinci. Ob tem se zahvaljujem Občini Juršinci za dodelitev prostora in hkrati za finančno podporo, ki nam jo redno dodeljuje.
S selitvijo v lastne prostore nam bo omogočeno druženje, ne samo v terminih vaj v tujih prostorih, ampak tudi zunaj le-teh, kjer bomo lahko skupaj ustvarjali in se lotevali novih projektov. Že dolgo obljubljamo, letošnjo jesen pa nam bo, upamo vsaj, končno uspelo ponovno vzpostaviti dramsko skupino. Zato vsi tisti, ki ste se lani zastonj odzvali vabilu za sodelovanje v dramski skupini, jeseni ponovno vabljeni k sodelovanju. Pa tudi tisti, ki ste sestanek morebiti spregledali, pozabili ali pa niti niste slišali zanj in bi želeli sodelovati v dramski skupini, ne obotavljajte se in se nam pridružite.
Tako tisti, ki bi želeli jeseni z nami prepevati, ali tisti, ki ste željni odrskega nastopanja, pridite v našo družbo, veseli vas bomo. Za vse informacije pokličite na telefonsko številko 041 394 847.
Na kratko smo predstavili naše delo v pretekli sezoni, veselimo se novih podvigov v prihodnji, predvsem pa novih članov s svežimi idejami.
Nataša Žajdela
Maček Jobi v pevskem zboru
Ko se maček Jobi je prijavil v pevski zbor, kar postal je malo nor.
Celi dan prepeval je, da se glas do igrišča je širil.
K učiteljici je prišel in ji pesmico zapel:
Jaz pa pojem rad, jaz pa pojem rad celi ljubi dan.
Barbara Rižnar, 3 b dopisniški krožek OŠ Juršinci
ŠPORTNE AKTIVNOSTI OŠ JURŠINCI
S pridobitvijo nove športne dvorane so osnovnošolci naše šole pridobili odlične pogoje za uspešno in kakovostno športno dejavnost. Ob rednih urah športne vzgoje smo učencem ponudili še interesne športne dejavnosti (mali nogomet, odbojka, streljanje in judo), vključili pa smo se tudi v projekt Zavoda za šport Slovenije »Hura, prosti čas», s katerim smo omogočili vadbo učencem tudi v popoldanskem času in ob vikendih.
Kakovostno in zavzeto delo skozi vse šolsko leto je prineslo tudi rezultate, s katerimi smo se povzpeli med najuspešnejše šole na področju bivše občine Ptuj. Naši učenci so dosegali rezultate, ki so presenetili in presegli zastavljene cilje. Že sam podatek, da smo v naše vitrine samo v tem šolskem letu pospravili 20 pokalov, zgovorno govori o uspešnosti našega dela. Tekmovali smo na vseh nivojih - od šolskega, medobčinskega, področnega do državnega tekmovanja, kjer smo ponosno zastopali barve svoje šole in s tem tudi občine.
Kronološki pregled dogajanj.
24.	9. 2004 (OŠ Videm) JESENSKI KROS
4. m. Patricija Rajh, 7. m. Mateja Munda, 2. m Elvis Arnuš, 9- m. Sašo Arnuš
10. 11. 2003 (dvorana Juršinci) MEDOBČINSKO PRVENSTVO ST. UČENCI IN UČENKE 5. mesto učenke, 4. m. učenci. Igrali so: Monika Novak, Marjetka Šmidlehn-er,Maja Kralj, Mojca Zavec, Rosvita Fekonja, Petra Šterbal, Sabina Matjašič, Sabina Vičar, Manuela Krajnc, Sara Kaučič in Samantha Slaček, za fante pa Marko Novak, Blaž Gaberc, Denis Kovačec, Kristjan Brumen, Urban Slodnjak, Damir Štuhec, Rok Kovačec, Klemen Nedeljko ter Aleš in Bojan Kujavec.
15. 12. 2003 (dvorana Juršinci) MEDOBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ST. UČENCI
- 12.mesto. Igrali so: Marko Novak, Kristjan Brumen, Denis Kovačec, Rok Osterc, Rok Kovačec, Urban Slodnjak in Klemen Nedeljko.
7. 1. 2004 (dvorana Juršinci) MEDOBČINSKO PRVENSTVO V JUDU - UČENCI IN UČENKE Renata Zavec, 3.m. - 32 kg, Julija Hrga, 2. m.-32 kg, Mitja Vesenjak, 2. m. - 42 kg, Patrik Kokol, 2. m. - 30 kg, Jan Horvat, 1. m. - 38 kg, Katja Horvat, 1. m.-40 kg, Barbara Rižnar 1. m. - 32 kg, Urška Rižnar,1. M - 30 kg, Kristjan Brumen, 1. m. - 42 kg, Gregor Vesenjak 1. m.-34 kg.
10. 1. 2004 (dvorana Juršinci) PODROČNO PRVENSTVO V JUDU - UČENKE IN UČENO
Julija Higa, 2. m. - 32 kg, Barbara Rižnar, 3. m. - 32 kg, Renata Zavec,
3.	m-32 kg, Katja Horvat, 2. m. - 40 kg, Patrik Kokol, 2. m. - 30 kg, Gregor Vesenjak, 3. m. - 34 kg, Jan Horvat, 5. m. - 38 kg, Mitja Vesenjak,
3.	M. - 42 kg , Kristjan Brumen, 3.m -42 kg.
30. 1. 2004 ( Portorož) DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU Mitja Vesenjak, 5. m - 42 kg, Kristan Brumen, 8. m. - 42 kg.
21. 1. 2004 (dvorana Mladika Ptuj) MEDOBČINSKO PRVENSTVO V STREIJAIHJU
Veronika Holc, 3. m, Monika Novak, 2. m, Marjetka Šmidlehner, l.m -posamezno Matej Tuš, 5. m., Dušan Kump, 2. m, Rok Pučko, 1. m. — posamezno, ekipno 1. mesto 5. 2. 2004 (Maribor) PODROČNO PRVENSTVO V STREIJAISJU Matej Tuš, 21. m.,134 krogov, Dušan Kump, 13. m.,150 krogov, Rok Pučko, 5. m.,162 krogov, Monika Novak, 10. m., 122 krogov, Veronika Holc, 9- m., 124 krogov, Marjetka Šmidlehner, 7. m.,156 krogov. Ekipno: 2. Mesto, 824 krogov.
4.	2. 2004 ( dvorana Mladika Ptuj) PODROČNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Marko Novak, 5. m, Damir Štuhec, 8. m., Blaž Gaberc, 8. m.
5.	3. 2004 ( dvorana Mladika Ptuj) PODROČNO PRVENSTVO V BAD MINTONU
2. mesto ekipno - igrali so Mojca Zavec, Barbara Herga, Rosvita Fekonja, Blaž Gaberc, Marko Novak in Tadej Lovrec.
5. 3 .2004 (dvorana Juršinci)
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V MAIJ ODBOJKI ZA UČENCE IN UČENKE.
2. mesto učenke, 1. mesto učenci.
10. 6. 2004( dvorana Juršinci)
PODROČNO PRVENSTVO V MINI ODBOJKI ZA UČENCE IN UČENKE
2. mesto učenke, 1. mesto učenci. Igrali so: Samantha Slaček, Rosvita Fekonja, Manuela Krajnc, Petra Šterbal, Sabina Matjašič, Sandra Šori, Sabina Vičar, Patricija Rajh, Anja Križan, Veronika Mikolič in Marajka Toplak, za fante pa Klemen Nedeljko, Aleš in Bojan Kujavec, Borut Kosec, Mitja Vesenjak, Tadej Kekec, Davor Čuš in Gregor Krajnc. 21. 4. 2004 (letališče Moškanjci) MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
Učenke, 1.1992: Patricija Rajh, 1. m., Mateja Munda, 2. m.,Amadeja
Lovrec, 12. m.
Učenci, 1.1992: Sašo Arnuš, 3. m., Bojan Šori, 25. m., Mita Kralj, 26. m. Učenke, 1.1991: Sabina Vičar, 12. m. Rosvita Fekonja, 17. m., Sabina Matjašič, 18. m.
Učenci, 1.1991: Elvis Arnuš, l.,m., Bojan Kujavec, 3. m., Klemen Nedeljko, 12. m.
Učenke, 1.1990: Viktorija Hojnik, 5. m., Mihaela Zorko, 6. m., Katja Higa,
9.	m.
Učenci, 1.1990: Marko Novak, 2. m., Mitja Bogša, 3. m., Kristjan Brumen, 7. m.
Učenke, 1.1989: Monika Novak, 14. m., Barbara Herga, 22. m, Mojca Zavec, 26. m.
Učenci, 1.1989: Primož Irgl, 4. m.,Tadej Lovrec, 20. m., Rok Osterc,
25.	m.
Ekipno: učenke - 2. m., učenci - 1. m., VSEEKIPNO- 1. mesto.
26.	5.	2004( štadion Ptuj)
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
Starejši učenci: Jani Jerebič, 10. m., 60 m, Kristjan Brumen, 17. m., 60 m , Primož Irgl, 4. m., 1000 m, Marko Novak, 6. m.,1000 m, Mitja Bogša,
10.	m., 1000 m, štafeta 4 x 100 m - 6. m, Vasja Šegula, 3. m., skok v daljino, Rok Osterc, 4. m., skok v daljino, Blaž Gaberc, 14. m., met žogice. Starejše učenke: Barbara Hrga, 7. m., 300 m, Monika Novak, 3. m., skok v višino, Suzana Cizerl, 5. m., skok v višino.
Mlajše učenke: Patricija Rajh, 1. m., 60m, Amadeja Lovrec, 4. m., 300 m, Mihaela Zorko, 4. M, 600 m, Mateja Munda, 9 m, 600 m, Sanja Ivanjšič, 3. m., skok v višino, Rosvita Fekonja 3. m., skok v višino, Sabina Matjašič, 7. m., skok v daljino.
Mlajši učenci: Gregor Krajnc, 3. m., 60 m, Elvis Arnuš, 1. m., 300 m, Bojan Kujavec, 5. m., 300 m, Borut Kosec, 7. m., 300 m, Sašo Arnuš, 1. m., skok v daljino, Aleš Kujavec, 7. m., skok v daljino, Bojan Šori, 15. m.,
skok v daljino.
29. 5. 2004 ( štadion Ptuj )
PODROČNO PRVENSTVO V ATLETIKI
Gregor Krajnc, 6. m., 60 m, Elvis Arnuš, 3. m.,300 m, Rosvita Fekonja,
7.	m., skok v višino, Bojan Kujavec, 10. m., 300 m, Sašo Arnuš, 4. m., skok v daljino, Patricija Rajh, 2. m., 60 m, Mihaela Zorko, 4. m., 600 m, Vasja Šegula, 7. m., skok v daljino, Rok Osterc, 10. m., skok v daljino, Sanja Ivanjšič, 8. m., skok v višino.
8.	6.	2004	( Terme Ptuj)
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Učenke, 1. 1993 : 1. m. Katja Plohl Učenke, 1. 1994 :	1. m. Mišel
Matjašič, 2. m. Lara Stoger .
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da se je na športnem področju za barve naše šole borilo kar 153 učencev na 16 različnih tekmovanjih. Športna dvorana nam je omogočila, da smo lahko mnoga tekmovanja organizirali kar v domačem kraju, s tem pa prihranili številna potovanja, gostom, ki so prihajali k nam, pa ponosno pokazali našo lepotico.
Krona naših športnih dogajanj v tem šolskem lem pa je bil obisk državnega reprezentanta v nogometu Nastje Čeha, ki je zadnji šolski dan obiskal našo šolo in se poveselil skupaj z učenci. Tako so lepše odšli na počitnice. V spomin na srečanje je šoli podaril tudi dres, s katerim nastopa v belgijskem Bmegu.
Vsem mladim športnikom v imenu šole, Občine Juršinci in v lastnem imenu čestitam za dosežene športne rezultate in jim želim še veliko takšnih ali podobnih uspehov.
Športni pedagog Stanko Podvršek
	
	fr'	V; r\.
	
Na krosu smo osvojili sedem pokalov
MOŠKA GASILSKA DESETINA PGD GABRNIK
Deluje pod okriljem PGD Gabrnik. Aktivna je že celih 25 let - s krajšimi časovnimi presledki. Medtem se je zamenjalo veliko število članov, v tem četrt stoletja dolgem delovanju desetine se je veliko spremenilo. Menjali so se ljudje, menjala se je oprema, menjala so se pravila, nenazadnje se je spremenil način življenja.
Mnogi izmed vas se verjetno sprašujete, kaj sploh je gasilska desetina in čemu služi. Povedano zelo na kratko: to je skupina devetih tekmovalcev, ki tekmujejo z gasilskim orodjem, obenem pa si prizadevajo za čim boljši čas brez kazenskih točk. Poznamo več različnih verzij gasilskih tekmovanj. Desetina iz Gabrnika tekmuje po verziji CTIF mednarodne gasilske zveze, ki je tudi v organizacijskem smislu najbolje organizirana in kjer sodeluje tudi daleč največ desetin. Udeležujemo se tekmovanj domala po celi štajerski in prekmurski regiji. Gre za izjemno atraktivna tekmovanja, ki se jih udeleži tudi do štirideset
desetin na posamezno tekmovanje. S ponosom se lahko pohvalimo, da sodimo v sam vrh, kar dokazujemo z izjemnimi dosežki. Ta tekmovalna disciplina je v zadnjih letih izjemo napredovala, tako da se je krog desetin, ki posegajo po najvišjih mestih, zelo povečal. Udeležba na enem od takšnih tekmovanj zahteva veliko truda in odrekanja vseh devetih tekmovalcev. Če pa je desetina sposobna dosegati rezultate čisto pri vrhu, pa to pomeni ure in ure napornega treninga in odrekanja. Vendar pa samo odrekanje ne bi bilo dovolj, če nam ob strani ne bi stalo matično gasilsko društvo, ki nas podpira tako moralo kot finančno. Zavedati se moramo, da društvo, ki premore dobro gasilsko desetino, deluje dobro v svojem osnovnem poslanstvu pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski, in da v njem vladajo dobri medsebojni odnosi.
Člani gasilske desetine pa nismo aktivni samo na športnem področju. Udeležujemo se opera-
SREČANJE
STAREJŠIH OBČANOV
V nedeljo, 23. maja 2004, je Občina Juršinci organizirala SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV v lovskem domu v Juršincih. V občini je prijavljenih 137 občanov, starih nad 75 let. Srečanja se je udeležilo 65 ljudi. Med tistimi, ki se ga niso udeležili, je veliko takih, ki jim tega ni dopustilo zdravstveno stanje. Med slednjimi jih je nekaj tudi v domski oskrbi. Občane je najprej pozdravil župan Občine Juršinci g. Alojz Kaučič. V svojem govoru se jim je zahvalil za delo in trud, ki so ga v času mladosti in srednjih let vložili za razvoj ožjega in širšega okolja. To srečanje je neke vrste zahvala in potrditev njihovega dela. Prisrčen kulturni program je pripravila OŠ Juršinci. Ob nastopu otrok, ki so veselo zapeli, recitirali pa tudi zaplesali, se je marsikatero oko napolnilo s solzami.
Sledilo je prijetno druženje. Da so se občani posladkali, so poskrbele članice KO Rdečega križa Juršinci, ki so spekle pecivo, da kozarci niso ostali prazni, pa je skrbel Ivan Vičar. Prijetno je bilo videti nasmejane obraze starejših, ki so se razveselili bodisi sošolcev, prijateljev iz mladih let, s katerimi se morda že dolgo niso videli. Srečanja se je udeležila tudi najstarejša občanka Občine Juršinci Verona Weingartner iz Senčaka, ki bo letos dopolnila 93 let.
Ob koncu je župan g. Alojz Kaučič vsem udeležencem zaželel predvsem zdravja in veliko lepih dni v jeseni življenja.
Organizacijski odbor
tivnih akcij, sodelujemo pa tudi v dejavnostih, ki so v dobro širši skupnosti. Ena takšnih je prav gotovo organizacija tradicionalnega gasilskega tekmovanja. Letos bo že šesto po vrsti in bo potekalo 7. avgusta v Juršincih.
To je vsekakor izjemna priložnost za vse tiste, ki ne vedo veliko o
tovrstnih tekmovanjih in bi si radi ogledali veliko dobrih desetin od blizu in daleč pri športnem udejstvovanju in ne samo pri reševanju življenj in materialnih dobrin. Torej, vidimo se 7. avgusta na gasilskem tekmovanju v Juršincih.
Miran Muhič
DELO VKORK JURŠINCI
Vsako leto organiziramo po dve krvodajalski akciji, ki sta zelo lepo obiskani, saj brez te tekočine človek ne more živeti. To je zelo lepa in humana dejavnost ČLOVEK-ČLOVEKU. Člani RK obiskujejo stare in onemogle, bolne otroke ter pomoči potrebne. V okviru projekta NIKOLI SAM razdelimo okoli šestdeset paketov, 60 zavitkov pralnega praška, 60 lončnic in nekaj oblačil ter igrač za otroke. Pri tem nam pomaga tudi podmladek RK v OŠ Juršinci z mentorico go. Cirilo Kračun. Učenci tekmujejo med osnovnimi šolami, dosegli so odlično drugo mesto. Pred božičnimi prazniki obiščemo vse naše občane, ki so v zavodih za ostarele v Ptuju in Muretincih in jim podarimo sladki paket. Obiska se zelo razveselijo in vidiš, da so zelo ganjeni, zato se utrne tudi kakšna solza sreče, saj vidijo, da jih v domačem kraju nismo pozabili.
Ob treh kraljih obiščemo tudi ostarele, stare nad 85 let, teh je v občini osemnajst. Z nami gre tudi g. župan Alojz Kaučič.
Vsako leto imamo tudi občni zbor, kamor povabimo vse člane in krvodajalce. Ob materinskem dnevu obiščemo vse naše stare mame, ki so že dopolnile 85 let. V tem letu jih je bilo 14, obdarimo pa jih z lončnico. Vsako leto imamo tudi enodnevno ekskurzijo za krvodajalce in člane. Letos smo se podali na Primorsko, bilo je zelo lepo, kljub temu da nas je spremljalo slabo vreme. Najprej smo si ogledali znamenito staro cerkev na Gori pri Gorici, potem klet v Goriških Brdih, nato smo se podali na kosilo na kmečki turizem. Na koncu smo si ogledali še MIP-ovo pršutarno v Kobjeglavi.
Vsako leto smo si v odboru zadali nalogo, da obiščemo tudi občane, ki praznujejo 90. rojstni dan. Letos smo obiskali dva. 18. 4. je dopolnila 90 let ga. Ivana Čeh iz Kukave. Bila je zelo živahna in vesela obiska. 27. 4. je dopolnil 90 let tudi naš občan g. Stanko Zelenko iz Sakušaka. Obiska se je zelo razveselil, posebno pa ga je ganila pesem naših treh članic, ki so mu zapele pesem -Bil je lep majski sončen dan«, saj je sam vrsto let
prepeval	v
cerkvenem pevskem zboru in tudi drugod. Ob tej priložnosti vsakega slavljenca obdarimo z drevesom življenja. Vsako drugo leto pomagamo pri organizaciji srečanja občanov, starejših od 75 let.
Marija Filipič
4. avgust 2004
Domoznanski oddelek
35
NOVICE občine
2004
7. AVGUSTA SE BOMO POl LACKOVIM BORCEj
352(497.4 Juršinci)
6000502,1
Tudi letos bo osrednja spominska prireditev v spomin na junaški boj Slovenskogoriške-Lackove čete, ki je izkrvavela 8. avgusta 1942 v gozdičku Laze pri Mostju. Tokrat bo prireditev izjemoma v soboto, 7. avgusta, ob 17. uri v spominskem parku v Mostju v organizaciji Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, Občine Juršinci, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever in Kluba
brigadirjev MDA Ptuj. Slavnostni govornik bo Jože Križančič, podpredsednik Društva izgnancev Slovenije in Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj.
Kulturni program so pripravili moški pevski zbor Talum Kidričevo, učenci Osnovne šole Juršinci in Stari prijatelji iz Kicarja, prireditveni prostor pa bodo pripravili člani Lovske družine Juršinci in ptujski taborniki. Po položitvi vencev na spominska obeležja se bodo udeleženci
Delegacija Občine Juršinci je z županom na čelu ponesla venec k spomeniku v Lazah (foto: Langerholc)
ŽETEV ZLATEGA
KLASA
V Društvu gospodinj Juršinci deluje tudi skupina žanjic, v kateri so tudi Marija Filipič, Elizabeta Majerič in Anica Roškar. Tudi letos so se podale na Staro Goro, kjer je bilo tekmovanje v prikazovanju žetve na stari način. Dosegle so ekipno 1.mesto, posamezno pa 2. in 3- mesto. Kljub slabi letini je žetev uspela. Na Polenšaku zaradi slabe letine pšenica ni dozorela, zato so prikazali žetev ječmena na stari način. Tekmovanja ni bilo, druženje pa je bilo nepozabno.
Na Spodnji Ščavnici so se pomerile posamezno. Tekmovalo je 16 žanjic, Anica Roškar je bila 4., Elizabeta Majerič 5. in Marija Žuran 13..
Ker je žetev končana, bi se zahvalila Občini Juršinci za sponzoriranje oblek za naše tekmovalke.
Ob občinskem prazniku želim vsem občankam in občanom veliko uspehov še naprej.
Vodja žanjic Ida CAFUTA
zbrali na tovariškem srečanju. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj pa se že pripravlja na dostojno obeležitev 60. obletnice osvoboditve v prihodnjem letu. V ta namen bodo izdali fotomonograf i j o, saj se bo demokratični svet v maju 2005 spominjal konca druge svetovne vojne kot pomembnega zgodovinskega pomnika.
Uredniški odbor, ki ga vodi doc. dr. Ljubica Šuligoj, je že sprejel vsebinsko zasnovo fotomonografije z naslovom »Iz obrambe narodne identitete do slovenske države — dogajanja na Ptuju in v njegovi okolici v 20. stoletju« in k sodelovanju pridobil avtorje prispevkov, saj slike brez zapisane besede ne bi mogle povedati vsega.
Imena priznanih avtorjev zagotavljajo bogato vsebino, zaenkrat še z delovnimi naslovi:
mag. Nataša Kolar: Narodnostne razmere na ptujskem območju na prelomu v 20. stoletje;
-	doc. dr. Ljubica Šuligoj: Narodnoobrambni boj na Ptujskem od septembrskih dogodkov do 2. svetovne vojne;
-	prof. Irena Mavrič-Žižek: Odpor proti okupatorju;
-	dr. Marjeta Ciglenečki:
Pogledi	umetnostnega
zgodovinarja na spominska obeležja NOB;
-	arhivistka Katja Zupanič: Slovenska osamosvojitvena vojna;
dr. Marjan Žnidarič: Spomeniki NOB in naš čas;
prof. Sonja Dežman: Narodnoobrambni boj ptujskih literarnih ustvarjalcev;
-	univ. dipl. filozof Petja
Janžekovič:	Človeško
razmišljanje o spominskih obeležjih;
Za recenzenta so zaprosili prof. dr. Milana Ževarta.
Za bogato slikovno gradivo bosta poskrbela Marija Hernja Masten in Stanko Lepe j, ki bo fotomonografijo	tudi
tehnično uredil.
Borčevska organizacija Ptuj je v teh dneh zaprosila tudi vse župane na Ptujskem, da do srede septembra uredijo v občinah okolico in sama spominska obeležja, saj bi bilo zelo neprijetno in nemoralno v fotomonografiji objaviti zapuščene pomnike, ki jih je načel zob časa. Ponekod je potrebno le očistiti okolico, drugod obnoviti napise, kar je v primerjavi s sporočilnostjo pomnikov zelo malo.
Stanko Lef>ej