SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo „UčitGljslce£a društva za sloveusla Stajer.11
Izheja o. in 20. vsakega mesecana coli lil Za oznanila sc plačuje od navadne ver-poll in velja za colo leto 3 gld,, zu pol U sticc, če so nat4sne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gkl. 60 kr.	III	14 kr,, trikrat 18 kr.
Štev. 18. V Mariboru 20. septembra 1877. Letnik V.
Računstvo v narodnej šoli.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
„Auck der Kochenunterricht bildet fiir das Wahre, Guto und Tilohtlge, denn er erzougt die Licbe zum Wahren; er hal folglloh clnesltt-llche Wlrkung. Durch Alles das Kine: Menschenbildung'1.
Dieatervreg.
Mej predmeti narodne šole je računstvo skoro pervi predmet, kajti namen narodne šole nij dosežen s tem, da se deca samo na praktično življenje pripravlja, ampak namen narodne šole je tudi, otrokove duševno zmožnosti krepiti, jih razvijati. In ravno pri računstvu se da ta namen doseči.
Gledč materjelne vrednosti računstva je jasno, da vsak preprosti človek potrebuje te vednosti Človek vsake starosti, spola, stanu itd. potrebuje vsaj malo spretnosti v računstvu. Najbornejša dekla (hlapec), najbornejši delavec mora kaj raču-niti znati, inače svet ravna z njim, kakor mu je ljubo. Pa tndi gledč formalne vrednosti je računstvo koristno; ono je dobro sredstvo k,dušnemu razvitku. Radi tega je ta predmet v narodnej šoli jako važen. Mladina se uči misliti, pojmiti — sklepati. S tem predmetom dobi naša mladina izverstno hrano k fantaziji; krog pameti si mladina širi. Kar se ona v šoli uči, ima v praktičnem življenju veljavo. Toda računstvo ne koristi le v intelektuclnem obziru, ampak ima tudi moralni upljiv. Uže stari Grki so „matematikou najbolj čislali in gojili. — Zato naj pa učitelj ravno pri računstvu dobro pazi, da poti ne zgroši. In ravno pri računstvu je potrebno gledati na dobro metodo.
Poduk v računstvu naj bode vedno nagleden in to v v8eh razredih. Tedaj v pervi versti naj bode računstvo nazorni Poduk. Naglednost je podlaga vsega znanstva. To je uže ^estaloci terdil. Kdor hoče tedaj mladino pripeljati do tega, da hode ona jasne predočbe imela in s temi tudi pravo sklepala,
18
ne sme nikdar z abstraktnimi številkami, ampak vedno z konkretnimi rečmi začeti. Računenje s konkretnimi rečmi napravlja mladini veselje in budi ji duševno zmožnosti. Računski stroj in druga računska učna sredstva se ne smejo v nobeni šoli pogrešati. Ako zna učitelj taka sredstva o pravem času v šoli porabiti, je veliko storil; podlaga je dobra in na to se da dobro zidati. Vendar samo računski stroj ne zadostuje; to velja posebno za prvi razred. Koristne so stereotipno in nestereotipno reči. Stereotipna učna sredstva so n. pr. klinčki, podobice, persti, roke, čerte na tabli itd. Nestereotipne sredstva pak: deli človeškega telesa (usta, oči, zobi itd.), živali in njeni deli (noge, rogi, peruti); rastline (perje, sadje); šolsko in domače poslopje (steue, okna, stoli); orodje (žaga, ura). Jezične reči (besede, zlogi, čerke); denar (krajcar, štirikrajčnik); uteži (Gram itd.). S temi sredstvi se da dosta računiti. V pervem razredu naj se posebno ozir jemlje na računanje s klinčki in računskim strojem; otroci naj sami štejejo; to je za nje igrača in pri tem se tudi učč. Tako postopanje je vclevažuo; otrok nalogo nagledno izverši. Eden otrok na tabli nalogo pismeno naredi, drugi pa pri rajtalu. Takd postopanje naj velja tudi v višjem oddelku. Pri drobcih je to posebno koristno. Otrokom sc mora dobro prcdočiti, kako drobci nastanejo. Nagledno se to lahko s palico, z jabelkom itd. pokaže. Potrebno je pak velikega ponavljenja, vedno uaglcduosti in vaje. Kjer nij nagleduosti, tudi v otrokovi duši nij nič; kjer nij vaje — ne ostane nič v duši. V „stari šoli“ so se otroci mnogo vadili, a brez naglednosti; „nova šola“ dela pak ravno naopak, mnogo naglednosti, a malo vaje. Perva napaka je velika, druga pak še -- večja. „Ponavljanje je mati vsega znanstva11, — »vaja dela mojstra1'. Učitelj naj tedaj gleda, da po stopnicah napreduje z nagledovaujem k pojmovanju. In sicer v pervem oddelku naj prične z nagledbo, (naj pokaže krogle, klinčke, čerte); na to naj 011 krogle, klinčke itd. skrije in naj vpraša koliko je tri čerte in tri čerte, štiri krogle in dve krogli? Naj še porabijo druge reči (koliko je 5 jabelk in 1 jabelko? hruško, hiše, podobe itd.). Konečuo naj se imena opuste iu imenujejo, naj so čista števila (1 +5, 2 + 3, 3 + 3). To naj se dobro vadi; tako bodo otroci v bodoče lahko rabili lastne perste ali čorto itd. pri nalogah. To je gotovo vsak učitelj opazoval, kako si šibkejši otroci pri tabli s persti pomagajo. Slavni pedagog Kohr pravi: „Gerado dioses liechneu mit reinen Zablcu entsprieht dem formalen Zrvecke dos Unterrichtes, da das Abstrahiren cine Operation des Verstandes ist, durcb vvelche dor Schiller sicb vojn Spcciellen zum Allge-meinen erhebt. Ks kommt daduroh in dic Mothode Einheit und Festigkeit, woil dioses Verfahren dem auf spiiteren Stufen ein-zuBchlagcudeu ontspreehond ist, aus coucret.cn Fiillen die allge-meine Regel abzuleiten".
Otroku naj nikdar učitelj v usta ne položi računskega pravila, ampak otrok naj jo po poti nagleduosti sam iska. Učenčevo samodelovanje je pri računstvu glavna reč. Nemec pravi: „Selber-essen maclit Fett“, zato lahko tudi rečemo: „S el b e r d e n k en macb t ges c h e i d t“ in: „Sclberthun rnacht geschicktu. Tedaj mladina naj sama iska; tako bode ona si znanstvo v računstvo prisvojila. Naopak bode pa, ako ji učitelj vse pove, naredi, zračuni; na tak način se ne bode ji duh bistril, ampak vse, kar bode znala — bode le posnemala, kakor opice delajo. Pri računstvu naj se vedno vpraša „kako?“ in „zakaj?“ Sploh rečeno, računska pravila naj si mladina sama iska, sama razvija. To se lahko zgodi s konkretnimi primirljeji.
N. pr. Ako hoče mladina 8 j vravnati, tako naj učitelj nikdar po pravilu pusti tako-le račuuiti:
8 X 4 = 32, 3 k temi da 35, tedaj Prava metodična pot bi bila sledeča:
1 = A 8 (t. j. 8x1) = 8 X y ~ T ’	=
Na slabem potu bi bil učitelj, ako bi hotel pojasnovati naštevanje dveh drobcev tako le:
} x ■ = *, kajti 2x4 = 8 in 3x5 = 15.
Prava pot bi bila sledeča: Koliko dobim ako * z 1 naštevam (Odgovor: *-.) Če ^ z petim delom od 1, t. j. z -^-»naštevam, moram od ~ peti del vzeti. Kaj je pa peti del od -£■? (Odg. —.) Toda moro se -jj- ne z j-> ampak s kolikoterim od -j-naštevati? (Z čveterim). Koliko tedaj izda, če •— še 4krat vza-
n,em &)• TedaJ Je T x T =
Take vaje (računi), pri kojili otroci o pravilu nič ne ved6 in bi nič vediti ne smeli, naj bode pamet jim edini potkazalec, t. j. otroci naj na pamet računijo. Ko dosežejo otroci uže zadostno stopimo spretnosti, naj se prične z učiteljevo pomočjo pravilo razmotovati. Hitro potem začne se z računanjem na tablo.
Iz vsega tega je razvidno, da je treba pri računstvu na-Rlednosti in vaje. S pridno vajo bode učitelj dosegel, da bodo otroci hitro in prav račuuiti znali. Na hitro računanje naj učitelj tudi dobro pazi, kajti ono dela živahni poduk in otrokom ne bode pri tem dolg čas. Vendar je treba pri tem tudi previdnosti; kajti inače bi utegndi otroci nepremišljeno računiti in B tem bi bil namen lačuustva v narodnej šoli zgubljen. Tudi naj ®e posebno ozir jemlje na računanje na pamet; pismeno računanje •toa le takrat veljavo, ako se je deca v računanju na pamet dobro 'rudila. Harmonično naj se oboje v narodnej šoli vadi. Pri vsa-’) Tako naj se saino začetkoma računi, kasneje ne. Ured.
18*
kej nalogi naj učitelj gleda, da ne bodo otroci nepremišljeno račun izračunih. Vediti morajo prej o čem je govorjenje in kako naj se zadača reši. Učitelj naj učenca k temu napeljuje s primernimi vprašanji.
Da bode poduk v računstvu temeljit in vspešen, je treba posebno na pervih stopinjah dobro paziti. V številnih vajah od 1 do 10 in ravno tako od 10 do 100 naj se mladina vsestransko jako uri. Dr. Močnikove računice, predelane po novih učnih na-čertib, so k temu izverstno sredstvo. Vsekako je treba počasno naprej korakati. Le takrat naj se za stopinjo napreduje, ako učenci prejšno dobro razumč. Učitelj bode to spoznal, ako se deca jasno in pravo izrazuje. Zato pravi Kehr: „Jede Recben-stundo so11 eine Sprachstunde sein.u Otroci naj se v čistih, kratkih stavkah izrazujejo. Ako je misel jasna, bode tudi stavek jasen. Če tedaj otrok jasno odgovarja, je dokaz, da reč razumeva in potem je napredek mogoč. Pri pismenem računanju, naj učitelj gleda, da mladina lepe številke dela. Tedaj tudi: „Jede Rechenstunde soli eine Schonschreibestunde sein!“ Znamenja x — + : = naj bodo jasna.
Otroci naj pogostoma dobč iz računstva domače naloge. Boljše je, da otroci malo računov izgotovijo, a ti morajo biti dobro rešeui. Sploh je učitelj uže mož za to, da ve, kako ima postopati.
„U6itelj Dobrašini'
Podučna povest Slovencem. Po horvatskom izvirniku od J. Trnskega
posnel Ivan Lapajne.
(Daljo.)
Požar.
Dobrašin je sročno živel v Starem torgu, ki se je bil sicer v duševnem obziru tako spremenil, da bi ga slobodno „Novi terg“ imenovali. Dobrašinu jo čas hitro minul, kajti imel je dosta posla s šolo, s cerkvijo in čitalnico. Na svojo Jelico v Divjakovcu jo večkrat mislil, vendar jo od svojega odhoda ni več videl, tudi pisati se jej ni upal. Misel ga ,je večkrat obhajala, da se morebiti s tujcem vendar le poročiti utegne, kajti dobro je poznal nestanovitne ženske, dasiravno Jelici tc lastnosti ni pripisoval.
Ko so ga nekega večera te misle obdajalo, začuje pred šolo nek glas, ki ga je komaj razumel. Po ušesih mu jo še dtjnelo: Divjakovec gori!
Stopi na ulico in se prepriča o tem, kajti od tiste strani se je nebo rudočelo. Hitro skliče on in sc drugi mladi teržani več ljudstva, uaprežejo hitro konje k brizgalnici, vzamč škafe seboj in gredo gasit v nesrečno vas. Pridši tjo, pomaga Dobra-
Sin največ gasiti liiše, katerih se je bil ogenj že prejel. Delajo in delajo na vse preterge skoro vso noč, a naposled so ogenj -vendar pogasili, dasiravno jo bil že nekaj hiš vpepelil. Po prestanem velikem trudu vstopi Dobrašin v hišo, katero je bil pred ognjem obranil. Gospodinja se mu priserčno za trud zahvaljuje. Dobrašin pa odverne: »Zahvalite se milostljivemu Bogu! Torčj tudi kerčma je izgorela. A kje je Jelica?"
„V sobi je z materjo", odgovori gospodinja. V kerčmi se je ogenj začel, a kerčma je že sinoči izgorela. Jelica in mati ste komaj živi pete odnesli. Za očeta pa nihče ne ve. Govori se, da se je že sinoči zopet prenapil in da je gotovo zgorel.
Ni večih sirot na svetu, nego ste oni dve.“
To je globoko v srce ganilo dobrega Dobrašina. Kavno ko ste oni dve v sobi stokali in prežalostni svoje osode bridko solze točili, vstopi v sobo Dobrašin, — isti Dobrašin, kakor je nekdaj bil, samo nekoliko stareji, a tudi možateji.
„Jelica, tvoj zaročnik je prišel po te! Ne jokajte, mati, vse bo dobro!"
„Ali nič nimamo, siroti smo!" odgovori Jeličina mati.
Jelica se je zgrudila na Dobrašinove persi in jokala.
Dobrašin pa dalje govori: »Jeličin zaročnik bode že imel toliko, da preredi vse tri. Jelica, in vi mati ste vredni, da bodem za vaju skrbel do bele smrti."
Veselja giuena zakliče mati: „Bog ti poverni stoterno za tvoje dobro serce. Hvala njemu in tebi."
Na to se dogovorč, da boste Jelica in mati nekoliko dni ostali še pri dobri sosedi, dokler se Dobrašin z župnikom ne dogovori, kdaj bode poroka. Dobrašin se od njiju priserčno poslovi, in ko je došel v Stari terg nazaj, ga je vse slavilo, ker je tako pogumno in požertovalno gasil nesrečno vas.
Dobrašinovica.
Kedar se učitelj na kmetih oženi, vzame si navadno ženo gospodskega stanu; ako pa ni že gospodska, gotovo se pozneje po gospodski nosi.
Z žensko omiko smo dan danes daleč zabredli. Kakor hitro ti zna deklice čitati in pisati, že misli, da se mora zdaj tudi preobleči, in čo tudi je na kmetih, začne se nositi tako, kakor mestne gospodične. Siromaški učitelj na kmetih ima že tako malo plače, ako pa mora še ženi napravljati bog ve hako lepo, vsako leto drugačno obleko, deržati jej deklo ali celo kuharico, potem je gotovo obžalovanja vreden. Bolje bi bilo, da se ne bi bil ženil.
Ni sramota kuhati, ni sramota delati, ni sramota, v gospodinjstvu vse dobro razumeti. Samo pomisliti treba, da se naj-hogatejša hiša zatere, ako se gospodinja za nič uc briga, in da
slaba hiša so mora uničiti, ako se gospodinja nobenega posla ne prime.
Nočemo pripovedati, kako je novi divjakovski župnik — stari je bil umeri že — poročal Dobrašina z Jelico, kako je dobra soseda v Divjakovcu obdarovala Jelico, kako je bila njena mati vesela novega para; povemo le to, da je bila Jelica v Starem tergu lepo sprejeta, da jej je vse na roko šlo, da so jej gospodinje vsega ponujale, česar pri gospodinjstvu potrebuje, in da jej celo župnik Dobrila mlado švajcarsko kravo podaril.
Dobrašinovica je našla na svojem novem domu obilo posla. Dekle se ni deržala, ker je ni bilo sram, kravi polagati in kravo molzti, pa se jej je tudi novcev škode zdelo. Pa vsaj je bila kmetskega stanu in jej je mati pomagala. Dobro pa je tudi to pomislila, da Dobrašin, njen ljubi mož, težko denar služi, ko se mora nad nemarno deco večkrat tudi hudo jeziti. Krava jej je dajala veliko mleka in masla, da je za vse tri zadostovalo.
Tudi vert jo Dobrašinovica sama obdelovala, le, kedar je bilo treba vert globoko prekopati in pognojiti ga, najel je Dobrašin delalca. Toda sejala, sadila, plela in okopavala je sama. Pa to jej je bilo v zdravje, in boljše je izgledala, nego marsikatera druga gospa.
V sobi pa je Jelica, posebno pozimi tudi pridno delala: rezala, šivala, zakei povala ali pletla pozno v noč, dokler je Dobrašin pisal ali čital.
Mati jej je povsodi, posebno pa v kuhinji pomagala. Lepo so se vsi trije razumevali; materi se nikoli ni bolje godilo; sama se je večkrat tako izjavila.
Dobrašinovica ni se nosila gizdavo, tudi ni bila oblečena tako po modi ali po najnovejsi noši, kakor mestne gospe; bila pa je vedno prav snažno in lično oblečena; obnašala se je pa proti vsem ženskam prav Ijnbeznjivo.
Dobrašin in župnik sta večkrat željo izraževala, da bi se šolske deklice v ženskih delili kaj učile, namreč plesti, šivati, vezti. To je bilo zdaj mogoče, ko jo bil Dobrašin ožcujeu, kajti Dobrašinovica je umela te reči. Naučila se je bila nekoliko od svoje matere, nekoliko pa od neke šivilje ljubljanske, ki je mesec dni v Divjakovcu pri tergovcu delala.
Na izrečeno željo g. župnika in Dobrašiua je ona ta posel prevzela in po dve uri na leden deklice z velikim vspehom pod; učevala. Učenke so pred kaj nerade v šolo dohajale; a zdaj se jim je šola tako prikupila, da je bilo navadno več dekli® nego dečkov v šoli. Tudi stariši niso mogli Dobrašinovice pi'e' hvaliti. Pri ženskem delu jo znala Dobrašinovica tudi marsiMJ o umnem in dobrem gospodinjstvu povedati, n. pr., kako 8® pozna dobro blago, kako so dober, zdrav i tečen kruli peč®/ kako in zakaj se rabi to in ono zdravilo in drugo.
čeravno je bil Stari terg poln hvale o Dobrašinovici, vendar so se našle tudi neprijateljice in nevošljivke. Rekle so take obrekljive ženske: Dobrašinovica se za to ne nosi gosposki, ker je prostega kmetskega stanu, vsaj ne zna druzoga jezika, nego slovenski.
Jelica bi se za take reči tudi zmenila ne bi bila, ako bi jih bila tudi na lastna ušesa slišala. Ona je lepo podučevala dekleta v svojem materinem jeziku, katerega je prav lepo govorila.	(Konec	prib.).
Kocenov zemljepis za narodne sole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II. Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
62.	Pirenejski polotok.
1. Špansko.
9208 kvadr. milj (5070 □mirtam.) in 10,000.000 ljudi.
Višavje, ki se od severja proti jugu po stopnjevinali Stare in Nove Kastelije proti andaluški nižini znižuje. Na severji so Pireneji, ki delajo mčjo proti Francoski. Na južnem robu Stare Kastelije je gorstvo Si er ra Guad arama, na južnem robu Nove Kastelije pa Si er ra Morena. Na jugu Španskega jo Sierra Nevada. Špansko ima mnogo soli, izdeluje pluto-vino in ob južnem pomorji rast.6 izverstna vina. Zuainenita so Črede merinos ovac.
Madrid (332.000 lj.), glavno mesto; Toledo; Kudiks (62.000 lj.), aaj starejše kupčijsko mesto; Sevilla (182.000 lj.); Granada (61.000 lj.), v lepem okraji; Malaga (92.000 lj,), izveratno vino; Valencia (87.000 lj.); Barcelona (180.000 lj.); Zaragozza (56.000 lj.), vinski kraj.
Gibraltar je močna terdnjava Angležev.
Kana riški otoki imajo najpripravnejše podnebje na zemlji. Na otoku Ten erifa je vulkan Pik de Teyde (11.434' visok).
2.	Kraljestvo Portugalsko.
1604 kvadr. milj (927 Q mirtam.) in 4,200.000 ljudi.
Pridelki so morska sol, vino in južno sadje.
Lisabou (224.000 lj.), glavno mesto; Oporto (90.000 lj.), z veliko . v’nsko kupčijo.
Otok Madeira se zavoljo svojega mehkega podnebja po z'mi od tujcev pogostoma obiskuje.
Mala republika Andora v Pirencjali, 9 kvadr. milj in 17.000 ljudi.
63.	Kraljestvo Italijansko.
5376 kvadr. milj (2960 Qmiriam.) in 26,800.000 ljudi.
Na severji te dežele so Alpe. Apenine oklepajo najpervo zaliv genovski, in se raztegujejo skozi ves polotok do zaliva tarentskega in dosežejo v Abruzzah naj večjo visočino (Gran Sasso 89550* Posamezna gorstva so Monte Gargano, vulkan Vezuv pri Neapolu (3900') in Etna (10.171') v Siciliji. Laško ima milo podnebje pod čistim sinjim nebom, v nekaterih krajih pa je nezdrav zrak, ki provzročuje merzlico; razen tega so na južnem Italijanskem pogostoma pogubilni potresi. Največji zaslužek daje sviloreja in sir (parmezanski) v Lombardiji. Otok Elba ima mnogo železa. Dežela slavi po delih lepih umetnij, po stavbarstvu, štatvah, podobah; radi tega potuje mnogo umetnikov in prijateljev umetnije na Italijansko.
Turin (207.000 lj.), v lepom kraji s fabrikami za svilč; Genova (130.000 lj.), z velikimi stavbarijami; Benetke (128.300 lj.), na otokih sezidane, bIovč s svojimi lepimi cerkvami in palačami; Pad v a (66.000 lj.); Verona (67.000 lj.) in Mantua (28000 lj.), močne terdnjave; Bologna (116.000 lj.), nekdaj imenitna univerza; Floroncija (167.000 lj), prej glavno mesto, lepe palačo in cerkve, izdelovanje svile in slamnatih klobukov; Livorno (97.000 lj.); Ankona (32.000 lj.); Rim (244.000 lj.) glavno in pervo mesto na Italijanskem, sedež papeža in laškega kralja, največja cerkev na zemlji — cerkev sv. Petru; Napolj (448 000 lj.), v prelepem kraji ob zalivu napoljitanskom —jugozahodno Vezuv, okoli so vinogradi; Palermo (220.000 lj.) in Mesina (62.000 lj.), na otoku Siciiiji, velika kupčija z oljem, pomerančaini in južnim sadjem.
Na otoku Sardinija jo Kagliari glavno mesto.
Republika San Marino, jugo-zahodno od Rimini, 1 kvadr. milja in 7000 ljudi.
Kneževina Monako, ‘/« kvadr. milj in 30.000 ljndi. Otok Malta z Gozzo je v posestvu Angležev.
64.	Balkanski polotok.
Turško-gerški polotok je z gorami mnogo preprežen. Od Kulpe do jezeraJSkutarskega sega bosno-serbsko gorovje, južno od tega Šar-Dag in Pindus. V vzhodnem delu je Balkan ali Hemus in Rhodopsko gore, na severju Gerške so P ar n as o s, na polotoku Morea je pogorje Taj geto s.
1. Evropska Turčija.
6724 kvadr. milj in 10 miljonov ljudi.
Turško izdeljuje bombaž, najboljši tabak v Evropi, rozine, fige in dosta rož za izdelovanje rožnega olja. Vladar Turške se zove Sultan ali Padischah (Veliki gospod). Največja nradnika sta Mufti za verske in Veliki vizir za posvetne zadeve; visoki deržavni uradniki in generali imajo naslov Paša.
Carigrad (1,000.000 lj.), glavno mosto v prelepi lugi; Drinopel (100.000 lj.); Solonik (85.000 lj.); Serajevo (50.000 lj.).
,2. Kneževina Serbska.
791 kvadr. milj (436 □niiriam.) in 1,132.000 ljudi.
Belgrad (25.000 lj.), glavuo mesto.
3.	Kneževina Romunska (Moldavija in Valahija).
2200 kvadr. milj in 4'/> miljona ljudi.
Najboljša dežela za žito v Evropi, mnogo govede in konj.
Bukarest (130.000 lj.), glavno mesto; Braila in Galac; Jasi (70.000 lj.), glavno mesto Moldave.
4. Kneževina ČernogorBka.
80 kvadr. milj in 100.000 lj.
Cetinje, glavno mesto.
5. Kraljestvo Gerško.
910 kvadr. milj in 1,350.000 ljudi.
Atene (42.000 lj,), glavno mesto; Patras, Hermopolis, Korfu, kupčijska mesta.
65.	Cesarstvo Rusko.
96.856 kvadr. mi(j (53332 □miriam.) in 71,126.000 ljudi.
Rusko je največja evropska nižina. Na vzhodni meji se od juga proti Severji Uralske gore raztegujejo, med Černim in Kaspiškim morjem se vzdiguje Kavkas (Elbrus 17.425'). Severni deli Ruskega so večjidel leta pod snegom; na jugu je izverstna zemlja za pšenico in južno-ruska ravnina, ki je spomladi in v jeseni podobna neizrečeno velikim travnikom, po leti je pa posušena, in po zimi pa veter in sneg po njej mede. Največ se prideljuje pšenice, konoplja in prediva, katere reči se tndi iz-važujejo.
Petrograd (540.C00.), glavno in stolno mesto; Wolno (79.000 lj.); Kisinev (103.000 lj.); Odosa (120.000 lj.), ob Černem morji; Kijev (70.000 lj.), z najstarojšo rusko univerzo; Moskva (399.400 lj.), staro glavno mesto Rusko; Astrahan (48.000 lj.); Varšava (240.000 lj.), glavuo mestu Po(jskega; Ilelsingfors (26.000 lj.), glavni kraj na Finskem, univerza.
Az^a.
'	66.	Tla.
Azija ima jako razširjene planote, ki so ob straneh z gorami obdane. Te planote so: Kavkas, Mala Azija, Sirija, Arabija, Iran, Dekban, srednja Azija in visoka Azija. Najvažneja gorstva so: Taurus v mali Azije, sirijske gore (Libanon 9440'), kurdistanske gore, Elbrus •nParopamisus na severni meji in Sol ima n na vzhodni meji Irana, gor s tvena skupina Hin d uk uš, velikanska versta
Himalaja, (Mouut Everest 27.212'), verste K i en -1 i n, T i an-š a n, Altajske gore, na vzhodu ao kitajske planine J i n 1 i n k Pelink, Nanlink, na jugu visočinc Dekanske so izhodni in zahodni G a t i. Nižave azijske $o Sibirija in T n r a n ter nižine ob velikih rekah: Evfrat, Indus, Ganges, Jantse-kiang, Ho a n g-h o. Veliko rek v sredini Azije ao v pustiuab, in te se v uobeno morje ne izlivajo, lmenitnejša jezera so: Ka's-p i š k o m o r j e, A r a 1 s k o j e z e r o, M e r t v o morje, jezera: Hamu n, Balkaš, Lop-nor, Kuku nor, Van in Ur mi j a.
G7. Prednja Azija.
Azijatska Turčija ali Levanto.
34.989 kvadr. milj in 13 '/t miljonov ljudi.
Domovina sadja in sploh južnih sadežev.
a) Mala Azij a ali Natolija. S k u tari; Brus a; S m i rna (150.000 Ij.) najvažnejšo kupčijsko mesto v Levanti; Kutahia, Angora' Trapozunt.	’
b) Armenija. E r s o r u m; K a r s.
e) Kurdi stan. Diarbekr; Mesu).
d) Mesopotamija. Bagdad, južno ostanki Babilona; Basra.
e) Sirija in Palestina. Alepo; Bejrut; Damask (200.000 lj.) v prelepem kraju; Jeruzalem.
f) Otok Cipra.
Polotok Arabija. Meka, imonii.no romarsko mesto Mohame-danov; Moka, kupčija s kavo; Aden jo v posestvu Angležev.
Perzija ali zapadni Iran z 29.912 kvadr. m Ijami in 5,000.000 Ij. Vladar so zove šah. Tabris (110.000 Ij.); 'l’eb oran (85.000 Ij.), sedanje, Ispahan (60.000 Ij.), prejšnjo glavno mesto.
Afganistan s 13.106 kvadr. milj in 4,000000 lj. Kabul; Kandahar; H orat.
Bol ud si stan s 5000 kvadr. milj in 1,000.000 lj. Kelat, Tu ran ali Turkestan, 20.000 kvadr. milj z 8,000.000 lj.; Buhara; Samarkand, Kiva.
68.	Južna Azija ali 1 zliodn a-In d ij a.
Ta dežela ima najbogatejše in najizverstneje izdelke ua zemlji: bombaž, rajš, sladkor, paper, indigo, najlepše drago kamenje in bisere, najlepše bombažasto in svilnato blago, a tudi uajgrozovitnejše živali na zemlji: slone, nosoroge, tigre in krokodile.
Britiška Indija; 44.000 kvadr. milj in 168,000.000 lj. Kalkuta (900 000 Ij.), sedož general - guvernerja, najvažnejše kupčijsko mesto v Aziji; Benaros (sveto mesto Hinduvov, 200.000 lj.); L akna v; Delhi; Lahore; Madras (500.000 lj.); Bombaj 1650.000 lj.); Singapore, važno kupčijsko mesto.
Deržave, odvisno od Velike Britanije: 30.000 kvadr. milj in 46,000.000 miljonov ljudi. Kašmir, dežela v himalajskih gorah; Nizam ali Dekan z glavzim mestom llajdernbad; ltadšput-Ieržave; Mi-»oro; N opal.
Neod v i s n e d o r ža v o. B i r m a z glavnim mestom Man dalaj; Siam, glavno mesto Bankok; Anam, glavno mesto II u o.
Portugizieen) spada Din, D a man in Goa in zahodno nomorje v Prednji Indiji.	J
69.	Otoki Vzhodne Indije.
Cejlon, gorata dežela v posestvu Angležev, prideluje se cimot in kava.	,
Otoki Andamani, Angleška kolonija za kaznence.
Nikobari, obljudeni z ondotnimi domačini, v posestvu Angležev.
Sundski otoki so v posostvu Holandije; Sumatra, tu je še nekaj ljudožercev; Java z mestoma Batavija in Surabaja; prideluje kavo in sladkor; Borneo, morskih brogov so se Holandci polastili; Celebes; Moluki.
Otoki Filipski so španski: Luzon, glavno mesto Manila; Min-danao; prideluje se tabak.
Francozi imajo v Indiji: Mahč, Karikal in Pondišeri, Kambodža z mestom Sajgon.
Portugalci imajo on del otoka Timors (med sundski otoki).
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ptuja. (Okrajna učiteljska konferenca). Dne 30. julya ta je bilo tu izbralo iz 3 okrajev kakih 60 učiteljev in učiteljic. Kot gosti bili so gg. c. k. okr. glavar in g. Fihna, direktor realne gimnazije, pred-poldnevom in popoldnevom pa dr. Ploj. Zborovalo se je, akoravno je bila konferenca za dva dni odločena, vsled ukaza dež. ž. sveta, le on dan in sicer od pol 9. ure do pol 1. in od '2. do pol 6. ure. Nadzorniku imamo se zahvaliti, da smo v tem kratkem času zamogli toliko prebaviti, kajti prosti čas je on uporabljal v to, da so se vršile volitve in naznanjevali računi okr. bukvarničnih predsednikov. Ko nam je gosp predsednik naznanil, da dobimo samo za en dan diete in da, ako danes dola ne dokončamo, bi še drugi dan zborovali, so učitelji svoje govore zdatno skrajšali, predloge pomanjšali in večino učiteljev se je debat zelo malo udeležilo. In kdo bi se tudi z vesoljem udeleževal debat, ko se sklepi, nasveti itak ne spolnijo, zraven tega pa še učitelj ima čast, na svoje diete čakati.
Konferenca se je, akoravno malo živahna, v naj lepšem parlamen-taričnem redu vršila.
Nadzornik otvori o pol devotih s kratkim in jedernatim govorom konferenco, si izvoli nadučitelja iz Ptuja, gosp. J. Ferka za svojega namestnika. Ko sta bila gg. Škrabi, nadučitelj pri Slatini in Robič, učitejj it Ptuja izvoljena za zapisuikaija prebral je predsednikov namestnik naredbo dne 30. junija 1872, po katerej se Ima konferenca ravnati.
Na to poroča c. k. okr nadzornik, v pol drugo uro trajajočem govoru, kaj je doživel na polju šolstva pri obiskovanju š. ptujskega okraja. Z veseljem je konštatiral, da se je stanje šole v obče zboljšalo, in da je nekaj napredka zaznamovati.
Tukaj naj sledijo nekatera pojasnila, pri posameznih predmetih od strani nadzornika:
Čitanje: V prvem oddelku se naj posebno gleda na počasno branje, v drugem naj bode glavna reč razlaganje bosod; učenci naj v popolnih
stavkih iz berila odgovarjajo; v tretjem naj učenci v kratkih govorih povejo, kar so brali, a pri vseh treh oddelkih pa se gleda na vso lastnosti pri branju.
Slovnica se prične s stavkom in preide k besedi i zlogam, tedaj po sintetični metodi.
Nemški jezik. Želeti bi bilo, da bi so ta jezik bolje gojil, kakor se je, kajti le 18 šol je nekaj storilo. Naj bi so upeljale vaje v govoru, kakor tudi v tem jeziku v višjih oddelkih računilo.
Spisje. V prvem oddelku se priporočuje prepisovanje, v drugem oddelku zelo lahki opisi, v tretjem, popisovanje pisma, pobotnice itd. V ta namen so vpeljejo primerne knjige, v katero se imajo razne nalogo pisati; poslednje se imajo od učitelja korigirati.
Računanje: Do številko 5 se ima zelo po malem računiti in sicer na pamet in na tablo. V posameznih razredih ni treba vseh računov izra-čuniti. Na računanje s sklepi se ima več ozira jemati.
Realije.
•i Naravopisje: Od znanega do neznanega. Najimenitnejšo iz živalstva, rastlinstva in rudninstva. V občo so ima gledati 1. na hasek, škodo, na domače in kmetijsko potrebe. Horharium si napraviti, bilo bi dobro.
•	Naravoslovje: Le prikazni, katere so otrokom znane, naj se jim
razlagajo. Toplomer, zrakomer, kompas in magnetična igla ne sme pri no--beni šoli manjkati. Ta predmet so v šoli goji po mačehovsko.
Zemljepisje: V tem predmetu so je precej veliko in povsodi veliko učilo. Razdeli so naj tako-lo: I. razred: domovina. II. razred: materna dežela. III. Globus, površnjo zemlje (analitična metoda) deli sveta. Najimenitnejše posameznih držav n. pr. obertnija itd. Avstrija in nazadnje Štirsko.
Zgodovina. Zgodovine se je v obče malo učilo, manjkati tudi ne sme državna ustava, pravico državljanov.
Lepopisje. Pisanke morajo biti brez predpisov in brez podob.
Geometrija. Premalo učil, geometrijčna telesa se imajo iz terdega papirja narediti. Risanke od Grandauorja.
Petje. V občno zadovoljnost.
Telovadba ima mod učiteljem malo prijateljev. Vajezglavoj, trupom rokami in nogami (tudi v zimskem času	v učilnici.)
Ročno delo še ni na tisti stopnji,	kakor jo želeti.
Sadjereja. Želeti bi bilo tabel od	llartinger'ja.
Nravnost. Večina šol zadostuje. Mod ukom iz učilnico hoditi so naj •dpravi.
Snažuost. Te manjka pri nekaterih šolah, ne samo v učilnici, na učencih, temuč tudi pri učiteljih.
Siromaške knjigo. Razvidno naj bode na zapisniku sledečo: Ostanek od poprejšnjega lota projol znosok. Razdelitev (irnona učencev).
Uradna pisma. Pred š. letom so:	oj Šolski zapisnik.	Vodja	šolo
je dolžen š. zapisnik sestaviti, b) Učni	načrt, ktori pa ima	natančen	biti.
t
Vsa učna snov se naj razdeli na inescee (tudi na tjedne). c) Načrt itua viseti na steni.
Med šolskim letom: a) Razrednica, v katerej je razvidno, kako da učenci šolo obiskujejo. Izvoli se naj odbor (prvosednik, kr. š. ogleda in učitelj), ki protresuje s. zamude, b) Tednik, cj š. naznanila in d) zapisnik ej zapisnik knjig šolske bukvarnice. Letnik (Jahresbucb).
Konečno opomni prvosednik, naj si bodo učitelji zložni, naj se podpirajo, zagovarjajo in branijo proti zunanjim močem.
Po prenehanju od 10 minut jo bral namestnik prvosednikov nekatera došla uradna pisma. Aktivno in pasivno voliti sme na Ptujem 28 učiteljev v Ormužu 12, v Rogatcu 6 učiteljev.
Razen nagovora in poročila o šolstvu v imenovanih okrajev c. k. š. nadzornika g. J. Ranerja nijsrno slišali nič kaj zanimivega, nič novega. Res so nekateri govorniki lepo govorili, pa poznalo soje zopet pri drugih, posebno pridebati, da so Slovenci, da jim nemščina nij bila v čast. Zakaj nebi enkrat slišali iz ust slovenskih učiteljov gladke slovenščine, namesto slabe nemščino? Jeli to napredek učiteljstva, ako se mu prodaje in ponuja slabo blago in dobro zakriva? Bog tie daj, predragi kolegi, ko bi zahteval od Vas le slovenski jezik, o ne, tega nihče ne tirja — pa svetujem Vam v prihodnje, govorite, bodisi slovensko bodi nemški, samo govorite tako, da Vas bodo veselje poslušati, da se bodemo od Vas učili ne samo stvari nego tudi slovniškega jezika.
Predlogov jo bilo malo. In kako vi so bili ti predlogi? Nič posebnega. Pa ko bi tudi važni bili, kdo ti jo porok, da se vse po želji konferenco zgodi (zvrši)? Najlopši predlog je bil oni, kateri zahteva od učitelja, najsi prizadeva po vsej moči v svojem delokrogu, da pridobi otroke iz premožnih in omikanih starišev za učiteljski Btan, da bi se tako rekrutirali dobri prihodnji odgojitelji. Pametna misel, pa žalibože neizpeljiva. V poprejšnjih čksih so mladeniči iz strahu pred vojaško suknjo, a ne radi premastne (?) plačo si učiteljski stan izvolili, a sodaj se vabijo manj premožni s štipendijami.
Nty omonim gospoda Skrabel’na iz Slatine, katori je svojim mogočnim glasom očitno pri konterenci blagodejne pomoči prosil, namreč: če-stiti udje naj tukaj sklenejo, da se uredništvo „Slov. Učitelja11 naprosi, naj v prihodnjo poštene učitelje v listu sč svojimi članki ne draži. Ce jo gospod Skrabelj razžaljen po katerem dopisu v „Slov. Učitelju", sty zna, kje je uredništvo tega lista, saj vč za soduijo; zakaj ne išče toraj zadostila pri teh.
V stalni odbor bili so sledeči voljeni: na Ptujem: Ferk, Robič, Kranjc, Horvat, Kocmut in Možina. Za Ormuž: Ravšel, Kovačič, Jurša in Kosi. Za Rogatec: Orač, Škrabelj in Čoki.
K dožolni konferenci idejo za Ptuj: Ferk in Robič, za Ormuž: Ravšl in za Rogatec: Orač.
S klicem „živio“ na cesarja so sklone skupščina.
Slovstvo.
(„Učito 1 j Dobrašin.") Podučna povoat Slovencem. Po horvatskem izvirniku od Ivana Tinskega posnel J. Lapajne, Založnik je pisatelj sam. Cena 8 kr. Kdor vzamo 20 iztisov, jih dobi po 7 kr., 50 iztisov po 6 kr., 100 iztisov po 5 kr. — Pod naslovom „Učitelj Dobrašin“ je bil spisal prod večjimi leti dobro znani hcrvatski domoljub, c. kr. polkovnik Trnski precej obširni spis, katerega jo bilo založilo v posebni knjigi hervatsko društvo sv. Jeronima, ki ima enake namene, kakor naša družba sv. Mo-hora. Omenjena hervatska knjiga so je ne samo družabnikom istega društva dopadla, ampak tudi ves drugi narod hervatski jo hitro po njej segel in društvo jo je bilo zelo hitro razpečalo. Enacega spisa je bilo treba tudi priprostim Slovencem, ki šolo in učitelja premalo cenijo. S či-tanjem tega slovenskega spisa, ki jo sicer dosta krajši od hrvatskega, se utegne šoli pridobiti marsjkatera slovenska še nepokvarjena duša. Namen te knjižice (28 strani obsega) jo torej ta, da ga bere priprosti, slovenski oče, slovenska mati in slovenski kmet sploh. Na gg. učitelje imamo samo to prošnjo, da bi izvolili pričujoči spis v svojem lastnem interesu in radi občnega napredka razširjevati med znance, bodisi da ga za groš prodajo, ali podarijo. Cena je knjižici tako nizka, kakor stane pisatolja in založnika, kajti njega le to veseli, da spravi novo slovonsko krgižico na dan in jo ponuja svojim rojakom, če ima tudi sam pri tem zgubo. X.
(Ljutomersko šolsko poročilo) ima na čelu spis „Kratek pregled štajerske in kranjske zgodovine" za učence ljudskih šol, potem šolska naznanila in razredbo šolske mladine — vse v slovenskem jeziku.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Poročalo sejo o nadzorovanji ljudskih šol v sv. lenartskom okraju. — Pripoznala se klošterska šola v Nazaretu za privatno šolo, dovolilo se je razširjenje dekliške trirazrodnico v Ptuju. — Na vprašanje nekega okrajnega šolskoga sveta ali se od otrok iz druzih kronovin smo šolnina pobirati, odgovorilo se je tako, kakor postava veleva. — Več prošenj za razširjenje šoi se jo odbilo. — Juri Bregant (s Koroškega. Ur.) imenoval se je učiteljem v Zdolah.
(Davek od „S!ovonskega učitelja.") Okrajno glavarstvo mariborsko nam je naložilo za leto 1877 — 15 gld. 47 kr. pridobnine. Rekurs zoper tak velik davek ni obveljal, marveč se nam je potem šo za I. 74., 75. in 76. naložilo 26 gld. 80 kr, tako da smo morali te dni 41 gld. 55 kr. davka plačati — ako ne, bi bili urednika rubili. — Mordo bodo nam pa še kaj naložili in nam slednji novčič iz žepa vzeli. „S1. Učitelj" pa ne dajrf društvu dobička, marveč zgubo.
(Obrazci za razdelitev šolskih ur.) Pri knjigovezu Fr. Du-bois-u v Ljutomeru se dobč tiskani, lopo barvani in lično okinčani formulari iz debelega papirja za razdolitov šolskih ur (Stundenplan) s slovenskimi napisi. Cena enemu iztisu je 10 kr., na debelo 8 kr. Tak načort samo izpolni učitelj in ga potem kar na šolsk' zid nabije. Tudi za premožnejše učence se priporočuje.
%
(V zadevi sp ri Če val), ki se dajo učencem ljudskih šol, sta finančno in naučno ministerstvo na novo odločila, da jih ni treba kolekovati.
(Na K j a nj s k e m) menda ni še tako hudo, kakor na Koroškem in Štajerskem. Oski listi so pisali namreč, da je tudi kranjski deželni šolski svet zažugal učiteljem, da ne dobč kvinkvenij, ako no podučujejo marljivo v nemščini. Po naiein, vedenji, taoega ukaza na Kranjskem še ni, pač pa je na Koroškem, a na Štajerskem nadzorniki Korošce brez posebnega ukaza posnemajo. To se nam pač poroča, da postane ljubljanska vadnica čisto nemška, in da so Praprotnikovo „Tretje berilo" učitelji ljubljanskega učite(jišča zopet zavergli. Prav imajo! — Le naprej! Videli bomo, kaj se bo na tak način doseglo. —
'(Tudi Koroščom in Horvatom gre tcrdo), kakor nara Slovencem. Skozi tri leta so namreč koroški učitelji izdajali svoj nomški učiteljski koledar, a za leto 1878, ga ne bodo izdali, ker se je zanj samo 52 naročnikov oglasilo. I Horvati ne bodo izdali „koledarja“ za I. 1878. Tolažimo se torej s tem, da tudi naši sodrugi ničesar imeli ne bodo.
(Okrajne učiteljsko konference) so bilo 12. in 13. t. m. v Starem tergu na Notranjskem za logaški, in 20. I. m. v Novem mestu za novomeški okraj.
(Pri okrajni učiteljski konferenci v Celji) seje, kakor beremo po časnikih („Tov,“), zolč nemškutarilo. Nadzornik je odsvetoval Lapajne-tove knjigo, priporočal nove nemško čitanke, odsvetoval pevanjo slovenskih pesmi, prigovarjal k učenju posameznih predmetov v nemščini, odgovarjal pristop bukvarnice k „S1. Matici", slovenščine pa ni nič omenjal. — Učitelji so mu priterjovali in v slavo njemu in nemštvu popevali nemške pesmi. —
(Javna zahvala.) Visoko spoštovani gospod dr. St. Kočevar, c. kr. svetovalec v Celji, podaril je našemu društvu 10 gld., za kar se plomonitomu slovenskemu domoljubu prisorčtio zahvaljujemo. Ako bi imelo naše društvo več takih podpornikov, in ako bi v lastnem taboru učiteljskem no imeli toliko kukovic, branili bi se lohko še dolgo našim nepri-jateljem.
V Ljutomeru 15. septembra 1877.
„Učitoljsko društvo za slovenski Štajer."
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučitbljska služba pri sv. Lenartu v slov. gor. (4razr.) s 520 (400; gld., poduči teljska pri sv. J ur ju v slov. gor. (3razr.) s 480 (370) in učiteljska služba ravno tam s 550 gld. do 30. septembra na kr. s. sv. Podučitcljska služba pri sv. Vidu pri Ptuju (3razr.) s 440 (330) in stan. do 30 sept. na kr. s. sv.
Na Uoriškem: Učiteljska služba v Sežani (2razr.) s 500 gld. in stan.; služba učitelja (potovalnega) za Barko in Vatovlje s 500 gld. in stan. Učitoljske službe na enorazrednicah v Povirji, v Skopnem in na Vojščici, vso po 400 gld. in stan. do 8. okt., na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Stalno so imenovani: G. Kolar Fr. v Štalcarjih; g. M. Petrič v Strugi; g. Fr. Peruzzi v Vačah; g. J. Potrato pride iz Moravč v Št. Vid pri Podpeči; j{. Ana lloth pl. Kothenhorst (lj. učit. kand.), učiteljica na protestantski soli v Ljubljani.
razstava na	r^	1	-v	■■
- Zalol6ba
XXVI.
razNtava na
r Karol ffiniker-ja.ff
fliDloma. i* bukvarja v Bernu, Wja,
1873.	'4	v/f	1873.
Ferdinandove ulice
Založena dela.	Štev. 3.	in pisanske
V založbi podpisano knjigoteržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvojnato načortanih).
St. 2. Pisanka za slovenske lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih). Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četvorki).
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka).
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami;
visoka četverka).
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka).
Navedene pisanko, ki so narejeno iz dobro liraanega papirja, so vpel jane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnicaje pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cona pisanki je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. notto v gotovem denarji, in posamezne številke so tudi na daljo na ogled pošiljajo; Tudi jo v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Pervi nauk v lepo- in liifropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil A. Lčsar. Sošitok 1—12 A 2 kr. pr. Rioss 4 fl. 80 kr. netto 3 fl. 15 kr.
Kartelu zu Priifnngsscliriften mit blauon Linicn und Randver-zierung in 4° a. Briefpapier a 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lčsar Ant.. Liturgika ali sveti obredi pri vnanji Hlužbi božji. Za gimnazijalno, realno, in sploh odraslo mladost, 1863. 1 fl.
Hiifsmittel ftir den Zeiohenunterricht.
Roller Josef, Anloitung ftir den Elomentarunterricbt im froicn Zeichnen an dor Volksschtile. Mit 61 Figuren A 40 kr.
Roller J., Formensammlung zutn Elemontarunterrrchte im froien Zeichnen in der Volksschule. (Preisg.-kront.) Hoft 1—6 k 1 fl. 20 kr. 5. W. Roller J., Formensammlung (wio frliher) sammt Anloitung in Enveloppe A 6 fl. 60 kr. 8. W.
Roller J., Uebungshefte zura erston Unterrichto im froien Zeichnen. Ileft 1—6 lb. lc. A 16 kr. 8. W.
Roller J., Uebungshefte, zura Unteriohte im Freihandzeichnon an Volks-schulen. Heft 1—3. 4 (Knaben) 4. Madchen. (Die llotto 1—3 sind sovvohl ftir Knaben als Madchen bostimmt, Hoft 4 jedoch fllr Beide^verschiodon. Naročila naj so franko pošiljajo na
Karol Wl»ilker-Jevo založnico in prodajalnlco knjig v Bernu (Briinn) ,2—8	Fordinandovo	ulico	št.	3.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.