Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC« Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Viktringer-Ring 28. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100*— Pozamezna številka 10 grošev. Koroški deželni zbor. Deželni zbor se je letos po petmesečnem odmoru četrtič sestal dne 28. oktobra. Po otvoritvi je predsednik Lukas omenil zasluge pokojnega deželnega poslanca in zveznega svetnika er. Franca Reinprechta za Koroško. Zalobno izjavo so poslušali poslanci stoje. Temu je sledil kratek odmor. — Na mesto umrlega dr. Reinprechta je prišel v deželni zbor inž. Franc Ehrlich iz Spittala in na mesto odstopivšega poslanca Janšica (Janschitz) Hugo Herzog, ki sta oba prisegla. K regulaciji Labudnice izvaja poročevalec: 0 regulaciji Labudnice se govori že 36 let in sedanji načrt je že dvanajsti. Doslej se še niti eden ni izvršil. Zadnji regulacijski načrt je predvideval 4,900.000 S stroškov, ki bi se porabili v 12—14 letih. Dežela bi prispevala 1,470.000 S ali 30 odstotkov. Zvezna vlada pa tega načrta m odobrila in izrazila željo, da bi se še razširil, postalo pa je med tem tudi vse dražje: mate-rbal in delavske mezde. Po novem načrtu bo stala regulacija 9 milijonov S. Zveza prispeva, kakor je prej obljubila 50, dežela 30 odstotkov kh 2,700.000 S v dvajsetih letih, na leto po 135.000 S, interesenti 19 in zvezna železnica J odstotek. Interesirane občine se razdelijo v tri skupine : prva skupina plača 22,5, druga 36,6 in Itetja 51,7 odstotkov na občine odpadajočega Dežela prispeva se 33% odstotkov ki vzdr-zevanju regulacijskih del. Zanima nas dalje računski zaključek koroške deželne zavarovalnice proti požarnim škodam za leto 1928. Iz poročila posnemamo, da je ■ani narasla škoda, povzročena po požarih, za odstotkov in je požrla vse prispevke 11.267.000 S), da: se je moralo poskrbeti zai davke drugje. Deželna zavarovalnica je tudi pre-Ptečila, da premije 1. 1927 niso bile povišane za °0 odstotkov, temveč samo za 25 proč. Kdaj bodo premije zopet zvišale, je odvisno od Revija požarov. Gasilnim društvom, oziroma deželi za gasilne naprave je zavarovalnica izplačala 132.000 S, vse zavarovalnice, ki imajo na Koroškem kaj zavarovanega, skupaj pa °krog 300.000 S. Pribitka je imela zavaroval-nica 17.000 S, zato pa tudi 126.407 S dohodkov večuegoileta 1927. V tem letu je imela deželna zavarovalnica na Koroškem zavarovanih 43 °dstotkov vsega zavarovanja. (Pripomniti moramo k temu, da deželna zavarovalnica v čenčali nima zaposlenega niti enega zavednega Slovenca, četudi so pri njej zavarovani skoro vsi Slovenci. Bil je sicer nekaj časa pogodbeno Pameščen slovenski uradnik, ki pa je bil brez ^roka odpuščen. Lahko si mislimo zakaj. S to fadevo se je bavila tudi pritoži'a komisija, ki ugotovila, da zal odpust ni bilo povoda in pri-Poročala deželni vladi, da ga nastavi v kakem PPUgem deželnem uradu. Dotični uradnik je stal seveda na cesti, čeravno je zadevo vzel v Poke sam g. Schumy. Mogoče da je še na de-^el1 tu in tam kak občinski zastopnik Slovenec, .eudar daleč ne v primeri z zavarovanji na lovenskem ozemlju. Deželna zavarovalnica je Povzela od Vzajemne zavarovalnice vsa zava-oVanja, ni pa prevzela njenih zastopnikov. Še no dejstvo bi pribili. Dežela dobi od premij za ^usilska društva v letu približno 300.000 S pri-Pevka. Na našem ozemlju je več slovenskih farnih bramb, ki obstojajo že desetletja, a ni bilo slišati, da bi dobile po vojni kako pod-v/0-čeravno plačujejo te prispevke tudi slo-Pon * k11!16^6- Samo ena izjema nam je znana, upora je odvisna od članstva pri zasebni de- želni gasilski zvezi. Tedaj tudi tukaj ni za vse enake pravice. Op. ur.) Deželna vlada predlaga spremembo dodatka k cestnemu zakonu iz leta 1922, po kateri bi se deželni vladi dovolilo, da sme razveljaviti prepovedi, ki so jih izrekle posamezne občine glede avtomobilskega prometa na posameznih neeraričnih javnih cestah in potah, če je to potrebno z ozirom na gospodarstvo in promet. ■Deželna vlada poroča na podlagi sklepa od 14. maja o popravi poti Grebinj. — Št. Pavel čez Grebinjsko goro. Poprava in razširitev poti bi stala skupno 36.000 S. Delo bi se moralo izvršiti v treh dobah. — Nadaljni predlog priporoča, da bi se povzdignila krajevna občina Bleiberg pri Beljaku v trško občino. — Občini Bleiberg naj se dovoli 300 odstotna občinska doklada, Pikarji vasi 110 odstotna. — Beljaku naj se dovoli, da sme naložiti na davek na elektriko 200 proč. doklado. O zakonu o varstvu narave na Koroškem govori nadaljni predlog. Varstvo narave je potrebno iz narodnogospodarskega ozira in iz ozira na tujski promet. Ohraniti se mora naravna slika dežele in nastopiti se mora proti javnemu priporočanju, ki pogosto kvari naravno sliko. Prepove naj se premoderno zidanje in sestava kričečih barv pri pleskanju hiš, v kolikor to ne spada v okvir okolice. Na ta zakon se bodo morale ozirati tudi občine, kadar bodo izdajale stavbna dovoljenja. Vsi ti predlogi so se odstopili pristojnim odborom. — Nato je deželni glavar dr. Lemiš (Lemisch) odgovoril na tri vprašanja iz zadnje seje. Eno teh vprašanj se tiče razmer v občini Vernberg. Z 10 glasovi izvoljeni soc. dem. župan je bil od deželne volilne oblasti potrjen. Ker pa ni bilo mogoče izvoliti občinskih svetovalcev, ker seje niso bile sklepčne, je vodil posle stari odbor naprej, dokler ni odložilo 12 odbornikov svoje mandate. Vlada je potem razpisala nove volitve, ki so se vršile 4. avgusta, ko so pridobile meščanske stranke en mandat in izvolile landbundovskega župana. Drugi dan je bil stavljen in odkazan odboru predlog, da naj se uvrsti cesta Wolfsberg-Piegelsdorf-St. Ulrich-Maria Pojach-St. Georgeu i. L. v vrsto subvencijoniranih cest ter naj dežela že prihodnje leto prispeva 10 odstotkov k vsem vzdrževalnim stroškom. •— Odboru je bil odkazan tudi sličen predlog radi ceste Met-nitz-Flattnitz. — Naslednji predlog govori o krajnih tablah. Pri vsakem vhodu in izhodu vasi naj bi bila na vidnem mestu tabla z imenom vasi, table za varnost cestnega prometa naj se postavijo samo tam, kjer so res potrebne in naj se ne porabljajo obenem v reklamne svrhe. To leži v interesu tujskega prometa, v interesu varnosti in v interesu spoznavanja domovine. — Vsenemci so mnenja, da je deželna ustava potrebna spremembe. Sestava deželne vlade po proporcu ne odgovarja zdravim demokratičnim načelom, ker ima manjšina zdaj pravico, da večino kritizira. Pravilno bi morali odgovarjati vladni predlogi volji vseh vladnih članov, kar pa sedaj ni vedno, kakor se je že izkazalo v deželnem zboru. Vlada bi se imela voliti po načelu večinskih volitev. Treba je tudi znižati število deželnih poslancev in vladnih članov. Na podlagi tega predlagajo vsenemci, naj predloži deželna vlada dodatek k deželni ustavi v smislu navedenih osnov. — Vsenemci zahtevajo dalje, da naj deželni glavar podaljša poslovne ure trgovin v krajih s tujskim prometom do 8. ure zvečer, ker uporabljajo tujci predvem čas od 7. do 9. ure za nakupovanje. — Kršč. soc. vprašujejo deželnega glavarja, ali so mu znane razmere v Labudski dolini. V Frantschachu pri Wolfsbergu je papirnica, ki spušča kemične odpadke v Labudnico, da so že večkrat poginile vse ribe. Povzroča pa tudi tak smrad, da noben tujec tam ne ostane, četudi so pogoji za tujski promet ugodni. Gospodarstvo trpi vsled tega veliko škodo. {Konec prihodnjič.) Čuvajmo našo zemljo! V Ziljski dolini se nahaja planina Strahant. Pripoveduje se, da sta se dve vasi potegovali za posest te planine: Blače in Goriče. Čigava je planina, to je bilo sporno vprašanje. Nobena vas ni hotela odnehati. »Planina je naša,“ so rekli Blačani. »Naša je,“ so trdili Goričani. Slednjič je prišla komisija in Goričani so prisegli: Prisegamo, da stojimo na svoji zemlji. Od doma so prinesli prsti v črevljih in so mirno lahko prisegli : Stojimo na svoji zemlji. Planina je pripadla njim. Ta zgodba nam kaže, kako je treba ohraniti zvestobo svoji zemlji. Sramotno in nehvaležno je lahkomišljeno prodajati svojo zemljo. Zemljo, na kateri smo se rodili, moramo ohraniti. Zemlje, na kateri živi naš rod že stoletja, ne smemo izdati in je prodati tujcem. Zemlja, ki je redila naše očete in očetov očete, bo pre-redila tudi nas. Spoštujmo to zemljo, na kateri so se veselili in jokali, trpeli in molili, se rodili in umirali naši predniki. Kako grdo in nehvaležno je to sveto zemljo izdati in jo prodati tujcem! Spoštujmo zemljo, za katero so prelivali kri naši predniki v krvavih bojih s Turki. Oni so ohranili tej zemlji zvestobo v najtežavnejših časih, ohranimo ji zvestobo tudi mi. Spoštujmo zemljo, ki so jo s trudom in znojem obdelovali naši očetje. Sramota onim nezvestim, ki prodajajo sveto dedščino očetov! Niti pedi naše zemlje tujcem! I POLITIČNI PREGLED ~| Avstrija. Predlog o spremembi ustave se razpravlja sedaj v ustavnem pododboru, kjer pride pri nekaterih paragrafih do sporazuma, druge pa sprejme večina. — Te dni bo predložen parlamentu zvezni proračun za leto 1930. — »Manchester Guardian" zahteva, da se morajo v Avstriji vojaške organizacije razpustiti. Pazorožitev se v Avstriji ni izvedla popolnoma. Vlada naj izvede razorožitev kmalu in temeljito. Tako dolgo ni mogoče imeti zaupanja v bodočnost države, dokler obstojajo poleg policije in vojske oborožene organizacije. Pohod na Dunaj in meščanska vojna sta se preprečila, a Heimwehr obstoja še dalje in se pomnožuje. Obstoj Heimwehra ni v skladu z mirovno pogodbo. K temu dejstvu velesile ne morejo biti brezbrižne. Ta vest je prišla v angleški list gotovo na pobudo avstrijskih socijaldemo-kratov. Nemčija. Nemški nacijonalci so zahtevali, da se izvede ljudsko glasovanje o Voungovem načrtu. Ljudsko glasovanje mora zahtevati po sedanjem številu volilcev v Nemčiji 4,120.000 volilcev, ki se morajo vpisati v posebne sezname. Če število vpisanih ne doseže potrebne višine, se glasovanje ne izvrši. V torek preteklega tedna je bilo vpisovanje zaključeno in dosedanja poročila pravijo, da se jih je vpisalo samo okrog 3 in pol milijona, tedaj premalo, da bi se mogel izvesti plebiscit. Skupine, ki so zahtevale ljudsko glasovanje, so dobile pri zadnjih državnozborskih volitvah 6 milijonov gla- sov. Četudi bi sedaj dosegle 4,120.000 glasov, je še vedno vprašanje, da bi jih dobile pri glasovanju 20 milijonov, kolikor jih je potrebnih, da se more neka zadeva ovreči ali vpeljati. Hu-genbergu sedaj ne bo preostalo drugega, kakor da odstopi, ker takšnega poraza ne more preboleti, in bržkone se bo razletela tudi nemško-nacijonalna stranka, katere razkroj je opažati že sedaj. In to bo dobro za Nemčijo v notranje in zunanjepolitičnem oziru. Volitve v zbornico in senat na Češkoslovaškem so se vršile 27. oktobra. Uradno število glasov in mandatov bo znano šele ta teden. Vendar pa se da ugotoviti, da so poljedelci ostali najmočnejša stranka, da je ljudska stranka, tudi Hlinkova slovaška, kjer radi veleizdaje obsojeni kandidat dr. Tuka ni prodrl, precej nazadovala, da so najbolj nazadovali' komunisti v korist češkim in nemškim socija-listom in da so okrepili svoj položaj tudi narodni socijalisti. Rezultat volitev v poslansko zbornico je sledeči: komunisti 31 mandatov {leta 1925 41 mandatov), združene madžarske stranke 10 (10), nemško volilno udruženje 17, nemški soc. dem. 20 (17), Židi ki Poljaki 4, nemški nacijonalci 7 (10), narodni socijalisti 32 (28), čsl. soc. dem. 39 (29), liga proti vezanim listam 3, narodni demokrati 15 (13), ljudska stranka 25 {31), republikanci (poljedelci) 46 (45), obrtniki 12 (13), nemški kršč. soc. 12 (13), Hlinka 17 (23), nemški narodni socijalisti 8 (7). Senat: komunisti 15, združene madžarske stranke 6, nemško volilno udruženje 9, nemški soc. dem. 11, narodni socijalisti 16, čsl. soc. dem. 20, liga proti vezanim listam 1, narodni demokrati 8, ljudska stranka 13, republikanci 24, obrtniki 6, nemški kršč. soc. 8, Hlinka 9 in nemški narodni socijalisti 4. V senat je oddati 150 mandatov, v poslansko zbornico pa 300. Francoska vladna kriza. Dne 22. oktobra se je sestal parlament. 2e na prvi seji je opozicija zahtevala, da se obširno razpravlja o političnih vprašanjih (Haag, Porenje itd.), kar pa je Briand odklonil in predlagal zaupnico. Izrečena mu je bila z 288 proti 277 glasovi nezaupnica. Vlada je takoj nato odstopila in predsednik republike je poveril sestavo nove vlade predsedniku radikalno-socijalne stranke, Da-ladieru. Ker so socijalisti odklonili sodelovanje in vsled nesporazuma z Briandom je Daladier vrnil mandat. Tudi Clementel ni mogel sestaviti nove vlade. To se je posrečilo po skoro 14dnevni krizi šele Tardieuju. V njegovi vladi je tudi Briand, ki je zasedel zunanje ministrstvo. Tisk je sestavo nove vlade pozdravil in piše o njej dosti prijazno. Sestavljena je iz desničarskih strank. Rusko-kitajski spor. Listi priobčujejo besedilo kitajske note vsem državam, ki so podpisale Kelloggovo pogodbo. Po tej noti je Kitajska sprejela nemški predlog glede pogajanj s sovjetsko Rusijo, ki pa ga je odklonila. Sovjetska Rusija noče, kakor pravi nota, slišati o izmenjavi ujetnikov ter je izjavila Nemčiji, da odklanja razgovore s kitajsko nacijo-nalistično vlado. Rusija odbija nadalje tudi vsako posredovanje. Kitajska vlada zanika po- PODLISTEK Kovač Franc: Zadnji čarovniški proces na Važen-bergu. (Nadaljevanje.) »Pošlji še danes valpeta k Štefanu, da gre od hiše do hiše z naročilom, da jaz zapovedujem, naj bo pojutršnjem iz vsake hiše po eden ob sedmih zjutraj tukaj na grajskem dvorišču. Rabili bomo mnogo gonjačev. Kdor ne pride, temu se zaračuna en dan tlake več in dobi petindvajset udarcev. Nadalje naj valpet skrbi za pse. Nadalje naj Fišarju naroči, da do četrtka popoldne nalovi dva škafa postrvi v spodnjem ribniku/1 »Kakor ukazujete, milostljivi gospod/1 odgovori Hubert in globoko se klanjajoč odide iz sobe. Gospod1 Sigmund se je zopet zatopil v svoje delo. Solnce je že davno zašlo irt lahna megla se je vlegla na ravan in zavila važenberško polje v prosojen pajčolan. Gospodar zapre knjige in jih zloži v regal. Stopi k oknu in pogled mu splava tja doli v ravnino, iz katere se vzdiguje na hribčku šentjurska farna cerkev. ročila o vpadih kitajskih čet na sovjetsko o-zemlje, pač pa so sovjetske čete ponovno prestopile mejo. Zato smatra kitajska vlada sovjetsko Rusijo odgovorno za vse izgube in vso škodo kitajskih državljanov. To naglaša zlasti zato, da bo moči poklicati na odgovor sovjetsko Rusijo, ako bi zaradi njenih neprestanih izivanj prišlo do vojne med Kitajsko in Rusijo. — Na Kavkazu so odkrili zelo razširjeno protiboljševiško zaroto. Več kot 10 zarotnikov je bilo že ustreljenih. Pripravljali so oborožen upor. — Iz Astrahana poročajo o veliki sodni razpravi, ki se je vršila proti ta-mošnjim državnim uradnikom in ribarskim podjetnikom. Sedem uradnikov in ribarjev je bilo obsojenih na smrt, 13 oseb je bilo obsojenih na ječo do 10 let. Država je bila oškodovana za 11 in pol milijonov rubljev, ki so bili namenjeni pospeševanju ribarstva. Arabci so na kongresu arabskih strank, ki je bil koncem preteklega meseca v Jeruzalemu, sklenili, da bodo zahtevali, da se Židom prepove dostop do zidu objokovanja, če vlada ne bo preklicala zadnjih ugodnosti, ki jih je dala Židom. Če londonska preiskovalna komisija ne bo preiskala političnih vzrokov zadnjih krvavih nemirov, bodo Arabci začeli bojkotirati Angleže. — V starem delu Jeruzalema so Arabci pretekli teden napadli neko židovsko trgovino, ranili lastnika in njegovega sina z noži ter razbili trgovino. Iz strahu so vsi Židje v starem mestu zaprli svoje trgovine._____________ M DOMAČE NOVICE ~l Drobne koroške novice. Deželni kulturni svet uprizori od 9. do 19. novembra več tečajev za kurjerejo: 9. v Šmohorju, 10. in 11. v Beljaku, 16. na kmetijski šoli pri Hoprijanu, 19. v Spodnjih Goričicah pri Celovcu. Povsod začetek ob 9. dopoldne. Tečaj ne stane nič, pač pa mora za hrano skrbeti vsak sam. — Arhitekt in mestni zidarski mojster Georg Horčička v Celovcu je napovedal sodnijsko poravnavo. Potrjena je bila poravnava kino-podjetnika Filipa Redla v Velikovcu. — 6. novembra se vrši sejem v Beljaku in 11. v Borovljah. — Dne 26. oktobra so zabeležili na Koroškem 1778 podpiranih brezposelnih. V teku enega tedna se je število podpiranih pomnožilo za 287. — Vojni invalid Waldhauser v Št. Rupertu pri Celovcu je bil že dvakrat v norišnici in obakrat na podlagi reverza izpuščen. 31. oktobra je grozil svojim sorodnikom s sekiro. To grožnjo niso vzeli za preresno in ga pustili doma. Dan navrh pa je začel groziti svoji materi in sestri z nožem. Vnel se je hud boj na nož, pri katerem sta bili obe ženski težko ranjeni. Ko sta obe zbežali, je vzel Waldhauser večji kuhinjski nož in se pričel sam zabadati. Zabodel se je v prša, trebuh in sence. Vsi trije so bili prepeljani v deželno bolnico. — Centralni solnčni mrk je trajal 1. t. m. od 12. do 13. ure. Pri nas se mrk ni mogel opaziti, ker je bilo oblačno. — Posestnikov sin Johan Wetze v Metlovi, 21 let star, je bil radi tatvin že večkrat kaznovan. V ju- Zamišljeno zre gospod v zimsko ravan; cerkvena ura je ravno odbila štiri. Gosje pero položi na ogromen tintnik in zaklene omaro. Nato vzame iz žepa srebrno tobačnico in nosljajoč napravi par korakov po sobi, brisajoč si obraz z velikim rdečim robcem. Slednjič vzame trioglati, belo obrobljeni klobuk in odide iz sobe. Zunaj na dvorišču je že čakala dvovprežna kočija, da hlapec Foltej pelje gospoda k Ramšiselnu na šahovsko partijo. Tja je namreč gospod Sigmund nogosto zahajal v dolgih zimskih večerih. Doma mu je bilo dolgčas in ni imel nobene zabave ali kratkočasja — bil je vdovec brez otrok. Iskra vranca sta v lahnem diru peljala sani, na katerih je sedel zavit v tople odeje gospod Sigmund. II. Tisto sredo proti večeru so sedeli v gostilni pri Kogelniku na Važenbergu Šentjurčani, ki so se na sejmu v Velikovcu nekoliko zakasnili. Ob brleči leščerbi so sedeli kmetje, podložniki Važenberškega gradu in razpravljali o bližajočem se lovu. »Menda pride jutri veliko gospode/* pravi Fišar, ,, ker moram naloviti dva škafa postrvi v ribniku. Ne bo prijetno ribariti v tem mrazu, skoro rajši bi lovil in gonil kot vi, pri hoji se liju je vlomil v neko hišo in ukradel 56 S. Zato je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. — V Wolfsbergu je bil zaprt 191etni Janez Polž iz Gradišča zaradi nekega vloma. V preiskovalnem zaporu so mu neki dan prinesli skledo jedi. Planil je pokonci z besedami »Svoboda ali smrt!“ in zlomil žlico, ki je ležala v skledi, na tri dele ter vse tri kose pogoltnil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu odprli želodec. Našli so v njem poleg žlice še dva vijaka in zaponko. Operacija pa je bila tako težka, da se fant bori s smrtjo. V Pliberku je bila 1. in v Borovljah 3. novembra protestan-tovska služba božja. Konjice. (Domicijan Serajnik t.) Dne 26. oktobra 1929 je umrl v Slovenskih Konjicah g. Domicijan Serajnik, nadučitelj v pokoju. Rojen leta 1847 v Št. Jakobu v Rožni dolini in ga je poslal njegov narodno zaveden oče najprej v Beljak v šole. Mladega Domicijana pa je vleklo v našo lepo, solnčno Gorico. Tu mu je dozorel načrt, da se posveti učiteljskemu stanu, da tako koristi našemu narodu. Odpravil se je na učiteljišče v Celovec. Sam je pravil, da je bil to pravi križev pot, za dijake slovenske narodnosti med samimi Nemci in pa odpadniki. Pa slovenska bistra glava premore vse! S prav dobrim uspehom je maturiral. Prvo mesto mu je bilo Spital ob Dravi. Daši med Nemci, so ga vsi vzljubili. Tu si je našel tudi svojo življensko družico g. Elizabeto Wustnerjevo. Nemka po rodu, se je naučila popolnoma našega jezika, vzljubila naš rod in večkrat je ta plamenita gospa povdarjala, da ni pravično, da se ravna z našim narodom na tak način, kot je delala ž njim razpadla Avstrija. Iz Spitala je prišel g. Serajnik v Št. Ilj ob Dravi za šol. upravitelja. Bilo bi lepo življenje, tu v bližini rojstnega kraja, da ni bilo prodanih duš v slov. vrstah, ki so kot nadzorniki imeli to nelepo nalogo, da uničujejo slovensko učiteljstvo. Tako se je g. Serajnik odločil, raje kot bi postal odpadnik, da je šel na Slov. Šta- ! jersko. Prvo mesto mu je bilo Jurklošter, potem Konjice. Iz Konjic pa je bil imenovan nadučiteljem na Ptujski gori. Celih 25 let je deloval na tem lepem hribčku. Ne le v šoli, tudi izven šole je bil neumorno delaven, tako na gospodarskem, kakor na prosvetnem polju-Leta 1912 je šel v pokoj. Kako so ga Gorčani ljubili dokaz, da so mu, ko je kot upokojenec bival spet v Konjicah, priredili pred leti Seraj-nikovo slavnost in ga je tržka občina imenovala častnim tržanom. Bivši učenci so mu pa ob tej priliki poklonili lepo darilo. Takrat še precej čil, je začel v zadnjih letih hirati. Opustil je godbo, za katero je živel ves čas življenja. Oči so ga jele zapuščati, priklenjen je bil več ali manj zadnje leto na posteljo. V samotnih nočeh so romale vse njegove misli v lep Št. Jakob. Večkrat je vstal in zahteval obleko, da se vrne v ljubljeno Koroško, ki jo je tako neizmerno ljubil. Za časa plebiscita se je oglašal pod imenom »Žofranov Domicijan** v »Miru**. In ko je končal nesrečni plebiscit, to je bila zanj najhujša bol... Vse svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu in to je pač človek vsaj malo ogreje. Pa jaz se ne bom po nepotrebnem mučil in vozil cel dan z ladjo po tajhtu. Odprl bom zatvornico in vodo izpustil in potem ribe kar skupaj pograbim. Saj v dveh urah je ribnik zopet poln vode.** »Eh, kaj tebi, tebi je lahko; ko naloviš ribe, jih zaneseš v grad in si prost. Mi pa moramo letati cel dan po gozdu in strminah ter goniti gospodi zverino na strel,“ odvrne Hab-nar in naredi dolg požirek iz bokala. »Najboljše je pač še tebi, Štefan, ker ti ni treba hoditi na tlako in na lov. Oddaš samo desetino, raznašaš pisma po gradovih in nanj hodiš pravit, kdaj da moramo priti na tlako ah na lov,“ pripomni Šiman. »Ha, ha, mislite, da je to kaj prijetnega?* se zasmeje Štefan, gladeč si osivelo brado-»Včeraj sem nameraval iti v goro s konjem P° drva, pa ti sam vrag prinese tega valpeta in pustiti sem moral vse in iti po fari od hiše do hiše naznanjat voljo gospodovo. In zadnjič seru v hudem mrazu raznašal cel dan pisma po gra' dovih in vabil sosedne gospode na lov. Bil se*n v Trušnjah, Rudi, Velikovcu, Tòllerbergu. Za: mudil sem cel dan, dočim ste se vi lahko ce dan greli za pečjo/* Puhajoč dim iz kratkih pipic so gledah kmetje pred se in razmišljali o svoji usodi. Tak0 •jajlepši in največji smoter nas Slovencev. Se-dai pa, ko je prihajala k nam jesen, se je polovil za vedno. On je šel. Njegov duh pa živi jned nami vekomaj. Oni, ki jih je učil, se ga hvaležno spominjajo, v srcu teh in nas vseh si |e postavil večen spomenik. Ti pa, ljubljena koroška zemljica, sprejmi njegov zadnji in prisrčni pozdrav! Za Tvoj blagor in za Tvojo sreco prosi sedaj nad zvezdami naš Domicijan. Nava njegovemu spominu! Rute-Rinko!e. (Smrtna nesreča.) Žalostno so peli naši zvonovi in oznanjali okolici, da je Priljubljeni naš prijatelj in tovariš Marko Zmav-Cer, p. d. Špandlov na Rutah postal žrtev avto-niobilskih divjakov. Markej je z nekaterimi tovariši delal v gradu pri Tinjah in je v soboto, ene 26. oktobra zvečer gnal živino iz Celovca Po cesti proti Velikovcu. Ze je hotel zaviti s ceste stran, ko pridrvi avto Haberlo iz Velikov-c? v najhujšem diru skoraj brez luči in brez signala in se zaleti v pocesti idočega Marka tako nesrečno, da je po par trenutkih na cesti Vdihnil. Želeti bi bilo, da bi gosposka strožje hastopala proti takim brezobzirnim in lahko-tejšljenim šoferjem. Ranjenemu je avto zdro-nogo in sodnozdravniška komisija je ugoto-Vl‘a, da je imel polomljenih 11 reber in raztr-pna pljuča. Rajni je bil vdovec in v najboljših !etih ter zapušča 2 otroka in 78 letno mater. Bil k naš. Ni se nikdar sramoval pokazati, da je slovenske matere. Zato je moral prenesti (^rsikatero bridko. Po plebiscitu je bil celo od domačinov v vlaku napaden radi svojega pre-PriČanja. Rajni Marko je bil zelo delaven, ved-hn veselega in odkritega značaja in daleč na-Pkoli splošno priljubljen, o čemer je pričal najbolj njegov pogreb. Posebno je bil priljubljen Pri fantih. Fantje sodelavci so mu podarili lep yenec z napisom „Zadnji pozdrav od tvojih pri-Jateljev!“ Mrtev je torej naš Marko. In kaj bo-teo mi? Kaj nam on govori? Mi ga naj ne zabite0 v molitvi. Delajmo, kakor je delal on neumorno in premišljeno ! Ti pa, dragi Marko, počivaj mirno v domači zemlji, ki si jo tako Iju-?il! Ostalim žalujočim pa izrekamo naše naj-tskrenejše sožalje ! Št. Jakob v Rožu. Poletje je minulo in nastopila je hladna jesen kot predhodnica mrzle ^hie. Narava se pripravlja polagoma na zim-spanje, da se odpočije in nabere novih hteči za darove zemljanom, ko nastopi zopet ^sela pomlad. Legel je tudi naš Jozej, a ne ^ bi po telesnem počitku zopet vstal k nove-ustvarjajočemu delu, temveč vlegel se je * večnemu spanju. Ni ga več med nami. Nje-|°va smrt tvori težko izgubo za naše društvo, pogrešali ga bomo zdaj ob dolgih zimskih vedrih pri petju, posebno pa pri igrah. Kadar je Otopil Jozej Serajnik na odru, tedaj je bilo ^cha po dvorani. Ne mine dan, da bi se ne vfominjali našega, do hladnega groba zvestega cl£tea in tovariša. Tebi pa, naš nepozabni Jo-tej, kličemo vsi na veselo svidenje nad zvezdami! ________________________________ , Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 J^oa Koroškem! J,e bil» že od nekdaj — njihovim dedom in pradedom se je godilo enako in se bo še vnukom — te Še napočila doba prostosti in neodvisnosti. d ..Pustimo to in se pogovorimo rajši o čem rtegem, bolj veselem! Kaj bi vedno jamrali, Ir? vse skupaj nič ne pomaga? Kar je, to je in j* 1 ničesar ne moremo izpremeniti. Kogelnik, vinar skuša spraviti Habnar govorico d^ugo smer. l Zunaj v veži se zaslišijo počasni in trdi °teki ter odtrkovanje snega s čevljev. l v Vstopi nov gost — stari Holcar, sivih in °satih brkov, mož že, pri 86 letih, a še pri polni noči. j., ..O, dober večer, Holcar !“ pozdravijo vsi krati in mu nudijo bokale. „Kaj pa vi še tako izrx? strašite okrog? Avcgarjem je res dobro: trk gospodarstvo sinu in jim ni nič več eba skrbeti za tlako in desetino. Vi boste let1 v kajži lepo na toplem, a mi bomo morali atl> da nas bo v tem mrazu zalival pot.“ saiisem sc Indi iaz v mojih letih dovolj Pa nisemj bil potem tri dni za nobeno delo. 'teinido je in še me ni konec.“ Dr Možje so se ob mizi stisnili skupaj in dali štor staremu Holcarju. ja, .."Kogelnik, še Holcarju en polič! Plačam naroči Jurn. (Dalje sledi.) M DRUŠTVENI VESTNIK HI Kaj naj čiiamo? Večeri postajajo vedno daljši in v nedeljskih popoldnevih je že precej dolgčas. Morda bi bilo sedaj prav, da spregovorimo o tem, ali naj čitamb in kaj naj čitamo. Komaj štiristo let je minulo, odkar so tiskali prve knjige. V zadnjih sto letih pa se je tisk tako razširil, da spada med najmočnejše sile sveta in se ga ceni kot denar. Danes večina ljudi misli tako in to, kar čita. V našem slabem gospodarskem življenju bi se dalo gotovo marsičemu še odpomoči, če bi mi nekoliko več in rajši čitali. Tudi naša mladina bi postala bolj resna in našla več življenjskega smisla, ako bi znala res obsedeti pri kakem poučnem članku, pri lepi knjigi. Očitajo nam namreč, da smo preveč raztreseni in da ne znamo biti zbranih misli; kar pa zna biti res. Naša predavanja v društvih izvenijo morda v odobravanje ali tudi v kritiko, za delj časa pa le bore malo ostane in navadno ne rodijo pravega sadu. Tiskana beseda pa je kot pribita in velja v listu nekoliko dalje, v knjigi pa nam je stalen svetovalec in prijatelj. „Koroški Slovenec" je naš listič za politiko, prosveto in gospodarstvo. Majhen naro-dič smo in zadovoljiti se moramo z enim listom, četudi bi bilo boljše, da bi posedovali za Sleckenpferd»LllieninIlchseife : Skriven vonj, snežnata pena in neprekosljiva milota so znaki tega idealnega mila za gojitev polti. 54 vsako panogo našega narodnega življenja svoje posebno glasilo. Marsikaj bi se dalo o njem govoriti, marsikaj omeniti, kako ga spoštuje naše ljudstvo. Pa naj zadostuje samo eno : Način, kako ravna ljudstvo s svojim glasilom, kakšno zanimanje kaže zanj, kako ga ceni, mu dopisuje, kako ga čita in seveda plačuje, kaže stopnjo naše narodne vzgoje in narodne discipline. Sedaj pa sodite sami našo stopnjo narodne vzgoje in narodne discipline! Marsikateri izmed nas si želi temeljitega poduka in globlje izobrazbe v kaki stroki. Tem seveda naš list ne more postreči, ker je namenjen vsemu ljudstvu in njegovemu okusu. V Sloveniji izhaja veliko število dobrih strokovnih glasil, katere bi prišle za nas v poštev : »Kmetovalec", »Sadjar in vrtnar", »Čebelar" i. dr. Mnogo koristnega je v njih tudi za naše razmere. Naša izobraževalna društva, katerih naloga je, da širijo dober tisk, imajo poleg Društvenega vestnika v našem listu še dovolj prosvetnih glasil, kot »Naš dom", »Vestnik prosvetnih društev", za fante, ki cenijo pokret orlovske organizacije, je namenjena .Mladost", dekliški list je »Vigred", za otroke najboljši »Angeljček" in »Vrtec". In sicer ne samo naročiti je treba, marveč predvsem čitati. Ravno mi premalo čitamo, preradi pa kritikujemo in neradi delamo. Ledino bo treba orati in ponekod sejati na novo. Naše versko glasilo je »Nedelja", a v njej najdemo mnogo gradiva tudi za naše prosvetno delo; tako bi se dalo iz zanimivih razprav o naših starih gradovih in cerkvah sestaviti marsikako izborno predavanje iz naše zgodovine. Da bo poročilo popolno, naj omenimo k njej še »Bogoljub" za Marijine družbe, »Glasnik" itd. O naših knjigah; V vsako družino spadajo Mohorjeve knjige, ki so pisane naravnost za nas, podeželsko ljudstvo. Našim društvom ne bi bilo težko najti sredstev, da izpopolnijo svoje knjižnice z dobrim materijalom. Kot-mirško društvo je določilo celih 50 S za nabavo' dobrih knjig in temu naj bi bledila ostala! Za dobro čtivo je pač treba žrtvovati in to moreš le, če uvidiš njega potrebo. Odbori! To je pa vaša dolžnost! Vojska nas je precej pokvarila. Med razmerami prej in sedaj je velikanska razlika, katere pa mi niti ne občutimo. Tako smo izgubili precej smisla za naš list in v prvi vrsti pa za dobro knjigo. Dvomimo, da znamo vsi res čitati še kako lepo povest. Denar pa, ki je potreben za list ali knjigo, obrnemo dvakrat ali celo trikrat. Poznamo samo še eno vrednost: de- nar. In težko nam je dokazati, da obstojajo še večje vrednote od srebra in zlata v kovanem denarju. To so povojne razvaline. Vendar bo treba počasi zopet spoznati, da je naprimer dobro čtivo v hiši potrebno kakor nujno orodje k delu. Naše koroško-slovensko ljudstvo mora biti ena sama velika družina in cela naša domača hiša. Zato pa je dolžnost vsakega in vseh, v prvi vrsti pa naloga naših društev, da uredimo naš skupni dom udobno in prijetno. Morda nas bo potem še bolj združil in se ga bomo tudi mi tesneje oklenili. Slovenski krožek na Dunaju je pretekli teden iznova pričel s pevskimi vajami. Iz skromnih začetkov, ki so bili prvotno namenjeni le domačim potrebam, se je pod vodstvom spretnega pevovodje sčasoma razvil zbor, ki lahko že dostojno reprezentira slovensko pesem v takšnem glasbenem centru, kakor je ravno Dunaj. Krožkov zbor to svojo nalogo tudi v polni meri vrši; kajti absolviral je že lepo število uspelih nastopov, ki pomenja rekord z ozirom na njegov kratek obstoj. Lep uspeh je tem bolj pomemben, ker ima krožek z vzdrževanjem zbora — poleg materijelnih — velike težkoče raditega, ker velika večina pevcev ni stalno na Dunaju, tako da je treba zasedbo stalno menjavati. Zaupajoč lanskoletnemu vodstvu pevskega zbora, požrtvovalnosti članstva pač smemo pričakovati še lepših uspehov. Zato pa je tudi potrebno, da pritegnemo vse razpoložljive moči k sodelovanju. Prosimo torej vse dunajske Slovence, da prihajajo h krožkovim pevskim vajam, ki se vrše vsak četrtek od 8. ure dalje v društveni dvorani hotela Fuchs, XV., Mariahilferstrasse 138. Istočasno pa tudi ponovno apeliramo na koroške rojake in rodoljube, da spravijo vse svoje znane rojake na Dunaju v Slovenski krožek, kajti na ta način se bo število pevcev najmanj podvojilo. Prosimo, pošljite nam naslove svojih znancev na Dunaju, ki še niso krožkovi člani, na gori omenjeni naslov. Majhna je pravzaprav usluga, katere vas prosimo, a vendar velike vrednosti za krožek in pa Slovenstvo na Dunaju; zato pričakujemo z vso gotovostjo, da se našemu pozivu odzovete. —č. I GOSPODARSKI VESTNÌk] Sefa deželnega kullumega svela dne 10. oktobra 1929. (Nadaljevanje.) Uvažanje svinj. Uvozilo se 1. 1927. mesnih svinj 33.555, mastnih svinj 34.780, 1. 1928. mesnih 51.806. mastnih 18.135, letos že mesnih 26.445, mastnih 34.547. Do zdaj se od mastnih svinj ni plačevalo nobene carine. Ko bomo s svojim krompirjem morali pitati sami, bo treba napraviti carino tudi na pitane svinje in meja za mastno blago se mora od 120 gr zvišati na 200 gr, ker bo tu carina pač nižja. Vse države stoje na stališču, da je treba varovati domačo produkcijo, zato ima tudi kmet pravico zahtevati, da se varuje njega. Davek na bencin. V kratkem se uvede davek na bencin. S tem bo mogoče bolje skrbeti za ceste, ki jih avto razdira. Potem pa je upati, da se bo bencinu primešaval tudi špirit in da se vsled tega porabi za izdelovanje špirita več žita. Posojila za umetna gnojila. Spomladi se je kmetom dalo umetnih gnojil proti menici, ki bi se morala zdaj plačati. Ko so pa cene tako slabe, bi bilo zdaj silno hudo, če bi si iztirjal ta denar in se mora plačilo preložiti na poznejši rok. Zveza bolniških blagajn. Socijalno ministrstvo je izdelalo načrt, po katerem bi se združile vse kmetijske bolniške blagajne. Predsedniki kmetijskih zbornic so predlog odklonili ker bi se s tem samo ustvaril nov urad, ki kmeta zopet stane denarja. Melioracije planin. Od vlade se je zahtevalo, naj se dovolijo subvencije ne samo za zadružne, marveč tudi za zasebne planine. Subvencija naj ima namen, pospeševati produkcijo sploh, ne samo zadružno. Davek na blagovni promet. Govorilo »e je o davku na blagovni promet. Kmet mora, ako doma zakolje govedo ali tele, plačati bla- govni davek, četudi mu je ta poprej že pavšalno vračunan. Ko živo goved odproda, pa ne plača nič. Ima se ga za mesarja tudi v slučajih, ko mora vsled nesreče kaj zaklati. Finančni minister se bo dotične določbe naprej bolj popustljivo posluževal. Melioracije. Odločilo se je zdaj, da se bo regulirala Golovica pri Celovcu (Wolfnitz) in da se zapostavi reguliranje barja ob Osojskem jezeru — Bleistatter Moor. Eno in drugo napol izdelovati se ne more, za oboje pa ni denarja, in dežela ne more čudežev. Od dežele se zahtevajo kolosalni stroški. Bodenkreditni zavod. N a u poroča, da se je žirocentrala ustanovila z nemškim in avstrijskim denarjem. Zveze se je udeležujejo vsaka s 25 deleži, ki so vredni 6250 S. Žirocentrala ima pri kreditni vloge, zadruge tam nimajo nič, da pa ima centrala na Koroškem posojenih 500.000 S po zelo ugodni obrestni meri. Vlada je izjavila, da se vloge vse plačajo, torej tudi žirocentrala ne bo izgubila nič. Posojilnice pa imajo svoj denar pri domači hipotekarni banki, hoteče tako dati tej banki potrebnega denarja, ki se naj zopet posojuje kmetom. Kmetijski delavci. Iz Labudske doline prihajajo pritožbe, da rudnik v St, Stefanu in tovarna v Frančah po vrsti sprejemata kmečke posle. Na dopis je oskrbništvo v St. Stefanu odgovorilo, da se bo na želje kulturnega sveta oziralo in da se hlapcev ne bo sprejemalo več v rudnik. (Konec prihodnjič.) Tržne cene. Velikovec: biki 0,90—1,10, pitani voli 1,40—1,50, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,10—1,20, krave mlekarice 1,10—1,30, klavne krave 0,80—1,10, telice 1,10—1,30, plemenske svinje 2,40—2,60, pitani prašiči 2,80, plemenski 2,60, ovce 0,70—1 S; jajce komad 20—22 g, sirovo maslo 4—5,60 S; oves 22, proso 25, fižol 45—60, ajda 22—23, krompir 7 g za kg. — Cene v celovški klavnici: voli 3,20—3,45, telice 3—3,20, mlade krave 3—3,10, starejše krave 2,60—2,80, pitani biki 3—3,10, klobasarice 2,60—2,80, drobnica 2—2,40, mesne svinje (žive dobavljene) 3—3,10, (mrtve dobavljene) 3 S za kg mesa. Borza. Dunaj, 5. X. 1929. Dinar 0,1256; lira 0,3720; nemška marka 1,6974; češka krona 0,2102; francoski frank 0,2795; švicarski frank 1,3757; dolar 7,0965. 1 RAZNE VESTI ~j Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Že lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmu od 30. maja do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske, Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orod- je 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovice vožnje po železnici. Legitimacije in vizum preskrbi tudi uprava našega lista. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarski izdelki, verige, različni vozovi, bicikli, obleke, čevlji, sirarski izdelki, plemenska perutnina, domači zajci itd. Kolo časa. Da nemško prebivalstvo Porenja ni rado gledalo tujih čet na svoji zemlji, je umevno. Posebno pisano pa gleda francoske vojake, zakaj med Nemci in Francozi že od nekdaj ni obstojalo posebno prijateljstvo. Nemalo se je zato razveselilo porenjsko prebivalstvo, ko je slišalo, da se mora pričeti Porenje izpraznjevati. Angleške čete, ki so bile še najbolj priljubljene, so se odloku že odzvale in odšle; enako belgijske. Francoskim se pa kar nič ne mudi. Nasprotno. Vprizorili so blizu mesta Spaa bojne vaje in od jutra do večera so bobnali topovi po mirni pokrajini. Domače prebivalstvo, kakor tudi letoviščarji, katerih je mnogo po tej pokrajini, so bili seveda nad vse ogorčeni nad tem početjem, in še celo v času, ko bi se morale čete pripravljati na odhod. Tudi drugače so se baje Francozi obnašali zelo brezobzirno, kakor bi med obema državama obstojalo še vojno stanje. Kolo časa se vrti. Nemci naj le pomislijo, kako so se njih čete obnašale med vojno v krajih, ki so jih imele zasedene, in se ne bodo mogli več pritoževati nad drugimi. Drobne vesti. Za materinskim dnevom nameravajo uvesti v Avstriji tudi očetovski dan. Vršilo se je že tozadevno zborovanje, ki je predložilo sklepe pristojnim mestom. — Pri neki demonstraciji na Dunaju dne 26. oktobra je bilo aretiranih 150 komunistov. — Karl Kraft, ravnatelj banke Bodenkreditanstalt, je hotel izvršiti samomor in se je s strelom iz revolverja težko ranil. Uradniki iste banke pa so demonstrirali pred zavodom in zahtevali, da se njih razmerje z novim zavodomi urede. — Na dunajski tehnični visoki šoli so 29. oktobra izbruhnili nemiri med soc. dem. in ostalimi dijaki. Rektor ni mogel vpostaviti reda in je šolo zaprl. Pred univerzo so se spopadi ponovili. Vpeljane so bile legitimacije. Na tehnični visoki šoli so se po par dneh predavanja zopet pričela. Zato pa je bila zaprta visoka šola za svetovno trgovino, kjer je prišlo istotako do nemirov. Človek bi mislil, da so študenti za študiranje na Dunaju in ne da uprizarjajo nemire. — 120 milijonov delovnih ur se je v Avstriji izgubilo vsled stavk v letih od 1920 do 1927. Skupno je biloi 2482 štrajkov. To znači izgubo 400 milijonov S. — Sliši se, da bo poštna uprava ponovno zvišala poštne pristojbine, ker ima novi proračun 30 milijonov S primanjkljaja. Pismo bo stalo 20 g, poštna nakaznica najmanj 20 g in ena brzojavljena beseda 15 g. Stem se bo narodno gospodarstvo zopet zelo obremenilo in gotovo izzvalo v javnosti hud odpor. — Amerika: Parnik za prevažanje avtomobilov na Michiganskem jezeru, ki vozi med mestoma Milwaukee in Grabhaven, se je potopil s 57 osebami in 27 tovornimi avtomobili. Ker se je pripetila nesreča ponoči, se niti ena oseba ni rešila. Par dni za tem se je pri- petila nova parniška nesreča, pri kateri je utonilo 33 oseb. — Na amerikanskih borzah so nekaj časa padale delnice baje vsled poloma nekega velikega koncerna. Izgube so do 29. oktobra znašale že 30 milijard dolarjev. Ra® tega so nameravali že zapreti borzo. V zadnjem trenutku so posegle na pobudo vlade vmes velebanke, ki so pokupile 23,5 milijoiWv komadov delnic ter tako ustavile nadaljno padanje, oziroma dviganje. Nad 100.000 teljev je izgubilo vse svoje premoženje. Ugko ameriškega gospodarstva utrpi poleg maten-jalne izgube tudi veliko moralno škodo. Padec tečajev pa bo imel to dobro posledico, da bodo mali ljudje v bodoče opustili nalaganje svoj® prihrankov v delnice ter kupovali obveznice varnih inozemskih posojil. — Ostali kraji: yaSl Lubovic na Poljskem s 60 hišami in mnogoštevilnimi gospodarskimi poslopji je pogorel® Škoda znaša milijon zlatih. — V Sovaru Pre-šovu na Češkoslovaškem so prišli na sled jre' dentistični organizaciji, ki so jo vodili madžarski kršč. socijalci. Dekan Dobravsky je bil aretiran, in za njim še mnogoi drugih uglednih oseh — Na Kitajskem živi moški z imenom Li-čim jun, ki je star že 252 let. Zdaj ima 24. ženo, je stara že nad 60 let, a v primeru z njim $ vedno zelo mlada. — Pravila za reparacijsk0 banko so dogotovljena. Gre se sedaj samo s* za sedež banke. — Italijani so v zadnjem časi1 aretirali v Primorju 300 Slovencev in Hrvatov-Vzrok aretacii ni znan, sumi pa se, da so-arC' tacije v zvezi z letaki, ki so se zadnje dni poj® vili po vseh istrskih krajih v odgovor nJ usmrtitev Gortana. Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno Isto 1930, ki ima 365 dni. aVELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših piadedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. } V »Veliki Pratiki** najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan ; Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — solnčne in lunine mrke ; — lunine spremembe : — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavjo ; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; —vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji ; — pregled o koncu brejosti živine ; — tabelo hektarov v oralih ; — popis vseh važnih domačih in v tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. .VELIKA PRATIKA** se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku : tiskarni J. Blasnika nasi. d. d. v Ljubljani. Prevzamem vsako množino lanenega, konopneflj bučnega itd. semena za prečenje in kupuje1’ navedena semena po dnevnih cenah. ANTON SCHITTELKOP* električna preša za olje in sadje ^ VODMET, P. FODERLfiCH.^ PRODA SE p. d. Volavčnikova kajža z ea. njivo in travnikom v Globasni^ Kajža je posebno primerna £ gozdnega delavca. Cena po govoru. ^ D. NAJPRIPRAVNEJŠE DAROVE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO PRIPOROČA SLOVENSKI-MAGAZIN UR-SREBRNINE, ZLATNINE ALEKSANDER G ATE! URAR IN DRAGULJAR WIEN, XV., MARIAHILFERSTRASSE 143 NIZKE CENE / SOLIDNA POSTREŽBA HIKEL-R0SK0PF . S 6-— NIKEL Z TRAKOM . S 12 - NIKEL „TRIGUW“ . S 15— SREBRNA Z TRAKOM S 16-— SREBRNA . . . . S 25-- ZLATA Z TRAKOM . S 30- —