.Al 4 tlim m i^ei!« Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 81 OpruvuLŠtvo; L.juoi|o.a«L N-&atl)e** olica 5. — Teletom it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseraenl oddeieJt.: Ljubljana. Sel«** bureova uL 3 — Tet 3492 to 2492. Podružnica Marbor: AJeksaodrovs cesta SL 13 — Telefon it 2435. Podružnica Celie: K oceno v a uHca ŠL 2 — Telefon §t 190. Računi ori pošt let. zahodih: Ljubljana št 11.842 Praha fcislo 7« iqo VV=^p st 10^241 Ljubljana, petek 8. aprila 1932 Cena t Din iNarvčmn* muuhj UM»ed*> co— Uai zn <0— D* UrcaiušTvo; LiublUaa. Kjiafl^v« otica 5. Telefon 4t 3122 3123 3P4. 3125 to 3l2ft. Maribor. Aleksandrov« cesta 13. Telefon tt 2440 (ponoči 2582\ r^ir (Crvm^TT. rt< 1 felet ttTOO KoKopisa s« ne rračajo. — Ofiiasi po [z poslanskega klufea Obširna politična debata v poslanskem klubu -Danes se zopet sestaneta skupščina in senat Beograd, 7. aprila. M. Četudi danes ni bilo seie Narodne skupščine, je vladalo v skupščini ves dan živahno vrvenje. V poslanskem klubu so se ves dan vršile konference in sestanki, na katerih so poslanci razpravljali o aktualnih problemih, ki so na dnevnem redu. Popoldne ob 5. se je pričela plenarna seja poslanskega kluba, ki so se je udeležili skoro vsi poslanci. Na seji so raz-r.-ivljali o političnem položaju v zvezi z deklaracijo vlade ter o organizaciji stranke JRKD. V debati, ki je bila sicer živahna, a vendar mirna, je govorila cela vrsta narodnih poslancev, med drugimi tudi narodni poslanec g. Ivan Pr .koršek. Vsi govorniki so naglasa!' pot.'wiK> cimoreišniega formiranja nove k-ojiVor <:o frv v nosameznih šilo. Razprava se izvršilo padalifVSTS. stranke, v pokraimoh že n: i - Jutri se sestaneta k plenarni seji Narodna skupščina in senat. V senatu se bo Marinkovičeva vlada predstavila ter bo ministrski predsednik prečital deklaracijo vlade. Senat bo nato razpravljal o trošarinskem zakonu. Narodna skupščina ima na dnevnem redu izvolitev odborov za proučevanje zakona o pobijanju draginje in za-_ kona o društvenih domovih. Debate o vladni deklaraciji ne bo. ker že deklaracija sama poudarja, da ostane politika vlade neizpremenjena. Pet poslancev izstopilo iz kluba Beograd, 7. aprila. M. Narodni poslanci dr. Fedor Nikič. Lovro Kneževič, Stiepan Valiavec. Ivan Lončarevič in dr. Franio Gruber so poslali predsedniku poslanskega kluba JRKD pismo, v katerem mu sporočajo, da izstopajo z današniim dnem iz kluba. Ob enem so obvestili predsednika Narodne skupščine. da so osnovali svoj klub in prosili. naj jim določi klubske nrostore. Odhod dr. Marinkoviža v ženevo Beograd, 7. aprila. M. Ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič bo v bližnjih dneh odpotoval v Ženevo, da sodeluje pri na- dali miiu razom/itvene konferei.ee * r na zasedanju sveta narodov. V Ženevi bo ostal le kratko časa, kolikor h neobbo^nr notrpbno, ker zahteva k> notranje-poMtične prilike njegovo pr-sotnost v Beogradu. Naraščajoč odpor proti KaroIyijevemu režimu Budimpešta je podobna vojnemu taborišču - Grof Ka-rolyi odklanja delavske deputacije Budimpešta, 7. aprila r. Dogodki, ki se M! -avajo zadnje dni na Madžarskem, ' 'hujajo pozornost vseh diplomatskih kro-. ker dokazujejo, da je začelo na Ma-'•lvarskem resno vreT Nezadovoljstvo si-, ,kih ljudskih mas "ie doseglo vrhunec, vamesto pa da bi vlada upoštevala težke -osoodarske in socialne prilike ter temu ■ nemo uravnala svojo politiko, skusa s tiko močne roke zatreti nezadovoljstvo, ki -.p pretvarja v vedno večji odpor proti sedanjemu režimu. Le treznemu in zmer-iu nastopil socialncdemokratskih voditeljev je pripisati, da ni prišlo že do še resnejših dogodkov. Madžarska prestolnica je bila danes podobna mestu, nad kiterim je proglašeno obsedno stanje. Po ulicah kar mrgoli policije in žandarmerije, a vojaštvo je v najstrožji pripravljenosti. Ker niso izšli _ nobeni "listi razen zasilnega vladnega lista. po se širile najrazličnejše vesti o krvavih soopadih, nemirih in izgredih ter se ie polastilo vsega prebivalstva silno razburjenje. Bogataši so zapuščali mesto in se zatekli na svoja posestva v provinci, mnogo pa jih je odpotovalo v inozemstvo, največ na Dunaj. V mestu samem ie prišlo v teku dneva do v o č jih demonstracij kljub tenm. da je policija poskušala vsako demonstracijo v kali zadušiti. Že zgodaj zjutraj je skupina stovkuiočib delavcev napadla več tramvajskih vozov jih demolirala in pozivala ljudi k splošnemu uporu. Do velikih izgredov je prišlo dopoldne, ko je odšla depu-ura stavkujoeih delavcev v parlament, da Ir tam izročila ministrskemu predsedniku ~pomeniro z zahtevami delavstva. Deputa-; ki je Stola 80 članov, se je pridružilo ■nogo ljudi, tako da je naposled narasla v mogočno demonstracijsko povorko. Policija je demonstrante razgnala in deputacija se je morala s tramvajem odpeljati do parlamenta. Predsednik vlade pa deputacije «1 hotel sprejeti, češ da se s stavkujočimi noče pogajati. Ta nastop grofa Karolvija te izzval med delavstvom silno razburjenje. Kljub temu, da je bil parlament naravnost obkoljen od policije, se je zbralo na trgu mnogo tisoč delavcev, ki so hrupno protestirali. Socialno demokratskim poslancem se je jedva posrečilo, da so ljudi pomirili in preprečili krvoprelitje. V spopadu s policijo, ki je demonstrante razganjala, pa ]3 bilo kljub temu več ljudi ranjenih. Pozornost je vzbudil miren in trezen nastop socialnih demokratov na popoldanski seji parlamenta. Predsednik poslanskega kluba Paver je prečital spomenico delavstva. V spomenici se opozarja na strašno bedo širokih slojev in poziva vlado, naj odstopi, če temu nevzdržnemu polo/aiu ne more napraviti konca. Notranji minister je zagovarjal postopanje ministrskega predsednika. vendar pa je njegov govor ostal brez odmeva. Niti vladni poslanci mu niso pritrjevali. Splošna stavka, ki je bila proglašena davi. bo najbrže že jutri preklicana, če bo vlada preklicala prepoved izhajanja social-nodemokratskega organa »Nepszava«. To zahtevo podpirajo tudi lastniki meščanskih listov, ki imajo ogromno škodo zaradi stavke t;pografov. Zatrjuje pa se, da vlada svoie prepovedi ne bo umaknila, poč pa je pripravljena dopustiti izhajanje novega lista, če se izdajatelji obvežejo, da ne bodo več hujskali proti vladi. Socialni demokrati tako zahtevajo odklanjajo, vendar pa je verjetno, da bo prišlo do pogajanj in mirne likvidacije spora, ker so se duhovi v parlamentu že precej pomirili. 'rvi Tardieujev uvod volilno borbo volilni govor francoskega ministrskega predsednika — Položaj Francije na znotraj in zunaj Pariz 7. aprila. A A. Na banketu, ki =*•> mu "a priredili narodni poslanci in senatorji %eineskega okrožja, je imel predsednik vlade Tardieu govor, v katerem ie obrazložil delo minule legislature. katero te označil kot eno najvažnejših v zgodovini francoskega parlamenta. Najtežje je bilo delo za zagotovitev in organiziranje miru. Človeška pamet je dejal, ima dva načina za organiziranje miru: eden je v vzajemnem podpiranju in svobodnih narodnih «ilah drugi pa v organiziranju lega vza-icmn"e«*a podpiranja, v disciplini in omejitvi oboroževanja. Hymans, Venizelos in Beneš. ki so aktivno sodelovali pri sklepanju mirovnih pogodb in so še danes aktivni sodelavci v delu za mir, so bili m°d tistimi — kar jim je v ča=t — ki so v svojih delih združili oba ta načina. Ta politika obzirnosti in napredka ie bt-a v zadnjih štirih letih tudi politika Fran-nri dolgih diskusijah, ki so zahtevale rije i'11 ii.- ,, t- izvrSitev mednarodnih pogodb. Francna ie Hode nn mednarodne obveznosti manifestirala konstruktivno akciio tudi v odnošajih S svojimi bivšimi neprijatelji. pri ce-ii or jo pazila obenem na svojo varnost In na organizacijo miru. Razmerje z Nemčijo jo najboljši dokaz, da obstoji pri Franciji stalno dobra volja. Francija je predloži a razorožitveni konferenci vrsto predlogov, ki co na polju organizacije, miru pomenili nat-pomembnejši konstruktivni napor, kar Uh je kdo pokazal v Ženevi. Francija se 'e Izrekla »udi pripravljeno. - cesar ni doslej £p nobena druga država storila. — da brezpogojno pristane na vse obveznosti glede omejitve sedanjih vojaških izdatkov Narod ki na tak način tik pred volitvami začrtuje svojo bodočo politiko, je sam po sebi zavarovan pred očitki, ki se neupravičeno nastavljajo nanj in iz katerih bi se dalo sklepati, da ima Francija celo neke imnerijalistične težnje. _ Pobijajoč trditev, da zadnja legislatura VELIKE DIFERENCE V LONDONU Težkeče povzročajo nasprotja v naziranjih med Francijo in Anglijo na eni, ter Nemčijo isa Italijo na drugi strani ni ničesar storila, da prerveči razsipanje 20.000 milijonov frankov, je Tard eu izjavil, da je dne 1. junija 192R razpolagala državna blagajna s 4C(X) milijoni in ne z 19.000 milijoni, kakor se trdi. Ta številka se je 1. 1028. povzpela na 13, nato na 19 in naposled na 20.000 milijonov frankov :n se je potem ponovno znižala 2. januarja 1929. Toda državna blagajna ie izdala državnim organizacijam 6250 milijonov frankov, 5500 milijonov frankov pa na račun amortizacije dolgov. Govoreč o francoski finančni politiki, se ie Tardieu dotaknil tudi posojil, ki jih je Francija dovolila tujim vladam, ter rekel: V prvi vrsti moram povedati, da je sklepala o teh posojilih vladi, ki je bila pred mojo sedanjo vlado, in sicer na izrečno m-sistiranje pokojnega Aristida Brianda. če-gar nasprotniki so bili, čeprav so glasovali proti njemu, zmeraj pristaši Brinndove politike zs pomirjenje v Evropi. Francija je dovolila tujim vladam posojila, ker je dobila v zameno državne bone. ki so zajamčeni s carinskimi in monopolskimi dohodki. Tako plasiranje denarja, s katerim razpolaga državna blagajna, predstavlja popolnoma normalen način podeljevanja posojil, z.a kar je bila vlada pooblaščena. Ce so naši nasprotnik1 nastopili proti nam samo zaradi oblike in zakonitosti teh posojil, zakaj so potem pretekli mesec glasovali proti posojilu Češkoslovaški, ki je prišlo v sestavni del zakona? Če pa so gospodje nasprotniki v načelu zoper podeljevanja posojil tuiim državam, zakaj se je potem socialistična stranka tako toplo zavzemala, da damo posojilo Nemčiji? Ali mar socialistični stranki ni znano, da so naši sosedi onstran Rena pod silo razmer primorani živeti pod režimom zakonskih dekretov? London, 7. aprila, g. Vodje delegacij na londonski konferenci so imeli danes v an gleškem zunanjem ministrstvu privatne razgovore. Poudarja se. da ie bila včerajšnja izmenjava misli zelo uspešna, čeprav so «e jasno pokazala nasproMva med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo tn Italijo na drugi strani. Konferenca štirih velesil bo najbrže jutri zaključila svoje delo. Pogajanja se '"»<1«) ob udeležbi zastopnikov podunavskih držav nadaljevala v Ženevi. Na Nemčijo ali Italijo se ne ho izvajaj pritisk, temveč se jima ho prepustila odgovornost za morebitno poslabšanje gospodarskega položaja v podunavskih državah. »Dailv Telegrapli« in »Dailv Herald« menita, da" se mora smatrati, da je v okoliščinah. ki so se pokazale na konferenci, sporazum o Tardinijeveui načrtu izkliučeu. Strokovnjaki niso niti na današnji dopoldanski seji mogli premostiti nasprotij, k> obstojajo med francosko-angleškim in nem-ško-italijanskim stališčem. Zaradi tega je bila seja plenarne konference za sedaj od-godena. Pariz. 7. aprila, č. Skoraj vsi listi zelo skeptično presojajo dosedanjo rezultate londonske konference ter kar odkrito govore, da konferenca ne bo izvršila svoje naloge. »Matin« meni. da je bilo pričakovati že vnaprej, da konferenca ne bo imela uspeha. Nesporazumi jen ja so obstojala ne le med Francijo in Anglijo na eni. ter Italijo ln Nemčijo na drugi strani, marveč tudi med Italijo in Nemčijo samo. Italijansko stališče je bilo. da se ohrani preferenčni sistem, ki se je uveljavil v trgovinskih odnošaiih med Italijo, Avstrijo in Nemčijo, Nemčija pa ni bila za tako rešitev problema. Nemčija sploh ni mogla najti prave formule za podunavsko gospodarsko ureditev in ie bilo nieno stališče povsem nekonkretno. »L'Echo de Pariš« nravi, da bo Tardieujev načrt o podunavskem problemu zadela ista usoda kakor Briandovo Panevropo. London, 7. aprila AA. Danes dopoldne je italijanski zunanji minister Grandi obiskal predsednika vlade Macdonalda. London, 7. aprila AA. Na današnji seji konference štirih velesil so razpravljali o poročilu posebnega odbora, ki proučuje poročilo finančnega odbora Društva narodov o finančnem položaju srednie-evropskih držav. London. 7. snrila A"ije in Anglije so dalje predlagali. naj bj se skleni konference štirih velesil predložili! še konferenci podunavskih držav, dočim so bili zastopniki Nemčije in 'Italije mnenja, naj bi se vršila skimna pred konferenca zastopnikov vseh devetih držav, češ da je malo verjetno, da h; prišlo na sestanku podunavskih držav do pravične rešitve. Ita.lii;a hoče na ta način pre-lvsem onomo-sročiti, da bi se podunavske države sporazumele prej, preden bi si ona zavarovala svoje politične interese. Nemški delegat Rulow. ki je zavzel enako stališče, pa jo noudarial. da bi bM predlagani sistem prednostnih caKa brez uspešen. Po njegovem mnenni morajo podunavske države prodaiati svoie asrrarne pridelke predvsem močno obljudenim državam, zaradi česar so zanie trgovinske pogodbe z velesilami, zlasi-i t Nemčijo in T talijo potrebnejše kakor obnova medsebojnih trgovinskih odnošni^v Predlogi ^a pomoč rodunavskim državam se gibljejo v splošnem v smislu finančne podpore Francije in Anglije ter tarifnih koncesij 'Italije Jn Nemčije. Pariz 7. aprila d. Politični položaj na londonski konferemci označuje >Temps« tako-le: Dočim sta Anglija ln Francija v bistvu soglasni;, hočeta biti Nemčija tn Italija pri nameravani podunavski grupa-eiji neposredno udeleženi. Nemčija se boji, da bi ju podu a a*" sk i blok z njeno izključitvijo za vedno onemogočil priključitev Avstrije ter ustvaril jez njeni ekspanz-iv-nosti proti vzhodu. Italija zahteva kot na-sledstvena država, kakor tudi zaraii svojih tesnih trgovinski odnoša-jev s podu-navskimi državami in zaradi italijanskih pristanišč Trsta ln Reke, ki predstavljata glavni izhodni točki za podunavski izvoz, da se njem interesi šo posebno upoštevajo Razen tega se boji Italija, da bi mogel pod pretvezo gospodarske polunavske zveze nastatj političen blok, ki bi zavzel m--sto proti temu, da bi Francija in Anglija brez upoštevanja političnih interesov dovolili Avstriji in Madžarski finančno pomoč. ki bi mogla kasne;.- ipra v korist Nemčiji. Taktika Italije Pariz, 7. aprila, r. Francoski politični in diplomatski krogi s pozornostjo motrijo stJišče. ki ga zavzema v podunavskem problemu Italija. 2e začetek konference štirih velesil ie pokazal, da se Italija noče odreči svojim posebnim političnim interesom v Podunavju, čeprav gre sedaj ne samo za gospodarsko konsolidacijo podunavskih držav, marveč za obnovo gospodarskega sodelovanje v Evropi sploh. Razen Italije pa poizkuša tudi Nemčija izkoristiti londonsko konferenco, ki naj bi se bavila izključno z gospodarskimi in finančnimi problemi, za svoje politične cilje. Nemčija hoče namreč s pomočjo Italije preprečiti odtujitev Avstrije, Italija pa igra vlogo zagovornika Madžarske in Bolgarije, da bi tako povečala svoj vpliv v Sredniji Evropi. V splošnem pa nastop Italije ni prav nič presenetil, ker so italijanski listi že ob odhodu Grandja v London napovedovali, da bo Grandi stavil predloge, ki bodo naleteli na ogorčen odpor Francije. Nasprotno, v pariških diplomatskih krogli celo prevladuje mnenje, da je italijanska opozicija proti Tardieujevemu načrtu in francosko-angleškim predlogom glede Podunavja samo navidezna, ter da hoče Italija s tem samo izsiliti od Francije konce-sije v zadevi pomorskega sporazuma. Nemški predlogi London, 7. aprila, d. Nemški predlogi za rešitev podunavskega vprašanja se gibljeio v okviru s vo ječa snega nemškega odgovora na francosko spomenico o Tardieujevem načrtu. Nemčija se brani privo^ti v notranje prednostne carine med podunavskimi državami, češ, da bi se na ta način vprašanje prodaje produktov Podunavja ne rešilo. Notranje preference bi samo enostransko pomagale Češkoslovaški, ki je po nemškem mnenju že itak na boljšem kakor druge jioduoavske držf.ce Nemčija je nasprotno pripravljena dovoliti individualno podunavskim državam posamezne prednostne carine za prevzem njihovih produktov, in sicer industrijskih kakor agrarnih, kakor bi bil položaj v posameznih primerih. Nemčija ne zahteva zato nobene nej:»osred-ne protiusluge. Edini njen pogoj je, da bi ne bila v izvozni trgovini s posameznimi podunavskimi državami na slabšem kakor Češkoslovaška. Nemčija p-edlaga, naj bi tudi evropski odjemalci dovolili prednostne carine podunavskim državam individualno. Ako predvideva Francija sanacijski znesek 200 milijonov zlatih mark. je Nemčija mnenja, da bi ta vsota nikakor ne zadostovala. Ako se res hoče doseči kak uspeh, je potrebna vsaj desetkrat večja vsota, ki je pa danes n; mogoče zbrati. Zato smatra Nemčija finančno podlago Tardieujevega načrta za povsem rezadjstno. Finančna pomoč Pariz, 7. aprila d. Kakor vse kaže. se londonska posvetovanja o podunavskem vprašanju osredotočujejo predvsem na finančno pomoč podunavskim državam. Francoski finančni minister Flandin je uporabil čas med sestankom Tardieuja in Macdonalda ter konferenoo štirih velesil za razgovore z avstrijskim in jugosloven-skim poslanikom v Londonu. dočim sta francoska strokovnjaka Bizot in Rueff razpravljala s Fredericom Leith - Rossom in drugimi eksperti angleškega zakladne-ga urada o možnosti finančne pomoči podunavskim državam. Pri sedanjih pogajanjih postavlja Francija mnogo bolj v ospre- dje finančno pomoč kakor pa vprašanje prednostnih carin, ker je za nov carinski sistem v podunavskih državah potreben pristanek Nemčije ;n Italije, ki se morata načelno odpovedati klavzuli o največjih ugodnostih, dočim se fin?nčna transakcija more izvesti tudi brez Nemčije in Italije. Računajo, da bo za prvo pomoč podunavskim državam potrebnih 8 do 10 milijonov funtov. Francoski finančni krogi so pripravljeni dovoliti podunavskim državam nove kredite v enaki meri, kakor bi Anglija sodelovala pri pomožni akciji. London, 7. aprila, s. Pozornost angleškega tiska je osredotočena na kontrolo, na katero bodo morale pristati podmiavske države v primeru dovolitve posojila. V Londonu govore o posojilu 10 milijonov funtov za podunavske države, ki mu bo kasneje sledila cela vrsta konsolidacijskih posojil. Odbor, ki bi se mu poverila kontrola finančnega stanja, bi imel nalogo, da nadzoruje proračunske izdatke podunavskih držav in gotove luksuzne izdatke. Pariz. 7. aprila č. Finančni minister i« izjavil, da ie vest nekaterih listov o angleško francoskem sporazumu. jx» katerem naj bi podunavske države in predvsem Jugoslavija opustile zlati standard, brez vsake podlage. Dr. Beneš o interesih velesil Praga. 7. aprila, d. Na včerajšnji seji zunanie-političnega odbora senata je zunanji minister dr. Beneš precizira! predvsem vprašanje. Kai ie treba razumeti pod pojmom Srednje Evrope ter izjavil, da spadajo v Srednjo Evropo države, ki se smatrajo 7. gospodarskega stališča po razpadu avstroogrske monarhije kot enotna gospodarska celota. V Srednji Evropi obstoja politična borba in se križajo potilični interesi mnogih velesil. Zato ie potrebno, da se najprej snorazumejo velesile in da preneha njihovo tekmovanje v Srednji Evropi. L® na ta način si je mogoče mislit' dcpolit:-zacijo problema. Tudi pri ureditvi stvarj ne smejo biti oškodovani interesi nikogar. Italija in Nemčija iščeta po vsej pravici pota in sredstva za zaščito svojih gospodarskih interesov, ki iih je treba resno in lojalno vpoštevati. Zato sem že od vsega početka, je naglasa! dr. Beneš. povsem odkrito in iojalno izjavil, da je rešitev problema brez sporazuma s tema dvema velesilama nemogoča, ker bi srednie-evropske države zašle sicer z njima v gospodarski boj. Tega pa ne bi vzdržala niti Češkoslovaška. niti Jugoslavija, niti Rmnunija. Zato moram vnovič poudariti, da ne gre za izločitev nikogar, temveč zgolj za pametno presojo gospodarskih interesov vseh držav. ki so res direktno zainteresirane. Ponovno sem že omenil, da se pri tej akciji ne zahtevajo gotove žrtve samo od Italije in -Nemčije, temveč tudi od vseh drug:h soudeleženih drž.av. Napačno pa bi bilo mnenje, da se zahtevajo stvari, ki niso mogoče. Nasprotno, ako se stvar izvede. bi imeli tudi Italija in Nemčija gospodarske koristi Kar se tiče preferenčne^a sistema, ie gotovo, da bi vsaj deloma vzpostavil prejšnje gospodarske zveze med podunavskimi državami, ki iih je razdrla vojna. Čenrav bi se nanredek v obnovi ne pokazal takoj, pa bi se "-otovo že v nekaj mesecih. Tardieujev načrt stremi -red vsem za tem, da se čimnrei vsai deloma urede razrvane gospodarske zveze v Podunavju. Gre za poizkus, da se ustvari v Srednji Evropi jasnejša atmosfera in odnravi vsaj polovica nezaupanja, ki je mogočen psihološki faktor v gospodarstvu. Cim se bo to prosrečilo, bo nastalo novo upanje, ki bo imelo velik vpliv na gospodarstvo, finance, kmetijstvo, kratkomalo na vse. .Minister dr. Bcncš ie nadalje poudarjal, da sta si v tei st^ri naih!i?;i stališči Anglije in Francije, ker nista direktni sosedi Srednje Evrope in sta najmanj direktno zainteresirani. Vrh tega sta Anglija in Francija edini dve državi, ki moreta dati denarna sredstva za finančno akcijo. Bolgarska brez državnega proračuna Čeprav se je novo proračunsko leto pričelo 1. aprila, parlament š ni odobril proračuna — Borba za zakon o zaščiti kmeto- Sofija, 7. aprila AA. že teden dni živi Bolgarska brez proračuna in brez proračunskih dvanajstim Novo proračunsko leto se je pričelo 1 aprila, ne da bi bil sprejet nov državni proračun, o katerem parlament sploh še ni razpravljal. Zakasnitev je predvsem posledica dejstva, da so morali državni proračun spraviti v sklad z nasveti finančnega odbora Duštva narodov. na katerega je bolg-arska vlada apelirala zaradi plačilnih olajšav. Finančni odbor je tedaj nasvetoval čim večjo proračunsko štednjo. odločitev o olajšavah ds bo padla sredi tega meseca. Razprava o novem proračunu se bo zato pričela v sobranju šele 20. aprila. Upokojitev Kot druga točka na dnevnem redu sobranja 1e zopet znani načrt o zaščiti kme- Beograd, 7. aprila p. S kraljevim uka-tovalcev, ki ga predlaga poslanec Gičev. zom je upokojen katastrski inšpektor v Politični krogi so zelo radovedni, kakšna Novem mestu g. Jakob Perne. bo usoda tega zakonskega načrta, ki je že doslej zahteval tolikšne borbe v vladi sami in v zemljoradniški stranki. Vlada ga vsai dosedaj še ni notrdila. Odbor, ki proučuje ta načrt, pa ie že sprejel nekaj določb, s katenmi vlada kot celota ne soglaša. vendar so iznenadenja izključena, ker so vladne stranke čvrsto povezane v blok. Priznati ie treba, da poskuša zem-tjoradniška stranka uveljaviti ta zakon v čim ugodnejši obliki za kmetovalca, demokrati pa bi radi zaščitili tudi druge inte- ~ »JUTRO« št. SI 2 Petek, 8. IV. 1932 Ivan Urek: Ali je irošarinski zakon dober ali ne? Nova odkritja o vzrokih zagrebške eksplozije V porušeni Bartuiičevi palači je bilo baje shranjeno tudi razstrelivo Milijon dinarjev gotovine zgorelo — Tajnost o prezidavi hiše Beograd, 3. aprila. Narodni poslanec g. Ivan Urek. kn zastopa v parlamentu brežiški torej izrazito vinogradniški okraj, nam je poslal članek, v katerem je orisal svoje poglede na novi trošarin sk,i zakon. Članek rade volje objavljamo, ne da bi se spuščali v meritorno presojo navedb g. poslanca, ki itak v svojih izvajanjih tudi sam pravi, da bo še le praksa pokazala, kako se bo novi zakon obnesel. Kdor pričakuje, da bodo zakoni, ki morajo veljat; za vse kraje in prilike v državi, spiošno idealni, ta ne bo prišel nikoli na svoj račun. Razmere, interesne potrebe in zahteve raznih pokrajin in krajev naše države so tako različne, da je vsak zakon ki ga je in ga bo sprejel naš parlament, plod težkega in velikega kompromisa! Zato so v zmoti oni, ki mislijo, da je s pošiljanjem spomenic, brzojavk ali celo de-sputae'tj mogoče ustvarjati zakone po posebnih željah in posebnih interesih. Mi imamo sedaj parlament, ki obstoji iz zastopnikov srezov; ti zastopniki morajo seveda v prv,; vrsti imeti pred očmi splošne interese naroda in države, nato pa interese prebivalstva v svojih srezih. Zato današnji poslanci niso več lutke v rokah tega ali onega političnega voditelja, temveč samostojni bramltelji pravic in potreb svojega naroda. Zato pa so tudi spomenice brzojavke in deputacije brezpomembne in brezkoristne. Nihče se ne da -Ln se ne sme dati sugeriratil po njih. Temu se pridružuje še okoliščina, da kmet nima ne časa no sredstev za deputacije, ki bi hodile v Beograd. Ako bi se sprejemali zakoni pod pritiskom spomenic in deputacij, bi zato krnet ne dobil nikoli zakona v svojo korist in zaščito. To se mi je zdelo potrebno povedati, ker smo tudi v zadnjih dneh ob razpravi o novem troša.rinskem zakonu posebno slovenski poslanci dobili nešteto spomenic, med katerimi pa je vsaka predlagala in zahtevala kaj drugega. Tudi takih ni manjkalo med njimi, ki so skušale podpreti svoje zahteve z več ali manj odkritimi grožnjami. Kot vinogradnik, kot star javni delavec. M ima mnogo praktičnega 'izkustva, kot človek, ki so mu predaj poznane snlošne razmere, morem podati o koristi novega trošarinskega zakona naslednjo sodbo, o kateri sem popolnoma uverjen, da jo bo praksa v enem letu v celoti potrdila: 1. Za vinogradnika, ki je preživljal zad-n.ie čase svojo Gol goto in bil s svojo družino ob vsako eksistenco, je ta zakon naravnost idealen. Donaša mu popolno svobodo kretanja. povečanje konzuma, lažjo prodajo pridelka in tudi porast cen. Tudi v mora',nem ozira prinaša vinogradništvu neprecenljive dobrine. Vinogradnik je dosedaj bil prisiljen, če hoče, da mu deca ne pogine gladu, iskati vsa, turi,i nedovoljena pota prodaje svojih pridelkov. Kdor tega ne bi hotel ali znal, je bil prisiljen svojo družino z deco vred prehranjevati — z vinom! Vse to bo odpadlo, ko se novi zakon praktično u velja v,i. 2 Za konzumenta - privatnika je novi zakon zelo dober. Dovoljuje mu nakupiti za svoio družino od producenta aH trgovca vsako množino vina nad 50 litrov po- Uradniško vprašanje Ljubljana, 6. a~rila. Zveza jugoslovenskih naprednih akademskih starešin v Ljubljani sklicuje oc časa do časa svoje ljubljanske člane na sestanke, na katerih se obravnavajo razne aktua -ne zadeve. Tudi sinoči je bil tak sestanek v Zvezdi: glavno točko dnevnega reda je tvorilo uradniško vprašanje. Sestanek je otvoril in vodil predsednik Zveze e dvorni svetnik Gabrijelčič. V svojem^ pozdravnem nagovoru je omenjal, da je Zveza postavila razpravo o uradniškem vprašanju na dnevni red ne le zato, ker tvorijo državni uradniki skoro polovico članstvo • beh v Zvezi združenih starešinskih društev, temveč še bolj zato, ker je uradniško vprašanje ennncntne važnosti za vso javnost, zlasti še za akademske starešine. Nadalje je g. predsednik poročal o delu raznih Zve-zinih odsekov m med drugim sporočil, da je Zveza poslala svojim članom senatorjem in poslancem, spomenico o pogledih naprednih akademskih starešin na razvoj tiskovnega prava m na javno diskusijo o raznih aktualnih zadevah. Ko jc bila ta spomenica prečitana je direktor srednje tehniške šolo g. Reisrer poda! v zvezi z redukcijami uradniških prejemkov izčrpen referat o kompleksu vprašanj. ki tvorijo bistvo uradniškega problema. Orisal je kritični položaj, v katerega je zašla ogromna večina uradništva, in opozoril na nevarnosti, ki prete zaradi te-g,i vsemu našemu javnemu življenju v prvi vrsti pa državni administraciji. Nepopravljiva škoda lahko nastane, ako zapade naša inteligenca, katere jedro tvori baš urad-ništvo. lefargiji m malodušju. Zato jc v interesu države in vse javnosti, da se ma-terijelm položaj uradništva čim prei izboljša. obenem pa se uradniško vprašanje že enkrat tako uredi, da bo postalo res defi-nitivno in da bo odstranjen vsak polet moreči Damoklejev meč neprestanih provizo-rijev Z ozirom na življenjske potrebe državne uprave je treba točno določiti številčno stanje uradništva in fiksirati njegove prejemke, tako da niti število, niti prejemki državnih nameščencev ne bodo za-viseli od vsakokratnega proračuna! Da se čim prej doseže ta cilj. mora v lastnem interesu in v interesu države pomagati tudi uradništvo. Zato kljub sedanjim, resnično težkim življenjskim razmeram ne sme kloniti temveč mora staviti vse. da se v javnosti kar najbolj afirmira in predoči izredna važnost urejenega uradniškega vprašanja tudi onim. ki je danes morda še ne pojmujejo prav in v zadostni men. Referentova izvajania so bila sprejeta z veliko pazljivostjo in splošnim odobravanjem. V živahni debati so nato razni govorniki še podrobneje osvetlili razne uradniške probleme, zlasti posledice in opasnosti znižanja prejemkov. Opozarjali so med drugim, da so se res pocenila živila vendar daleč ne v enakem razmerju kpkor so padle cene pri kmetu. Obleka, obutev in vse druge, za uradnika neobhodne potrebščine se niso pocenile, stanovanja pa so se polnoma svobodno in trošarine prosto. Za sodček 50 litrov najboljšega vina bo tako plačal 200 do 250 Din, dočim je do sedaj za to ceno dobil enakega vina komaj 10 do 13 litrov. Največ teh družin, ki si bodo sedaj omislile tako družinsko nabavo vina. si do sedaj sploh ni mogla privoščiti tako drage piljače in je iskala nadomestila v drugih dostikrat zdravju škodljivih proizvodih Vsi oni pa, ki so navezani na gostilne, pa bodo čutili blagodat zakona v tem, ker bodo pili cenejša vina In tudi boljša! 3. Za gostilničarja in točilca na drobno je zakon v splošnem dober. Odpravil mu je registre, neprijetno kontrolo in nadziranje. nad katerim je biio toliko jadikovani, ter ga popolnoma osamosvojil in osvobodil. V veliki večini mu bo poleg teza še znatno znižal trošarino. Bojazen, da se bo pri prodaji nad 5 litrov pri produeentih razvila pomembna konkurenca, je brez osnov«* Ne glede na to. da ta možnost postoji že spdaj. bo vsak vinogradnik tudi v napr-j vesel, če bo lahko prodal vino skupno, če tudi ceneje, kakor da bi ga razprodajal na drobno. Gostilničarji v vinorodnih krajih pa dobro vedo. da bi jim 1a način, če tudi bi se kje izvajal daleč ne donašal toliko škode, kakor dosedanje skoraj sp'ošno prikrito točenje na drobno. Za gostilničarje v nevinorodnih krajih pa to obče ne prihaja v obzir. 4. Za manjše točilce in gostilničarje v Beogradu in Zagrebu je odmera taks po novem zakonu — nevzdržna! Ti bi najbrž ne mogli prenesti tako visokih taks in bi morali zapreti obrate. Za enake gostilne in točilnice manjših obsegov v Ljubljani in Mariboru ie odmera trošarinske takse tudi previsoka. Oboji imajo seveda pravico zahtevati pregrupa-cijo svojih taks. Ko bo nevzdržnost taks teh najmanjših gostiln imenovanih mest dokazana, se bo moralo zadevo nujno popraviti. 5. Občine bodo z novim zakonom izgubile precej svojih dohodkov, ki so jih dosedaj črpale iz trošarine. Nihče pa ne more zanikati, da je ta trošarina bila v mnogih občinah silno pretirana in naravnost krivična. Popravljati krivice pa je dolžnost zakonodavca. Ne more in ne sme se nalagati najtežjih bremen na rame najslabšega, ki je že itak ob lastno eksistenco. Občine si bodo morale pač iskati drugih virov dohodkov; takih virov je še več. tudi v trošarinah na pijače, ki jih je tudi razen v:na še dovolj, a se od njihove produkcije preživlja le neznatno število ljudi . 6. V splošnem bo tudi zdravstveni in moralni efekt novega zakona zelo biagode-jen. Napravijanje žganja iz špirita bo skoraj popolnoma onemogočeno. Konzum vina bo za 50 odst. porasel in že samo s tem bolj pravilno razdeljen. Pijančevanje v vinorodnih krajih z vsemi usodnimi posledicami bo odpadlo ali se vsaj znatno zmanjšalo. Odkrito in z veselim srcem morem izjaviti: Tako dobrega, vsestransko upravičenega in koristnega zakona, kakor je novi trošarinski zakon, plod dolgih, težkih gospodarskih borb in kompromisa, po prevratu še nismo dobili! Ce bomo nadaljevali v tej smeri, smo lahko uverjeni. da se je začelo resno ozdravljanje naše težke gospodarske krize' cclo podražila. Splošna je bila zahteva po takojšnjem znižanju stanarin, padli pa so tudi razni predlogi, kako bi država mogla v svojem gospodarstvu izvesti razne prihranke in dobiti nove vire dohodkov, tako da bi lahko izboljšala položaj svojim nameščencem. Skoro triurni razgovor je bil zaključen z naročilom odboru Zveze, naj nadaljuje študij uradniškega vprašanja in nato svoje ugotovitve sporoči vsem članom Zveze, v prvi vrsti pa onim. ki na svojih položajih lahko kakorkoli vplivajo na ureditev tega vele važnega problema. Ura je š'a že na polnoč, ko je predsednik g. Gabrijelčič zaključil stvarni in resni sestanek. Volilna borba v Nemčiji London, 7. aprila, č. Dopisnik »Dailv E\-pressa« prinaša svoj razgovor s Hitlerjem, katerega je med drugim vprašal, kaj meni o nameri bivšega nemškega prestolonaslednika, da bo zanj glasoval pri predsedniških volitvah! Hitler je odgovor i, da je danes vprašanje o monarhiji ali republiki v Nemčiji povsem postranskega pomena, ker so mnogo bolj aktualna druga vprašanja, vendar pa ga je izjava bivšega nemškega prestolonaslednika zelo razveselila. Berlin, 7. aprla. AA. Predsednik republike Hindenburg je sprejel delegacijo kmetov in predsednike kmetskih občin v Nemčiji ter delegacijo avstrijske kmetske zveze. Pri tej priliki so mu delegat" nemških kmetov izjavili, da bodo 10. aprila v nasprotju z navodili, ki jih je pred nekaj dnevi izdala kmefska zveza Nemčije, glasovali zanj. Predsednik Hindenburg se je delegatom zahvalil in navedel odredbe, ki jih je izdala nemška vlada od pomladi leta 1030. za zaščito kmetiistva, čegar normalni razvoj je eden izmed glavnih pogojev za napredek domovine. Iz Konigsberga v Vzhodni Prusij; poročajo, da ravnatelj tamkajšnje radijske postaje. ki simpatizira s hitlerjevci. ni dovolil prenosa govora, ki ga bo imel prihodnjo nedeljo kancelar dr. Bruning. Spor med Irsko in An^liio London, 7. aprila. AA. Angleška vlada je včeraj prejela odgovor predsednika Irske glede prisege zvestobe angleškemu kralju in plačevanja anuitet za irske dolgove Angliji. Državni podtajnik za dominijone je izjavil v spodnji zbornici, da mora angleška vlada odgovor Irske še proučiti m zato za sedaj še ne more dati podrobnejših izjav o vsebini irske note. Če pa bo opozicija vztrajala pri svoji zahteA-i. bo dala vlada potrebna pojasnila v ponedeljek. Objavljanje not je po dosedanjem običaju vezano r.a pristanek obeh zainte-siranih strank. Vsebina irske note bo ob javljena čimprej. Konec cestne mitnine Beograd, 7. aprila. AA. Finančni zakon za leto 1931-32 dovoljuje v čl. 54. mestnim občinam, ki so poprej pobirale mitnmo. da smejo izjemno od določil čl. 24. zakona o državnih cestah in čl. 34. zakona o nedržavnih cestah pobirati m tnino še leto dni. S koncem proračunskega leta 1931-32 izgube veljavo določila finančnega zakona in zalo stopijo od 1. aprila 1932 dalje v veljavo določila čl. 24 zakona o državnih in čl 32. zakona o nedržavnih cestah. Da občine ne pridejo v nasprotja z zakonskimi določili, ki so zdaj stopila v veljavo, je finančno ministrstvo priporočilo ban-skim upravam, naj o tem obveste vsa mestna načelstva, da morajo po prejemu okrožnice prenehati pobiranje mitnine, kjer je zdaj obstajala. Velika zdravniška afera pred beograjskim sodiščem Beograd, 7. aprila r. Pred beograjskim prvostopnim sodiščem se je pričela včeraj razprava v procesu proti univerzitetnemu profesorju dr. Milošu Bogdanoviču, ki je obtožen, da je kot šef ginekološkega oddelka državne bolnice zahteval in spreje mai posebne honorarje za zdravniške preglede ln operacije. Zaslišanih je oilo mnogo prič, med njimi bivši bolniki in zdravniki, ki so s svojimi izpovedbami zelo obremenjevali obtoženca. Nekateri bolniki so izpovedali, da so morali tako dolgo čakati na operacije, dokler niso zbrali denarja, da so v naprej plačali zahtevani honorar, ki je znašal dva do tri tisoč dinarjev. Obto ženi zdravnlK se branil, da je šlo v vseh primerih samo za prostovoljne nagrade ali pa za honorarje za privatne ordinacije, četudi so se vršile v bolnici. Razjirava je bila v svrho zaslišanja novih prič prekinjena. V oeograjski javnosti vlada za to afero ogromno zanimanje. Nekatere priče so trdile, da so morale kot bolniki v bolnici plačevali honorarje in nagrade počenši od vratarja pa vse do profesorja-aperaterja Proti temu pa ml nihče protestiral, ker so ljudje mislili, da so to državne takse. Slava društva »Srpska majka« Beograd, 7 aprila p Danes je slavilo svojo krstno slavo žensko društvo »Srpska majka«, ki združuje najodličnejše predstavnice beograjskega ženskega sveta. Društvo skrbi zlasti za siromašno in zapuščeno deco ter nudi podporo siromašnim materam. Slavnost je počastila s svojo navzočnostjo tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki je prispela na proslavo v spremstvu kneginje Olge in dvorne dame. Pojasnila o plačEu takse za vozila Beograd, 7. aprila, AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnito finančnim direkcijam, v kateri pojasnjuje odredbe tarifne postavke 100 taksne tarife zakona o taksah. Po teh pojasnilih se mora za vsa nanovo nabavljena ali popravljena vozila, ki so podvržena taksi iz tarifne postavke 100-taks-ne tarife od 1. aprila t. 1. plačati taksa in sicer: 1. Za nove m popravljene potniške avtomobile, tovorne avtomobile, motorna kolesa, vozove za izvoščke itd. v roku 15 dni od dneva, ko je bilo vozilo kupljeno ali po pravljeno (če jc bilo prej neuporabljivo). 2. Za motorna kolesa, ki so že v prometu, najdelj do 25. maja t. 1. 3. za tovorne avtomobile, nabavljene pred 1. aprilom t. L, in druga vozila, ve katera je plačana taksa iz te tarifne številke, je treba plačati takso šele 1. januarja 1933. 4. Lastniki vozil, ki niso plačali redre takse v zakonitem roku po starih določil:h, se obsodijo, da morajo plačati redno takso po starih določilih, kaizensko takso pa po novih. Vsa vozila, za katera se p!asa taksa po novih določilih tarifne štev lke 100 po teži, se morajo poprej stehtati. Ta vozili se morajo stehtati z vsem orodjem in rezervnimi deli, ki pripadajo takim vozikm. Bencin •n olie Dri tem ne rndeta v poštev. Tehtanje se izvrši na občinski ali državn- tehtnici v navzočnosti organa upravne oblasti in finančna kontrole in sicer eemo v krajih, kjer ie sedež upravne oblasti prve stopnje, o £err.c:r izda občinska odnosno državna obkst posebno potrdilo. Ker prometne knjižice še niso dotisk-ane, se bo od 1. aprila dalje ravnalo takole: Upravno cblastvo pobere prijavno takso " taksnih znamkah, nato se vozilo s*ehta t^o izvršenem tehtanju izda upravno oh'a«t-vo lastniku začasno prometno dovoljenje, nato pa pozove lastnika, da plača letno takso v gotovini pri pristojni davčni upravi ter p-edloži začasno dovoljenje in izkazih) o teži. Na podlagi potrdila o teži bo davčna uprava obračunala letno takso, o čemer bo izdala potrdilo na začasnem dovoljenju. To dovoljenje velia začasno in se bo mora'o zamenjati s prometno knjižico. Ko davčna uprava pobere letno takso, pošlje lastnika na unravno oblastvo da mu tam podpišejo začasno dovoljenje. Ko bodo prometne knjižice gotove, se bodo začasna dovoljenja zamenjala. Poset grškega zunanjega ministra v Beogradu Atene. 7 aprila, r. List »Estija« poroča, da bo grški zunanji minister Mihalakopulos v kratkem posetil Beograd, da vrne nedavni poset jugoslovenskega zunairega ministra v Atenah. Poset «e bo nijbrže izvršil meseca maja po zasedanju Društva narodov, na katerem bo zastopal Mihalakopulos Grčijo. V zvezi s tem je pred dnevi po.setil grškega zunanjega ministra jugoslovenski poslanik g. Hristič. Popust za prevoz kaolina Beograd. 7. aprila. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic se dovoli popust za prevoz kaolina v vrečah od Št II j a - državna meja do Beograda im Beograda Klanice po tarifi 15.60 Din in do Cačka no tarifi 27 40 Din za 100 kg. Pogoj za popust je. da se pošiljke predajo v prevoz kot počasno-vozmo blago. Vozarina se računa najmanj za 10 000 kg na vsak tovorni list in vagon. Prav tako ie dovoljen popust za prevoz kaolina v vrečah od St Ilja - državna neja do Caribroda - državna meja po tarifi 29_50 Din. Pogoj je. da se pošiljke izroče v prevoz kot počasno-vozno blago z direktnim tovornim listom Zagreb, 7. aprila, n. >odna komisija, ki je pregledovala razvaline Bartuličeve palače. je znova pričela preiskavo, da najde morda sledove kakih drugih vzrokov katastrofe. Njeno prizadevanje ji je deloma tudi uspelo. V zgradbi je bil namreč laboratorij mlajšega sina hišnega lastnika, v katerem je bilo baje tudi nekaj razstreliva. Vse kaže. da je poleg eksplozije filmov tudi eksplozija tega streliva prispevala k katastrofi. Našli so priče, ki pravijo, da je v mansardi hiše, kjer je bil laboratorij mladega Bartuliča. neprestano nekaj prasketalo. kakor da b; pokali naboji. Radničeva rodbina je imela v 6volem stanovanju tudi okrog milijon dinarjev gotovine, ki je vsa propadla. Stari Radivč je Moskva. 7. anrila d. Vrhovno sodišče jo obsodilo Judo Sterna., ki jo liotel izvršiti atenta-t na nemškega .poslanika Dirc.ksna pri čemer je bil ranjen nemški poslanski svetnik Twardowisky, ter »»obtoženca Va-silje-va na smrt z ustrefttvijo. Proti obslod-bi, ki je bila izrečena včeraj ob 5. zjutraj, ni mogoč priziv. Ster.n se je pred objavo razsodbe odpovedal zadnji besedil, Vasiijev, ki ga je Stern v preiskava označi! kot organizatorja atentata, pa je vztrajal na svojih prejšnjih izpovedbah ter ni hotel izdati svojih pristašev v tajni p roti komun— stična organizaciji. Obsodba pravi v svoji utemeljitvi, da je preiskava dognala, da je poljski državljan Vsevolod Ljubarskil, ki je prišel 1. "!928 kot poljski diplomatski kurir iz Varšave v Moskvo, skupno s svojo sestro Zelkovo '^jubarsko in drugimi oee-ba London, 7. aprila AA. Reuter poreča iz šanghaja, da je vojaški pododbor konference za ureditev japonsko-kitajsltega spora izdal sporazumno načelni odlok po katerem se morajo japonske čete. preden za-puste zasedeno ozemlje, umakniti v mednarodno koncesijo. Uspeh konference je odvisen samo še od določitve roka za de-finitivno popolno izpraznitev ozemlja, ki so jo z-ahtevali Kitajci, pa so jo Japonci doslej odklanjali. Harbin. 7. aprila g. Japonske oblasti v Mandžuriji, kakor tudi konzularna zastopstva se pripravljajo na sprejem komisije Društva narodov, ki bo v kratkem prispela semkaj. Kitajska nacijonalna vlada bo dala komisji Društva narodov na razpolago poseben vlak za vožnjo iz Sanhaikva v M.utoden. Komisija Društva narodov bo ostala v Mandžuriji približno dva meseca. London. 7. aprila. AA. V spodnji zbornici je zastopnik zunanjega ministra izjavil. namreč hotel kupiti neko zgradbo v Zagrebu. Opremo v svojem stanovamu je zavaroval za 300.000 Din. Ravnatelj P:ska-ček je svoje stanovanje zavaroval za 4'>0 tisoč Din. lastnika skladišča »Star-fi!n~a« pa svoje blago za 60O.000 Din. Tajna Zorke Radničeve še ni rešena. Tudi so že malone opustili nado, d.i bi rrou-i njeno truplo najti. Nov moment je nastal z izpovedjo ra-jeucga Bartuliča. da je dal taboratorij svojega sma . in skladišče »StarfiVna« predelati po arhitektu Grgiču. Ko so vprašal; Gr-giča, je izjavil, da mu ni ničesar znano o kaki predelavi v zgradbi. Tudi n-katere priče in operater Sušin pravijo, da je adaptacije izvršil naki drug gradbenik. mri organiziral p rotirevohicijon ar no terorist/leno skupino. Po naročilu te skupine je usmrtil vrhovnega ins.pektor.ia rdečo a.r-made žapožnikova. Ta teroristična skupna jo bila mnenja, da je najboljše sredstvo za odstranitev sovjetske oblasti oborožena intervencija tujih držav v Sovjetski uniji, kii je mogoča le s poslabšanjem političnega položaja. Zato je sklenila da umori nemškega poslanika Dircksena in izzove na ta način prekinitev diplomatskih odnoša.jev mod Nemčijo in Sovjetsko umijo. Teroristična skupina je poverila. Sergiju Vasiljevu organizacijo terorističnega dejanja., za čegar izvedbo je t>il določen Steirn, ki jc kriv, da je s soudeležl-o Vasi!jeva izvršil teroristično dejanje proti poslaniku nemške republike. da je angleška vlada prejela prošnjo nove mandžurske vlade za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Mandžurijo, na katero pa angleška vlada ni odgovorila. Glede anketnega odbora Društva narodov je izjavil, da je bi zadnje dni marca v Šanghaju. odkoder je odpotoval v Nanking. Prihodnje dni bo odšel v Peking. V Mandžuriji se bo odbor mudil sredi aprila. London, 7. aprila g. ~ Daily Herald'?: javlja iz Tokia, da bo japonska vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem se bo za uvoz blaga v Tokio uvedla 50odstotna carinska doklada. Ta ukrep bo brezdvomno imel za posledico ameriške represalije. ki bodo v svojib nadaljnjih posledicah dovedle do .gospodarskega konflikta med Japonsko in Ze-dinjenimi državami. Za uvel javi jen je Kelbggcvega pakta 1 Vashinglon. 7. aprila g. Sen?.tor Gapter je v ameriškem senatu vložil ostro resolucijo g'ede izvedbe Kelloggovega pakta. Resolucija zahteva prepoved izvoza orožia ter sklepanja trgovinskih :n finančnih dogovorov z državami, ki so zakrivile kršitve Kelloggovega pakta. Poleg tega poziva resolucija predsednika Hoovra. naj skliče konferenco sfgnatarnih držav Kelloggovega pakta, na kateri bi se določile obveznosti v primerih kršitve tega pakta po kak! državi. Canterjeva resolucija je važna zaradi tega. ker nalaga Zedinjenim državam dolžnost, da v spornih vprašanjih določi napadalca. Glede na to. da prevladuje v kongresnih krogih stališče nevmešavanja v neameriške zadeve, bo Capterjeva resolucija naletela na močno opozi3;o. Proti resoluc ji je tudi znani senator Borah. 7039 praz^'h stanovanj v Budimpešti Budimnešta. 7. anrila. r. Društvo hišnih posestnikov ie izdalo stat:st:ko. iz katere je razvidno, da ie v Budimpešti bilo na dan 1. aprila letošnjega leta 7030 praznih stanovanj, pri čemer niti niso všteta tako-zvana letna stanovanja, to so vile bogatašev. ki se nahajajo na periferiii mesta :n obljudene samo v poletnih mesecih. Društvo poudaria. da ie to posledica svo-iečasnih pretiranih najemnin, ki so s ilile imoviteiše najemnike, da so si zgradili lastne domove Mnogo h:š je naprodaj toda kuncev ni. Društvo hišnih posestnikov je objavilo tudi »črno listo« onih na-iemn;kov. ki ne plačuieio redno naiemni-ne L;sta navaja okrofi 500 strank. kaT ie za m lijonsko mesto razmeroma malo Najemnine za stanovanja in lokale so v Budimpešti v zadniih dveh letih padle skoro za 50 odstotkov. Lindberghov otrok zdrav New York; 7. aprila č. Po vesteh iz Nor-folka v Virginiji je industrijec John Cur-tis, ki je štiri dni potoval po Zedinjen.h državah v zaupni misiji polkovnika Lind-bergha, izjavil, da mu je uspelo priti v stike z ugrabitelji Lindberghovega otroka, o katerem je izvedel, da je popolnoma zdrav. Za sedaj sicer še ne sme povedati, kje se je sestal z zločinci, ve pa le to, da bo Lindberghov otrok v kratkem spet izročen roditeljem. New York; 7. aprila p. Današnji listi objavljajo vesti, da se je naposled posrečilo najti izginulo Lindberghovo dete. Lastnik neke ladje, ki se bavi s prevažanjem potnikov in tovorov, Karol Chartis, je po štiridnevni odsotnosti snoči sporočil, da je po Lindberghovem naročilu stopil v stike z roparji, ki so ukradli otroka. Otrok je živ in zdrav. To vest je potrdil tudi guverner Kanade, ki je dodal, da bo otrok v nekaj dneh vrnjen staršem. Več za enkrat ni znano. ke»- Chartis pravi, da pred povrat-kom otroka ne sme ničesar povedati. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Zelo spremenljivo vreme, oblačnost velika, hladnejše in bolj vetrovno. — Situacija včerajšnjega dne: Velika depresija, fcl se širi čez kontinent, se je razdelila na več centrov, katerih eden se je ustalil nad južno Evropo. Zaradi tega se je poslabsa.lo vreme. V zadnjih 24 urah se je pričel pojavljati že višji pritisk z zapadne stranil. Ta izobarlčna razdelitev bo izzvala kor.-denzaci.jo vlage in močno deževje z vetrovi. Pritisk je porastel za 1.5 do 6.5, najbolj v centralnih in severozapadmlh krajih, najmanj v južnem Primorju. Temperature so padle za 1 do 6 stopenj, najbolj na vzhodu, najmanj v Primorju. Dunajska vremenska napoved za petek: Vpad maritimnega severo-zapadnega zraka. Temperatura bo nekoliko padla. Vre me se bo tudi v Južnih Alpah poslabšalo. Katastrofalne poplave v Rumuniji Povodenj, kakršne že 200 let ni bilo — Cele pokrajine pod vodo Železniški promet prekinjen Bukarešta. 7. aprila, p. V Rumuniji so nastale zadnje dni katastrofalne poplave, kakršnih že dve sto let ni bilo. Gcle pokrajine so pod vodo in popolnoma odrezane od ostalega ^veta, ker so prekinjene v.se železniške zveze. Glavna železniška proga Bukarešta—Kičinev je na več krajih porušena. Najhujše poplave so v Besarabiji in Bukovini, kjer so cele vasi in mesta iz-gini-la. Vlada je mobilizirala vse tehnične čete. da pomagajo prizadetemu prebivalstvu pri reševanju. Mnogo ljudi in živine je utonilo. Tudi na Erdeljskem so vse reke prestopile bregove in povzročile katastrofalne poplave. Vode pa zaradi trajnega deževja še vedno naraščajo. Bukarešta, 7. aprila, g. Poročila iz poplavljenih ozemelj postajajo vedno bolj resna. Materi.ialna škoda se ceni na več milijard. Po dosedanjih ugotovitvah je uto- nilo okoli 50 oseb. Iz vseh delov države prihajajo vesti o nepopisnih prizorih obupa. V več krajih je prišlo do hud:,i izgredov obupanega prebivalstva nroti oblastem, ki 'jim očitajo odgovornost za pomanjkanje rešilnih sredstev. Zaradi poplav je ustavljen promet na približno 40 železniških progah, vendar na so mogli odpraviti mednarodne vlake. Mesto Sorokka v Besarabiji je po poplavi večinoma uničeno. Porušila so sc vsa javna poslopja, skoraj vse šole in mestna prefektura. Ciranski okraj v Bukarešti ie popolnoma poplavljen in uničen. Poplave v Galicij. Lv*>v, 7. aprila g. Reka San je prestopila bregove in poplavila del Premvsla tei okolico Jaroslava. Smrtni obsodbi v Moskvi Atentatorja na nemškega poslanika v Moskvi sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo Preiskava Društva narodov v Mandžuriji Anglija še ni priznala mandžurske vlade — Nevarnost gospodarske vojne med Japonsko In Amerik^ kraji ln ljudje Velike nevarnosti naraslih rek in pritokov Poplave Tise in Save — Vasi in njive pod vodo — Usodna Sijakarska vožnja iz Požege v čačak — Komunike ©dbora za obrambo — Kočevska dolina v nevarnosti Sremska Mitrovica, 7. aprila. Uprava dunavske banovine je že pred ■več dnevi ob%esti!a vse občine, da so b.ile j-oplavo koncem prejšnjega meseca šele začetek nevarnosti, k' pretijo zaradi naglo zvišane temperature, ki rapidno topi sneg po gorah in tako kar čez noč spremeni gorske potoke v silne hudournike Banska uprava sama in tudi posamezne občine so organizirale sicer izdatno pomožno akcijo. ki b' na eni strani pomagala že obstoječim vodnim zadrugam, na drugi strani pa zavarovala tudi razne kraje, ki niso v območju vodnih zadrug. Opozorjeno in pripravljeno je b lo vse sicer pravočasno, velikanski naval vode pa je vendarle usodno presenetil mnoge kraje. Tisa je že v torek ziutraj pri Sen ti blizu štiri metre prekoračila norma-lo. Sava se ves čas naglo dviga, za kratek čas ravno tako naglo upada, nevarni pa so tudi njeni ogromni valovi. Od torka do srede so njeni valovi poplavili 10.00!) oralov obdelanega polja. Naselja Vitojevci, Grabovci in Sašinci so bili preko noči pod vodo, in sicer prva dva zaradi izlivov iz Save, tretji pa ie bil poplavljen od pritokov od strani Fruške gore. V okolici Sombora je bilo v sredo zjutraj naenkrat 1500 oralov plodne zemlje •pod vodo. Poplava je v Čantaviru in Ruskem Krsturu porušila tudi več hiš. Ravno tako je tisoče in tisoče oralov njiv v Slavoniji že več dni pod vodo in je naenkrat silno poskočila cena živinske krme. Od savske poplave je najbolj oškodovana vas Staro Petrovo selo, kjer je vaščanom že več dni pod vodo preko 60.000 oralov polja m njiv. Tragično nesrečo je povzročila nenadna poplava male rečice BjeBce. Ko je bil ta pritok šc popolnoma m ren, so koči jaza Obre-na Simunoviča, »službenega pri izvošeku M:lanu Popadiču iz tačka najeli neki veseli kmetje, da bi jih vozil iz Požege v domačo vas Lučane. Obrcn je vesele goste Elitni kino Matica^ Danes premiera! Pokličite taksi št. 2124 in zasigurajt-e si vstopnice za sladko in nežnih, ljubavnih čustev polno opereto iliiiilll niiiMi Predstavila se Vam bo najnovejša, dražestna filmska zvezda Magda Scfanei Najnovejši Foxov zvočni tednik in zadnjikrat domači film »Bloški smučarji« Ob 4., V4S. in 0.V4 uri zvečer. i ii odpeljal iz Požege, ko pa so prišli na most preko Bjelce, so naenkrat pridrli tako silni valovi, da je dvovprežni voz zašel v vodovje. ki se je razlilo preko mostu in ceste. Veseli potniki so se v tej situaciji na mah iztreznili ter z vsemi močmi bredli vodo kakih 30 metrov proti višje ležeči cesti, kjer so jim vaščani moleli nasproti motike ter jim tudi drugače pomagali, da so prišli na kopno. Kočijaž Obren sc je v prvi vrsti brigal za svoja konja ter tako zamudil ugodno "priliko. da bi se rešil že ob prvem navalu silnih valov. Do prs v vodi je skušal zaobrniti konje nazaj na levo stran pred mostom, preko katerega se je valila voda. Naenkrat pa so prihrumeli tako silm valovi, da je most izginil in je nastal tam silni vrtinec, ki ie pogoltnil nesrečnega voznika, koleselj in konje. * Beograd, 8. aprila. Odbor za obrambo pred poplavami v notranjem ministrstvu je izdal o položaju od srede zvečer komunike, v katerem pravd med drugim: Dunav je od Budimpešte do Oršave narasel povprečno za 30 cm nad povprečnim vodostajem. Drava v gornjem i.n spodnjem delu raste, v srednjem toku pa upada. Tisa je zaradi svojih pritokov močno narasla. V 7 do S dnevih bo dosegla pri na sinih svojo maksimalno višino. Vse vodne zadruge že utrjujejo obrambne nasipe v Banatu in v Rački, ki ščitijo do 420.000 ha zemlje. Dek vodijo strokovni organi. Sava je blizu Miitrovice ttn Šabca narasla do maksimalnega vodostaja. V prihodnjih dneh bo najbrže dosegla najvišjo točko. Zaenkrat nI pričakovati zboljšanja. Ponekod ie Sava preplavila nasipe. Zaradi porasta Dumava. Tise in Save je pričakovati v okolici Beograda in Pančeva velikih poplav, to pa zaradi tega, ker tod našimi še niso dograjeni. V Banatu je nad 50.000 ha plodne zemlje pod vodo. V b jelki skem srezu je Sava poplav, la 10.000 ha, v sremskomitroviškem pa 7300 hektarov. Tudi v nekih bosanskih krajih so hujše poplave. Tudi Morava je ponekod poplavila po več tisoč ha plodne zemlje. ★ Kočevje, 7. aprila. Zadnja dva tedna na Kočevskem skoro neprenehoma dežuje. Sneg, ki je bil zapadel sredi marca, se je hitro staja!, zaradi česair so nastopile poplave. Vsi tukajšnji potoki in hudourniki so močno narasli. Voda zaliva skoro vso kočevsko dolino. Reka Rmža se je dvignila skoro za dva metra in prestopila povsod bregove. Njive in travniki so pod vodo. Požiralniki, katerih je pri nas zelo mnogo, kljub temu ne morejo dovolj hitro odvajati vode proti Kolpi. . I,z Stare cerkve poročajo, da je tam K n-ža daleč na okrog preplavila svet. Tudi znatni del ceste, ki veže Kočevje z Ribnico, je na več mestih pod vodo. Vode jc na nekaterih mestih čez cesto do 20 cm. Zaradi teh vremenskih neprilik obstaia nevarnost, da pride do večjih poplav, ki bi bile katastrofalne za kočevskega kmeta. 2e sedaj je razvidno, da kmetje ne bodo mogli ob nravem času začeti pomladno delo na polju in da bodo imeli zaradi tega občutno škodo. Tomišelj pod Krimom. 7. aprila. Te dni je Iska tako narasla, da je prestopila bregove in se razlila po poljih, travnikih in vrtovih. Poplavila je vse vasi naše šolske občine: Strah omer, Vrbljenje, Tomišelj, Brest in Lipe. Drveči valovi so podrli brv, ki drži iz Bresta v Tomišelj. Voda je drla 2. t. m. pol metra visoko čez cesto, da učiteljstvo in šolarji, kd so se v šoli pripravljali za igro, zvečer niso mogla domov. Moral je priti voznik, kd jih je skozi drvečo vodo peljal v Brest. sedel za rešetkami. Kakor smo že poročali, je bil te dni prijet v okolici Ptuja neki Gašper, ki je tudi znan vlomilec in tat. Gašper se nahaja zaenkrat v zaporih ptujskega sodišča, pa se je pričela zanimati zanj tudi ljubljanska policija. Medtem so namreč dognali, da ima imenovani baš v Ljubljani izvršenih vlomov največ na vesti. Poskušal je svojo srečo sicer tudi na deželi in je imel tudi zunaj več uspehov, vendar pa si je nabral največ plena pri tatinskih in vlomilskih podvigh v Ljubljani. Gašperja bodo v prihodnjih dneh privedli iz Ptuja v Ljubljano, kjer mu bodo prav natanko izprašali vest in bodo pri tem najbrže prišle na dan še nove precej zanimive skrivnosti o njegovem delovanju. V zadnjem poročilu o njegovi aretaciji v Ptuju je bilo omenjeno, da je pripovedoval kako je kupil neke predmete cd g. Ivana Jerihe. To ne odgovarja resnici ter nima g. Jeriha z njim nobenih zvez. Možakar se je popolnoma po krivem poslužil njegovega imena. K predtekmi Hubadove župe JPS Ljubljana, 7. aprila V informacijo našim pevcem in javDosti objavljamo zapisnik žirije ob predhodni tekmi Hubadove župe JPS dne 3. L m. v Ljubljani. Žirija je po končanem koncertu na osnovi rezultatov odločila, da se na pevsko tekmo povodom glasbenega festivala ob priliki ♦*>-letnice Glasbene Matice pripuste sledeča pevska društva Hubadove župp JPS. V. I. kategoriji — mešani zbor: 1. Pevsko društvo »Zvon Trbovlje, s pesmijo E. Adamiča: »Konja jaše Hasanaga«. 2. Pevski zbor »Sloga«, Ljubljana, s pesmijo E. Hochreiterja: »Nočni psalm«. 3. Pevsko društvo »Slaveči. Ljubljana, » pesmijo dr. G. Kreka: »Blagor jim«. 4. Pevsko društvo »Ljubljana«, Ljubljana s pesmijo J. Brnobiča »Na poljani*. 5. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvont, Ljubljana, s pesmijo E. Adamiča »Preizkušnja zvestobe«. V I. kategoriji _ moški zbor: 1. Pevski zbor »Grafika«, Ljubljana, s pesmijo A. Foersterja: »Spak«. V II. kategoriji — moški zbor: 1. Pevsko društvo »Zvon«, Trbovlje, s pesmijo E. Adamiča: »Bog daj«. V III. kategoriji — moški zbor: 1. Pevsko društvo »Krakovo-Trnovot, s pesmijo dr. G. Ipavca: »Oblačku«. Red, po katerem so društva navedena v tem zapisku, je samo kronološki in ni klasifikacija izvršena po umetniškem kriteriju. Določila se bo na glavni pevski tekmi dne 16. maja. Tainik žirije: Kosta P. Manojlovič. Predsednik žirije: Matej Hubad. Člani: Stanko Premrl, Oskar Pev. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, iz- _______ holišuie kri pomiri živce, povzroči, da se Ogenj so domači sicer takoj opazili m 'ce -V i, ciJl Hnhro nočuti in da ima bi' bilo takoj v pomoč dovolj ljudi in vo-clovek splosno dobro počuti in | ^ mogQle ogenj Rušiti. Domačim in sosedom se je posrečilo s težavo rešiti samo živino, nekaj živeža, vino in nekaj orodja. Vse drugo je zgorelo in je škoda zelo občutna za revno družino. Naslednji dan so orožniki aretirali neko sumljivo osebo, ki je baje priznala požig, odnosno svojo udeležbo pri njem. V lendavski okolici se vršijo že dalje časa požari vsakih 14 dni in je ljudstvo prepričano, da je na delu neznan z'očinec. Vest o sedam jii aretaciji se je naglo razširila po vsej okolrei ter se nestrpno pričakuje izid preiskave. Vsako zrno kakovost, vsaka kapljica užitek, ^ vsaka skodelica zdravje — to je kava Hag, ki uživa radi svoje dobrote in neškodljivosti svetovert sloves. Kava Hag, kofeina oproščena prava zrnata kava, varuje srce in živce. Neznan utopljenec Ptuj, 7. aprila. Dne 4. t. m. je pri sv. Marku niže Ptuja Drava naplavila moško truplo, ki je b lo preneseno v mrtvašnico. Ker je obstojal sum. da neznanec ni umrl naravne smrti, se je vršila 5. t. m. obdukcija trupla. Sodna komisija je dognala, da je neznanec, ki nI imel nikakih papirjev pri sebi, po kater h bi se dala ugotoviti identiteta, star 22 do 24 let, 170 cm visok, črnih las, brez brk in ohranjenih zob. Oblečen je bil v karirast jopič »Rosegger« in v močne cajgastc hlače, podobne modnim hlačam. Imel je belo platneno srajco z belim ovratnikom, spodnje hlače pa iz modrega barhanta. Na lobanji so se našle tri rane, dve v velikosti 1 in pol cm. ena pa 6 cm. ki pa so najbrže nastale v vodi, ko je truplo udarjalo v ostre robove skal. Truplo je m >ralo ležati najmanj 5 do 8 dni v vodi. Pokopan je bil neznanec na pokopališču pri Sv. Marku. Ni izključeno, da je bil neznanec samomorilec. Novi zločini tajinstvenih požigalcev Požar v Dolgi vasi v Prekmurju — Prebivalstvo Dravskega polja v velikem strahu pred požigalci Dolnja Lendava, 6. aprila. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil požar v Dolgi vasi. Goreti je začelo ob 11. pri posestniku Jožetu Totu, ki je šele lani zgradil novo, z opeko zidano hišo, ki še tli bila popolnoma dovršena. Družina je stanovala v eni sobi, v drugi, ki ima okna še obita z deskami, pa je imel gospodar spravljeno seno. Tudi gospodarsko poslopje še ni bilo dograjeno in je imel Tot živino v pTOvizorič ne m hlevu. Goreti je začelo seno in so veliki plameni naenkrat zajeli vso zgradbo, da so ostale od nje le gole stene. človek splošno jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Zasledovanje nevarnih vlomilcev Ljubljena, 7. aprila. DTzmi vlom v blagajno Hranilnice dravske banovine še ni popolnoma pojasnjen, pač pa je policija le našla sled za dozdevnim storilcem. Gre za nevarnega pustolovca, ki pa ni iz Ljubljane, marveč prihaja k nam le od časa do časa in ima na vesti več vlomov, ki jih je izvršil ne samo v Ljubljani, marveč tudi v okolici. Storilec, ki «a ima polnega na piki, je doma od ne- - . — v .1 • . _______ „ .. 1 r /\C fl Tram, 6. aprila. Prebivalstvo Dravskega polja je v velikem strahu pred požigalci .katerim pa ni grozi sko šolo. Zasledovani svedrovec je na svo- ^ gro,ženj se je že izpolnilo. Orožniki iz , i- 1___1.. : mat>a,P^t, rf. i n.dsede.l 1 t-i ____t___■ _ : „ l> .. X tIiO- Jugoslavija nima preveč srednjih šol! V »Glasniku Jugoslov. profesorskega društva« (št. 7, marec 1932) je objavil predsednik toga društva prof. Nedeiiko Divac, pod naslovom »Naša srednja škola. njeno istanje i njen značaj« članek, ki ni važen samo za šolnike, temveč tudi za širše kroge izobražencev. Zato navajamo v naslednjem njegovo glavno vsebino: Stanje srednjega šolstva v Jugoslaviji. Do avgusta 1929 smo imeli v naši državi 176 srednjih šol (gimnazij, realnih gimnazij in realk), tedaj pa se ie ukinilo 29 nižjih (4-razredn i h) in 1 višja (S-razredna) .srednja šola, 20 višjih pn se ie izpremenilo v nižje. Od septembra 1929 je torej ostalo 14*6 srednjih šol, od katerih je SO popolnih. Razen tega je v naši državi še 15 privatnih in 6 ruskih srednjih šol. Število učiteljišč se je 1. 1929 znižalo na 34. h katerim je treba prišteti še 5 privatnih učiteljišč. Število učencev srednjih šol se je v zadnjih letih gibalo med 73 in 90 tisoč. V tekočem šolskem letu (1931/32) je na naših srednjih šolah okoli 75.000 učencev (učenk), na učiteljišču pa okoli 7500. Z zakonom o proračunu za leto 1932/33, ki ga je nedavno sprejelo narodno predstavništvo. se minister prosvete pooblašča, da z naslednjim šolskim letom izvede nadaljnjo redukcijo našega srednjega šolstva. Prof. Divac se odločno izreka proti temu. Jugoslavija že sedaj zaostaja za drugimi državami. Pisec navaja za svoje odklonilno stališče naslednje razloge: pregled 1. V naši državi še ni zadosti drugih, strokovnih šol, v katerih bi mogel naš naraščaj nadaljevati svoje šolanje do svojega 14. leta, to je do one meje, ki velja po vsem civiliziranem svetu kot najnižja, 2. Če primerjamo naše srednje šolstvo, kakršno je sedaj (brez kake nadaljnje redukcije), s stanjem v drugih evropskih državah, potem vidimo, da že seda; daleč zaostajamo za pretežno večino izmed njih, nova redubcija pa bi nats vrgla v tem oziru celo na zadnje mesto! Na 14 milijonov prebivalcev, kolikor jih ima Jugoslavija, pride v Nemčiji 330, v Avstriji 260, pri nas pa samo 146 srednjih šol. Ne zaostajamo pa glede števila srednjih šol samo za Nemčijo in Avstrijo, temveč tudi za Anglijo. Letonsko, Luksem-burško, Češkoslovaško itd., da, celo za Poljsko in Rumunijo! Sorazmerno s številom prebivalstva dobimo naslednja razmerja: z Anglijo 1 : 3, z Letonsko 1 : 4.7, z Luksembiurško 1 : 2.5, s Češkoslovaško 1 : 2.2, s Poljsko 1 : 2.5, z Ruonunijo pa 1 : 2. Če ne bi imeli nobenih drugih razlogov, bi nas morala že naša sedanja zaostalost odvračati od vsake nadaljnje redukcije našega srednjega šolstva! Iz teh podatkov je razvidno, da nikakor nimamo več srednjih šol, kot bi ustrezalo našim stvarnim potrebam, kaj šele, da bi glede srednjega šolstva celo prekašali mnoge naprednejše narode Evrope, kfikor se večkrat trdi! Močna prosveta je v interesu vsega naroda in države. 3. Pri današnji kompliciranosti življenja in mednarodnih odnosov se noben narod bodii šele nekaj mesecev. Poprej je odsedel že nad sedem let v kaznilnici, deloma v Lepoglavi, deloma pa v Novi Gradiški. V Ljubljani ima po poizvedbah policije več znancev i,n ožjih »poslovnih« tovarišev, vendar se podaja na delo najraje sam. najbrže v prepričanju, da mu potem pr.dob-1 j enega plena ni treba deliti. Policija je dobila sled za njim že takoj prve dni po izvršenem vlomu, vendar se je posrečilo svedrovcu zaenkrat odnesti pete. s čemer pa seveda še ni rečeno, da se bo rešil popolnoma. Zasledovanje je tako uvedeno, da izgleda, da se bo tudi ta izredno predrzen svedrovec spet ujel in bo kmalu ponovno VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! ne more ohraniti na potrebni višini brez močne prosvetne organizacije. Ta organizacija pa se ne more naslanjati samo na osnovno šolstvo, potrebne so še različne druge šole. V množici šol zavzemajo srednje šole v vseh državah in pri vseh narodih posebno važno mesto, kajti v njih se že od nekdaj izobražuje glavno duhovno vodstvo naroda. Pri nas jc zelo razširjeno mnenje, da se srednje šole dajo nadomestiti s strokovnimi, toda to mnenje je popolnoma napačno, saj se za vstop v strokovne šole skoro povsod zahtevajo vsaj 4 razredi srednje šole. 4. Pri vsaki nadaljnji redukciji srednjih šol bi se morala ogromna večina naših otrok zadovoljiti samo s 4-razredno osnovno šolo, ker večrazrednih osnovnih šol — razen v Sloveniji — nikjer ni. Taka izobrazba pa pomeni za današnje razmere skoro r>rav toliko, kakor popolna nepismenost pred šestdesetimi leti. 5. Nova redukcija srednjih šol bi imela končno še to sUibo posledico, da bi ubila pri učencih, starših in nastavnikih zaupanje v stalnost teh šol, kar bi jim zelo škodovalo. Izkušnje 1. 1929.. še bolj pa one h predvojne Srbije (1. 1898.) uče. da pomeni sa-ka redukcija srednjega šolstva težak udarec vsemu prosvetnemu, kulturnemu in nacionalnemu razvoju, udarec, čigar posledice se dolgo občutijo in se ne dajo zlahka odpraviti. Zato je treba poskusiti vse, kar je možmo, da ne pride do nadaljnje redukcije našega srednjega šolstva. Dr. M. R. Izjava slovenskih kulturnih delavcev iz Maribora Prejeli smo: K znani izjavi slovenskih kulturnih delavcev, 6 katero so obsodili metode g. Mi- PrageTskega in Rač vestno zasledujejo zločince, niso pa še imeli doslej uspehov, dasi skrbno nadzirajo vse sumljive osebe in cigane, ki večkrat pridejo v naše kraje. Mnogi prebivalci se tako boje požigov, da po cele noči stražijo svoje imetje. Sresko načelstvo je odredilo, naj tudi občine organizirajo posebne nočne straže. V noči cd sobote na nedeljo je gorelo v Slivnici in je požar v kratkem času uničil do tal stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje Franca Šobemika. Nesrečnemu posestniku je zgorelo tudi seno, slama, žito in velika zaloga živeža. V veliki nevarnosti so bili zaradi močnega vetra tudi sosedje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Ho-tinje vasi in Frama, ki pa niso mogli dosti pomagati zaradi velikega pomanjkanja vode. „ S požarom v Framu pri posestniku Fran- loša Cr.njansketa, ki se jih je posluževal v svoji nelojalni polemiki z urednikom »Srbskega književnega glasnika« in biblioteko »Nolit«, se pridružujejo tudi podpisani kulturni delavci iz Maribora. Baš Franjo, profesor — zgodovinar — Benkovič Alojz, farmacevt — književnik — Favai Ivan, profesor — Glaser Janko, ravnatelj študijske knjižnice in književnik — Golob Friderik, novinar — Golouh Rudolf, šef Borze de'a. književnik — Gorinšek Danilo, član Narodnega gledališča in književnik — Kostanjevec Jože, književnik — Kralj Vladimir, profesor — Maister Rudolf, divi-zijski general v pokoju in književnik — Rehar Radivoj, novinar i.n književnik — dr. Reisman Avgust, predsednik JČ. lige in Ljudske knjižnice — Samec Janko, učitelj in književnik — Stupanova Milica, učiteljica in književnica — Šilih Gustav, profesor in književnik — dr. Šnuderl Makso, književnik — Tepiv Bogo, profesor in urednik »Cankarjeve družbe« — dr. Vatovec Franjo, novinar — dr. Žgeč Karol, profesor. Meškova »Mati« v češkem prevodu. V Uh. Hradištu je izšla drobna knjižica z naslovom. Matka. Dle Andersenovv pohadkv zdramatisoval Ks. Meško. Prevajalec Meška v češčino Antoš Horsak, ki ie dal Cehom Me-škovo zbirko »Mladini srcem« in ^Legende o sv. Frančišku Asiškem«, ie češki mladini in ljudstvu preožil tudi Meškovo dramatizacijo Andersenove pravljice o materi. Prevod se čita prav gladko. Begoviceva drama »Bez trečeg« v Beogradu. Milana Begoviceva drama »Brez tretjega*, ki jo je uprizorilo v letošnji sezoni tudi ljubljansko gledališče, je imela v torek premi-jero v Beogradu Prve kritike so ugodne. Zagrebški učiteljski pevski zbor »Ivan Filipovič« je z velikim uspehom priredil v Beogradu koncert s programom »Slo let |u- cu Korenu v Bukovcu, o katerem st»o že v torek poročali, jc v zvezi tudi predrzen vlomilski poizkus v trgovino Adolfa Vog-rinca v Framu. Vlomilci so bili gotovo aH požigalci sami ali pa njihovi pomočniki, ki so mislili, da bodo imeli lahko delo, ko bo vsa vas hitela na kraj požarne nesreče. Trgovec, ki se je s hlapcem vračal domov, je na svojem vrtu opazil neke tujce ter tako! tekel proti njim. Ko so ga otpazili, so vsi začeli bežati. Enega je zgrabil, dva njegova pajdaša pa sta naglo pritekla nazaj ter mu ga iztrgala iz rok. V torek zjutraj je nenadoma začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Alojza Petka v Staršah pri Sv. Ja.nžu na Dravskem polju. Gospodarsko poslopje je bilo na mah v plamenu ter je bilo vsako reševanje vozov in drugega gospodarskega orodja onemogočeno. Gorel je tudi hlev m so z veliko težavo rešili živino. Ker ic bilo močno vetrovno, se je vnelo tudi gospodarsko poslopje soseda Petka. Vaščani so bili v velikem strahu, ker so vsa vaška poslopja pokrita večinoma s slamo. Veter je daleč raznašsl gorečo slamo in ie zgorela tudi hiša posestnika Antc.na Fkarta, ki je komaj rešil sebe in svojo družino. Vsega skupaj je gorelo 12 objektov in je bilo reševanje zelo otežkočeno, ker so moral/ gasilci rn vaščani čroati vodo iz Drave na daljavo dobrih 100 m. Celokuona škoda presega 30f> tisoč dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. Vaščani so prepričani, da so tudi to veliko nesrečo povzročili pož-igalc;, ki že dalje časa uganjajo svoje zločine po Dravskem polju. + Ptuj. 7. aprila. Požarne nesreče, ki sc tako nafflo vrstijo kljub večji noz-rnos^i prebivalstva, so splošno vzbudile sum, da so se proti nekaterim vasem za rek V organizirani, doslej še neizsledeni zločine". Požari, ki so se dogodili v zadnjem času. nosijo obeležje zločinskih požigov, koncem marca je gorelo v Ko-ritnem v občim/ Majsperk ter je požar močno oškodoval kočarja Antona Vrabiča. —■ Ogenj je izbruhnil sredi noči. ko je bila vsa družina v trdnem spanju. Zavarovalnina krije komaj polovico nastale škode. Naslednji dan je gorelo v Zlatoličju in je tudi tu sredi noči požar napravil veliko škodo posestniku Jakobu Šerugi. Zgorelo je par g<>-spodarskih objektov z raznim orodjem in večjo zalogo sena in slame. Bila je velika nevarnost tudi za druga poslopja. goslovenske zborovske n-w.rn i". Izmed Slovencev sta bili zastopana Josip Pavčič m Vasilij Mirk. Stoletnice Josipa Zitka. slovečega arhitekta, ki je izgradil Narodno divadlo v Pragi, so se spominjali Čehi minule dni. Zitek t'^ bil eden največjih čeških arhitektov-umet-niko" 19. stoletja. V Pragi so za jubilej priredili razstavo njegovih osnutkov. »Jubilejni gledališki zbornik« letos ne bo izšel. Iz pisarne Tiskovne zadruge smo prejeli naslednje sporočilo: Tiskovna zadruiia v Ljubljani si šteje v dolžnost, da sporoči javnosti spremembo svojega letošnjega založniškega načrta, ki ie v tem, da je založnica opustila misel na izdajo zbornika »4«! let na rod noga gledališča v Ljubljani« zaradi smrti dr. Stanka Vurnika. ki naj bi prispeval studijo o naši povojni operi. Po izjavi urednika g. Cirila Debevca, ki ne najde v nadomestilo primerneaa sotradnika, bi izšlo delo v občutno okrnjeni obliki in n« bi s tem ustrezalo prvotnemu namenu. Zato je založba glede na to izjavo sklenila, da odloži izdajo omenjenega zbornika na nedoločen čas. Beograjska mladina in domača književnost. »Pravda« prireja med maturanti zagrebških in beograjskih srednjih šol anketo o vprašanju »kateri pisatelji uživajo naj-vejče simpatije naših maturantov«. V drugi "moški gimnaziji, ki ie eden najuglednejših srednješolskih zavodov, je dala anketa ta-le rezultat: Izmed pesnikov je dobil največ glasov Jovan Dučič, takoj za njim pa .r« imenovan Milan Rakič. Oton Župančič J® dobil en glas. Med novelisti zavzema prvo mesto Branislav Nušič, med romanopisci Gjalski, med esejisti pa Slobodan Jova-novič. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bel i zobje: C h I o rod o n t - >JUTRO« št. SI --- Domače vesti (Zaradi splošnega zanimanja in naglega nastopa sezone se bo OTVORITEV •««Ck «VS 033 • Tovarna Jos. Reicn sprejema mehko in škrobtjeno perilo v najlepšo izdelavo. FOTOTECAJA PRI KANCU skupno za obe skupini vršila že drevi, v petek 8. t. m. ob 18. uri v židovski ulici I I. Tečaj je posebno namenjen amaterjem, ki nameravajo izpopolniti znanje ob praktičnem delu. Redno posečanje ni obvezno! Drevi skupna otvoritev za vse interesente. ♦ Zahvala Nj. Vel. kralja. Dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva je prejela včeraj z dvora pismo naslednje vsebine: Njegovo Veličanstvo kralj mi je blagovolil naročiti, da Vam sporočim Njegovo zahvalo za izraze vdanosti, poslane ob priliki občnega zbora Centrale kola jugoslovenskih sester v Ljubljani. Minister dvora Jevtič. ♦ Zagrebško pevsko društvo pri kralju. Kakor poročajo Iz Beograda, je Nj. Vel. kralj sprejel člane pevskega učiteljskega društva >Ivan Filipovič« iz Zagreba, ki je priredilo koncert v Beogradu. Predsednik društva je predstavil zbor kralju, ki se je zanimal za delovanje zbora in dalje časa ostal v razgovoru s člani društva. Kralj je pevskemu zboru naklonil prispevek v v znesku 12.000 Din. + Poslanik Dard v Novinarskem domu. Beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja je povabila francoskega poslanika g. Darda, da jo poseti v Novinarskem domu, preden zapusti Beograd. Poslanik g. Dard je vabilo sprejel ter se bo 14 t. m. udeležil čajanke v Novinarskem domu. ♦ Promocija. V Zagrebu je promoviral za doktorja živinozdravništva g. šerber Jože, državni živinozdravnik v Murski Soboti. Čestitamo! ♦ Višja pedagoška šola v Zagrebu. Vpisovanje siušateljev v višjo pedagoško šolo v Zagrebu je zaključeno. Med vpisanimi slušatelji je 15 Slovencev, ženskih slušateljev je 24. Poleg tega zavoda obstoji tudi pripravljalnica za meščanske šole kot seminar za praktične vaje kandidatov. ♦ Premestitev v državni službi. Pomožni knjigovodja pri državnem rudniku v Zabu-kovici Srečko Kavčič je v isti lastnosti premeščen k državnemu rudniku v Velenju. ♦ Prijave za II. banovinsko vinsko razstavo in sejem v Ptuju se sprejmejo do 20. t. m. One, ki bodo prispele po tem terminu, ne bodo več upoštevane v razstavnem katalogu. To naj blagovolijo pri-javniki upoštevati ♦ Slovanska manjšina v Istri je dobMa novo glasilo v angleškem jeziku, ki je začelo izhajat! pod imenom 5>Istrian World«, v Union Citvju v Zedin.ienih državah. ♦ Turistična sezona na Jadranu se pričenja. Te dni je prispela v Split skupina nad 300 turistov iz Nemčije. Razen Splita so s! nemški turisti ogledali tudi Trogir in Solin. Zvečer so s parobrodom odpotovali v Dubrovnik in Boko Kotorsko. ♦ Sakser State Bank v New Yorku. Newvorški »Glas naroda« objavlja naslednje obvestilo: 5 Vse one, kii se direktno aH indirektno zanimajo za zadevo Sakser State Banke, ki je sedaj v likvidaciji, opozarjamo, da n;ma razen državnega bančnega departementa ali eksa,minerja nihče pravi-vice dajati informacij glede Sakser State Banke. Če hoče kak vlagatelj, odnosno upnik kako pojasnilo, naj se obrne naravnost na nasV: Sakser State Bank im liqui!da-tion, care of Bernardini State Bank. 36 Mulberrv S t., New York. ♦ Odprte in oskrbovane so naslednje koči in domovi: v Triglavskem gorovju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana). Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih in dnevi pred nedeljami in prazniki), Staničeva koča (stalno odprta in oskrbovana). Kofie pri Sedmerih jezerih in Vodnikova koča (odprti v primeru lepega vremena ob sobotah in nedeljah); v Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom. Dom na Kofcah (stalno odprt in oskrbovan); v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Vse leto odprte in oskrbovane so: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem, Piskerni-kova koča in Tllerjeva koča v Logarski dolini. Mozirska koča na Mozirski planini. ♦ Turni smučarski tečaj pri Staničevi koči od 14. do 24. t. m. Vsi udeleženci tečaja se naprošajo, da pošljejo obvezne prijave. Ctekrba v takem tečaju je vezana z velikimi stroški za prireditelja, ter bodo oskrbniki oskrbeli in opremili koče s prehrano, kurjavo in koci šele na podlagi zadostnih prijav. Odhod iz Mojstrane ie 14. L m. zjutraj, oziroma 16. L m. zvečer. S seboj na] vzamejo udeleženci najpotrebnejše stvari — Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. »tanje barometra, 6. smer lo brzina vetra. 6 obiačno«t 1_10 8. temperatura 4. relativna vlaga ▼ 7. vrata oadavta. 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naJ-viijo. dru^e najn'ž.10 'emperaturo. 7. aprila. Ljubljana 7, 759.4, 9.0, 80, NE1, 7, dež, 0.6; Ljubljana 14, 758.6. 14.4, 45, W4, 6, _, —; Zagreb 7, 761.1, 6.0, 90, SW2, jasno, dež, 2.0; Beograd 7, 761.7, 8.0, 80, mirno 3, dež, 1:5.0; Sarajevo 7. 762.5, 7.0; 80. mirno, jasno. __—; Kiimbor 7. 761.5, 10.0, 90, N2, jasno. —; Split 7, 762.2, 13.0, 90, mirno. 3, —. —; Rab 7, 760.8, 8.0, 90, SE4, jasno, — — Temneratura: Ljubljana 14.8, 4.6: Za-gireb 15.0. 6.0; Beograd 18.0, 6.0; Sarajevo 18 0, 4 0. Sonce vzhaja ob 5.33, zahaja ob 18.34. Luna vzhaja ob 5.40, zahaja ob 20.31. perilo, rokavice, nogavice, snežna očala, va-zelino, maže. steklenice in event. kože. Prijave sprejema J. Bitenc, Staničeva koča, Mojstrana; Slov. plan. društvo v Ljubljani in tvrdka Goreč d. d. v Ljubljani. (Opozarjamo na včerajšnji članek v športni rubriki). * »Madison Square garden« v Ceškoslo-vaški. Bat'a gradi v svojem sedežu največjo dvorano v Češkoslovaški za športne in društvene prireditve. Poleg največi-*ga kinematografa m največjega hotela, k: se do-zidavajo v Zlinu, se bo to mesto 6edaj odlikovalo tudi na športnem polju. Zlinski »Madison Square garden« bo velika dvorana s prostorom 1000 kvadratnih metrov, v kate ri se bodo lahko prirejale bovsarsk-; tekme, teniške tekme in druge sportre prireditve. Dvorana bo zgrajena t.iko da jo oo zelo lahko preurediti v plesno dvorano in za javno telovadbo, a po potreb; se b<>-do v njej vršila tudi javna predavanja. Tehniški bo urejena popolnoma ciovršeno. s prostranimi galerijami, z moderno urejenimi kopalnicami in z veliko garderobo. ♦ Mlad Istrijanec se je postavil na stolpu zagrebške katedrale na glavo. Kakor poročajo zagrebški listi, so te dni pasanti na Jelačičevem trgu in na Kaptolu opazili, da ae mlad človek spenja po stolpu katedrale. Ko je neznanec prišel do križa katedrale, je začel izvajati razne akrobacije, naposled pa se je postavil na glavo ter balanciral na vrhu križa, mahajoč z rokami številnim gledalcem. Njegove produkcije so trajale deset minut. Ko se je smeli! akrobat vrnil z vrha katedrale, ga je sprejel policijski stražnik, kateremu je izjavil, oa je Matija Jurišič, star 26 let, po rodu iz Istre, po poklicu pa mizarski po-moon.k, a brez dela. Rad bi postal gasilec in je mnenja, da je na ta način napravil neke vrste izpit. Obljubili so mu, da se bo njegova želja izpolnila. Pn pokvanenem ah preobremeni«- nem želodcu, zgagi, pri početnem '"jljgbi čiru v želodcu vam pomore i^^^feu^č^^^^^ Dobiva t« * vseh Ickarnati Odobrena ad Mk. m. (»Mltt n sar. tdrarta S. §». 2009 g. IJ. I »1' ♦ V Sarajevu govedina po 6 Din kilogram Občinska u,prava v Sarajevu je že dalje časa vršila presijo na tamkajšnje mesarje, da bi znižali cene mesu, ker je cena živine na sejmu stalno padala. Mesarji zahtevi! občine niso ustregli. Občina je naposled otvorila lastno mesnico, v kateri se prodaja govedina po 6 Din kilogram. ♦ Tihotapstvo zlata v Madžarsko. Organi sirbotiške carinarnice so ob priliki pregledovanja potniške prtljage v vlaku, ki je vozil v Budimpešto, prišli na sled velikemu tihotapstvu. Nekemu finančnemu organu se je videla sumljiva Avrelija \Vag-nerjeva, soproga zlatarja iz Sombora. Pregiledal je natančno njen kovčeg ter dognal, da ima kovčeg tudi skriven predal, v katerem je našel 48 velikih zlatih ducatov, 59 manjših dukatov, 5 zlatih dolarjev 10 zlatih kron in nekoliko zlata. Sestavil je takoj zapisnik. V Madžarsko ni smela odpotovati. vendar pa ni bila aretirana, ker se je ugotoviilo, da je bogata in da globo lahko takoj plača. ♦ Naplavljeno truplo. Blizu Sv. Marka niže Ptuja izroča navadno Drava svoje žrtve. Tako so našli pretekli ponedeljek tam moško truplo, ki je po mnenju ptujske sodnijske komisije ležalo v vodi že mesce dni. Komisija tudi ni našla h? truplu nobenih znakov nasilja ter je mnenja, da je ta človek izvršil samomor. Utopljenec je imel pri sebi le srebrno uro s srebrno verižico ter majhen nož. Ker niso našli pri njem nobenih dokumentov, niso mogli doslej še ugotoviti njegove indentitete. Utopljenec je srednje postave, star 22 do 24 let, okroglega obraza, črnih las, brez brk in zdravih zob. Oblečen je bil v pleteni zimski jopič, črn telovnik in suknjen* hlače. Truplo so pokopali v torek 5. t. m. na pokopališču pri 6v. Marku. ♦ Po dveh mesecih ugotovljen vzrok smrti otroka. Pred dvema mesecema je prišel kočarski sin Anton B. v Savinskem, občina Stopno, nekoliko vinjen domov, kjer se je začel prepirati s sestro Rozo, ki je držala v naročju svojega štiri mesece starega nezakonskega sinka. Med prepirom pa je brat tako močno sunil sestro, da je nesrečnica padla z otrokom v naročju na obraz in pod seboj poškodovala svoje dete. Anton je takoj nato sestro Rozo z njenim nezakonskim otrokom spodil iz hiše, tako da se je morala nesrečnica zateči k posestniku Korošcu Antonu v Se-sterža.h, občina Majšpe.rk. Tu ji je otrok Po štirih urah na posledicah poškodb umrl Ker zadeve nihče ni javil oblastvom, je bil otrok pokopan brez sodnega ogleda, šele v poročilu mrliškega oglednika je sre-sko načelstvo* v Ptuju zaznalo za dogodek Ker je otrok, kakor se t.rdi umrl za za-dobljenimi poškodbami, je bila zadeva jav-ljena okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici. Sodna komisija bo trupelce ekshu-mirala. + Grozen zločin neznanih ljudi. V okolici Čazme je bil izvršen misterijozen zločin. Kmeta Pavla Trulca so na-šlj ob občinski pot' grozno razmesarjenega. Zdravniki so ugotovili, da je dobil umorjenec nad dvajset poškodb po vsem telesu, tako. da je smrt morala takoj nastopiti. Napadalci, katerih je moralo biti več, so iz neposredne bližine s šibrami streljali na Trulca. Ko je bil nesrečnik že mrtev, so ga še obdelavali s sekirami, bajoneti in noži. Pokojnikova žena je pred orožniki izpovedala, da so mu neki mladeniči pred veliko nočjo grozili z besedami »To je tvoja zadnja velika noč. ker te bomo ubiili« Umora je osumljenih pet oseb, proti katerim ie uvedena preiskava. ♦ V ponedeljek se vidi v kuhinj?, če ste imeli v nedeljo goste. Lonci, krožniki ponve, kozarci, jedlni pritbor — celo kopico posode je treba umiti. Vsa kuhinja je v neredu. Ob takih prilikah je bila gospodinja često slabe volje. Danes pa se ona veselo ln lahko poprime dela, ker ve. da bo kuhinja v kratkem času zopet čista tn lepa, ako vzame Vim. A ona uporablja Vim za vse: z njim umiva kozarce in posodo, čisti mizo in deske, škaf in vedro, peč in vso ostalo pripravo. Še celo za tla jemlje Vim. pa tudi za umivanje rok po vsem tem poslu. Ona zelo ceni Vim. zvestega poma-gača v kuhinji in gospodinjstvu, ker je tako poceni in varčen. ♦ Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. Iz Ljubljane u— Vokalni koncert Pevskega zbora ferijalnega saveza. Jutri nastopi prvič v voubljam mariborski diljaški pevski zbor, ki šteje 96 pevcev in je sestavljen po veliki večini iz gojenk državnega učiteljišča in gojencev drž. realne gimnazije. Vodi ga prof. švajger. Program smo že priobčili, obsega po veliki večini same narodne pesmi za mešan in moški zbor ter solospeve, nekaj pa je tudi umetnih. Kot solista nastopita dijaka Viktor Jenko in Heribert čerič. Schwabove prleške narodne spremlja na harmoniki dijak Rihard Wagner, klavirsko spremljevanje pa oskrbuje prof. Minka Zacherlova. Zbor se odlikuje po veliki ambiciji in resnosti. Svojo nalogo vzame jako resno in podaja narodno pesem v visoki umetniški vrednosti. Zborovi glasovi so lepo izenačeni, sploh je materijal naravnost krasen, svež in polnodoneč. To velja tako za mešani zbor kakor tudi za moški in ženski zbor. Ko je nastopil v Mariboru in Murski Soboti, je žel velikanske uspehe in imel v obeh krajih popolnoma razprodano hišo. Ker so cene zelo nizke, sedeži od 20 Din navzdol in ker bi moralo biti za nastop mladine z naše severne meje v Ljubljani veliko zanimanje, smo prepričani, da bo v soboto zvečer unionska dvorana prav dobro zasedena, če ne razprodana. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Danes Wil1y Forstova opereta »Pesmi je konec« na sporedu ZKD v Elitnem kinu Matici. Wi!ly Forst si ie s svojimi operetami »Tango ljubezni«, »Pesmi je konec« itd. pridobil splošne simpatije. Zlasti poslednji film ie ugajal nad vse. Šlareji, na primer oni o »Gardnem oficirju« so splošno znani. Zato se je ZKD odločila predvajata film. v katerem nastopa poleg Forsta še lepa Liane Haid in naša subreta Marica Lubejeva, v ciklu svojih filmskih predstav, in sicer danes in jutri ob pol 13. popoldne, v nedeljo pa kakor običajno ob l'L dopoldne. Cene najnižje. Vse predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici. u— Dr. Oblakovo predavanje o Goetheju in njegovem odnosu do prirode in o njegovi pokrajini bo menda edino slovensko predavanje o tem svetovnem mislecu, poetu in prirodosiovcu. Zasnovano ie tako, da mora zanimati vso našo inteligenco, zlasti vse prijatelje prirode in planince. Vršilo se bo predavanje v nizu »Sočinih« večerov, ki so postali že popularni, jutri v soboto ob pol 21. v salonu »Pri leva« na Gospo- svetski cesti. Vston vsakemu prost. u— Baritonist Mirko Pugelj nam zapoje na svojem koncertu v -ponedeljek v T. delu koncertnega sporeda več arij starih francoskih -mer. Francoz,; so bili prvi, ki niso soelašalii z italijansko g'asho 17. stoletja, od'več so ji!m bili dolgotrajni okraski in druge ropotije, k1 so prav za prav zakrile vso lepoto melodije same. V tem pogledu gre prvenstvo komponistu Lullyu. Njegove ideje in način kompozicije je dalje razvijal Ramen v 18. stoletju, Imel pa je on še težje stališče kakor njegov prednik i!n še več neprijateljev. Njihovo delo je nadaljeval potem Nemec Gluck. ki je pa v vsakem pogledu uspel in njegova dela so ostala trajne vrednosti. Glucku se je približal Francoz Gretry. Vsi ti štirje komponisti so zastopani v I. nastopu Pnglje-vega koncerta s svojimi prelepimi arijami, ki jih poje g. Pugelj v originalu. Vsebina v francoščini izvajanih komadov pa je navedena v programu, ki se dobi z vstopnicami! vred v Matični knjigarni. u— Bloki Pomoč potrebnim so pri mnogih strankah postali že prav priljubljeni in ne brez vzroka. Kjer dado prosilcem na-mestu denarja te bločne nakaznice, so že izostali sitni! in nadležni prosilci, ki so hoteli imeti le denar. Tudi otroci, ki so prosili darove v denarju za svoje razvade, se pri takih strankah ne zglašajo več. Prosilo! pa. ki so potrebni hrane aH živil, so z uvedbo teh blokov zadovoljni, ker dobivajo namesto kruha, k: ga včasih dobijo toliko, da ga ne morejo sproti pojesti, te nakaznice, ki jih že prav pridno vnov-č u jejo pni mestnem soc ialno-pol i tlčnem uradu za nakaznice za živila in hrano ali druge potrebščine. Bloki Pomoč potrebnim se dobivajo: v mestnem socia.lno-po-litičnem ura.du, cestnemu nadzorstvu, reševalni postaji in v naslednjih trafikah: glavna trafika, Pogačnik-Rozina na Dunajski cesti, šoukal Pred škofijo in šterkovič na Dunajski cesti 5, nadalje pri mestn! glavni blagajni in pri dnevni blagajni mestne eleKtrarne in plinarne. Bloke raz-p.rodajaio tudi inkasamti mestne elektrarne in plinarne i!n dosta.vljalci mestnega ekspedita. Kupujte od teh ra.-zproda.jalcev nakaznice Pomoč potrebnim in obdarujte z njimi prosilce, da se na ta način prepreči zloraba darov v denarju. u— Dobrodelna prireditev ruskih oficirjev. V soboto 9. L m. zvečer priredi Zveza ruskih oficirjev v prostorih Kazine dobrodelni koncert Sodelovali bodo operne pevke in pevci ga. Pavla Lovšetova. Adlešič-Popo-vič. Marijan Rus in član Narodnega gledališča g. Ilič ter operni balet pod vod9tvom g. Golovina. Za prireditev vlada veliko zanimanje, ker so prireditve ruskih oficirjev občinstvu znane že iz prejšnjih let. Vabila so že razposlana. Če kdo vabila ni prejel, naj se obrne na Zvezo ruskih oficirjev. Vrazov trg št. 4. soba 16 od 14.30 do 15.30. Čisti dohodek prireditve je namenjen podporna mu fondu Zveze ruskih oficirjev, 15°/o pa dobe brezposelni delavci na Jesenicah in v Ljubljani. u— Uspela prireditev v dobrodelne namene. Zabavni večer podoficirjev 40. pehotnega polka 2. t. m. v prostorih vojašnice je zelo dobro uspel. Cisti dobiček se uporabi za ljubljanske brezposelne delavce in njihove družine. Udeležilo se je zabavnega večera tudi precejšnje število civilnega občinstva, ki! je bilo zadovoljno s pestrim sporedom i.n s postrežbo. Poleg podoficirskega tamburaškega zbora, ki je žel sol osno priznanje, je svirala tudi godba 40. pehotnega polka Triglavskega pod vodstvom Markoviča iin 'izvajala poleg drugih glasbenih del tudi koračnico 5. Srečni lovec s, ki jo je pa na splošno željo občin- stva ponovno prednašala pod vodstvom g. Viternika u— V izložbi Tiskovne zadruge v šelen-burgovi ulici je razstavljena zelo okusna slika Avtorske centrale, na kateri sta z zastavico označena država in združenje, katero zastopa Avtorska centrala Avtorska centrala za avtorske pravice zastopa sedaj izvzemši Rusije, ves svetovni repertoar. V Ljubljani je zastopstvo na Ižanski cesti 82. u— Delavski oder »Svobode« uprizori v nedeljo 10. t m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. dve predstavi, in sicer Pregljevo enodejanko »Vest« in Thomovo veseloigro ^Bronasta kolajna«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Delavski! zbornici, I. vhod in I. nadstropje (>Svoboda^). Sedeži po 8, 6 in 4 Din, stojišča po 2 Din. u— JAD »Triglav« v Prekmurju. Na pobudo Krožka prekmurskih akademikov je priredilo Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« iz Ljubljane v nedeljo 3. t. m. izlet v Prekmurje. Ekskurzija, ki se je je udeležilo preko 60 tovarišev, je dobro uspela. Zastopana so bila tudi bratsko zagrebško društvo »Triglav« in društvi jugoslovenskih akademikov iz Maribora i..n Ptuja. Po ogledu Beltincev, Murske Sobote iin njene bližnje okolice se je vršila zvečer v Murski Soboti v vseh prostorih hotela »Krone« akademija z družabnim večerom, katere se je občinstvo udeležilo v izredno lepem številu. Med odličnim i udeleženci naj omenimo samo sreske-ga načelnika g. Lipovška, g. pod.načelnika dr. Bratino, zastopnika starešinskega društva g. dr. Glančniika. župana g. Kodra, gimnazijskga ravnatelja g. Vagajo, g. dT. Somerna, g. žmavca, g. dr. Pinterja, g. dr. VaJyja, g. dr. Bolcsa in kapetana g. Ko-vinčiča Program večerne akademije je btil spretno sestavljen te glasbenih, recitacij-skih iin melodra.msk.ih točk. Prvovrsten umetniški užitek je nudil nastop opernega pevca g. Marjana Rusa, ki! je žel za. uspelo izvajanje soglasno priznanje vsega občinstva. Tudi društveni oktet se je pod vodstvom tov. Lesjaka častno predstavil, da ne omenjamo učinkovite in dobro interpretirane melodra.mske točke tovarišev Teipi-ne in Adamiča. Po akademiji se je razvil ob -v®trajnem igranju »Triglavskega« jazza orke6tra, za katerega izreden uspeh ima nema le zasluge tov. Lesjak; animiran družabni večer, kj je trajal pozno v noč. Drugi dan so se izletniki na povratku v Ljubljano ustavili še v Ljutomeru, kjer jih je na Moti nadvse gostoljubno sprejela in pogostila ga Katinka Rajhova.. Ob veselem razpoloženju rn s prijetnimi uri s i so se izletniki poslovili od obmiurske Panonije. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov. Redni članski sestanek bo drevi ob 20. v prostorih Preporoda. Važen dnevna red. Udeležba strogo obvezna. u_ Dane« ob 6. seja JAK v društvenih .prost on! h. u_ Preporodaši! V sobot-o 9. t. m. ob 15. se bo vršilo v društvenem lokalu prvo redno predavanje kulturno znanstvene sekcije. Predaval ho g. dr. Stojan Bajič o tem!: Sodobno novinarstvo v Nemčiji. Udeležite se polnoštevilno! — V nedelji 10. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil v društveni čitalnici članski sestanek. Obravnavala se bodo važna vprašanja glede tesnejšega sodelovanja Preporoda s srednješolsko žu-po. Sestanka se bodo udeležili tudi župui delegatu Zaradi! velike važnosti je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. u— Jugoslovansko kemijsko društvo v Ljubljani. V soboto 9. t. m. ob 20. bo v gostilni Čin kole v Kopitarjev! ulici članski! sestanek z zelo važnim dnevnim redom. u— šukljetov večer v beli dvorani v Unionu bo drevi ob pol 9. Na sporedu je odlomek iz šukljetove še neobjavljene knjige: Moji sodobniki — veliki! in mali. Vstop prost! u_ Ljubljanska gasilska župa bo imela v nedeljo ob pol 10 rednt! občni zbor v dvorani Mestnega doma. u_ Gozdovniki! V petek 8. t. m. važen sestanek ob 19. v areni Narodnega doma u— Zadruga »Dom učiteljic« priredi v nedeljo 10. t. m. ob 10 dopoldne na šentjakobski šol! predavanje Pomen individualne psihologije za posameznika in za skupnost _ s prostovoljnimi prispevki v korist doma učiteljic. u_ Organizacija ljubljanskih gospodinj je zmagala z zahtevo, da hočejo tudi one imeti vsaj ob sobotah in nedeljah zvečer prosto in da jih gospodje soprogi prijazno popeljejo na večerjo v kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru, kjer poleg dobre večerje in izvrstne pijače kratkočasi koncert peterice j^Slogašev«. u— Maščevalni dobrovoljčki. V čebulje-vo gostilno na Sv. Petra nasipu 43. so prišli predsnočnjim trije mladi pi-vcl, ki pa so se obnašali v lokalu tako nerodno, da jim gostilničar slednjič ni hotel več dati pijače. Odšli so naposled vsi razjarjeni iz lokala in sklenili maščevanje, kar so tudi takoj storili. Sneli so s stene reklamno tablo, ki so v triumfu odnesli do brega Ljubljanice ter jo vrgli v naraslo vodo. čebul j je opazili škodo šele naslednji dan Ln prijavil fante policiji u— Krilo je prodajal. 55 letni! Jamez Marinko je po poklicu gonjač živine in stara ljubljanska srajca. Po potrebi prime za razno delo Včasih pa krene tudi na stranska pota. Pred slnočnjim ga Je zalotil stražnik, ko je baš prodajal nekim hlapcem na Vidovdanski oesti pisano žensko krilo za prav majhen denar. Stražmlkn je pojasnjeval aretirani Marinko, da mu je izročila krilo neznana ženska, ki ii je pomagal nositi s Sv. Petra ceste na Stari trg vrečo premoga. Ker pa Marinko ni vedel, v katero hišo je odnesel premoiT, .n tudi ni mogel poiskati ženske, ki nas bi mu krilo podarila, so na policiji seveda uganili, da si je Marinko krilo nekje prisvojil. Zaradi tega so ga spravili v lukn.io in sicer tekom let že tridesetič. u— Neposlušni krošnjarji. Tekom zadnjih dni so stražniki in detektivi poloviH po mestu več krošnjarjev, ki nikakor nočejo upoštevati zadevnih predpisov. Krošnjarji prodajajo po mestu najrazličnejšo robo, čeravno so bili že neštetokrat opozorjeni, da tega ne smejo. Krošnjarji prihajajo povsod: v hiše, v urade, največ pa jih je v gostilnah, kjer nadlegujejo goste in tako kvarijo v Ljubljani sploh pos'e našim trgovcem, ki morajo plačevati velike davke. Na .policiji so nekaj krošnjarjev izgnali iz mesta, več pa so jih tudi izročili sodišču. u— Veliko preparatov m polizdelkov, dalje diapozitovov etc. ki so jih stavile svetovne tovarne na razpolago, Vam nazorno pokaže najtežja poglavja iz fototeh-nike in vas najlažje vpelje v fotografijo. Otvoritveno ,predavanje bo jutri ob pol 9. zvečer v fotopredavalnici Gregoričev<» drogerije, Prešernova ulica 5. Vstop proti prijavi! brezplačen. Iz Maribora a— II. redna seja mariborskega občinskega sveta bo v torek 12. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici z dnevnim redom: poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila posameznih odsekov. a— Občni zbor pevskega društva Jadran se bo vršil v nedeljo 10. t. m. v ma.14 dvorani Narodnega doma a— Tragična usoda. O tragični smrti mlajšega moškega v mariborskih polkrij-steih zaporih, o katerem se s početka tri vedelo Kdo je, je doznala mariborska policija, da je nesrečnež 21 letni posestnikov sin Anton Gracer iz Blance. Včeraj sta se zglasila na policiji roditelja, ki sta spoznala po sliki v njem svojega sina. Nista pa mogla povedati, kaj je vzrok, da -s! jo Anton sam končal živiljenje, kakor tudi ne, kje je bil zadnje čase uslužben, ker ni prihajal domov. Anton je bil nekdaj v Radečah v neki tovarni in tudi v Litiji je delal. Globoko potrta sta se podala, roditelja na pobi ežko pokopališče na grob svojega tragično preminilega sina. a— Mestni avtobusni promet podaljša na progi Maribor-Pobrežje pokopališče progo -do Stanko Vrazove ulice dnevno 4 krat in sicer odhod z Glavnega, trga ob 7.22, 9.55, 12.10, in 18.55, z odhodom od Stanko Vrazove ulice ob 7.37, 10.10, 12.25. i!n 8S.30 Obenem se opusti pri jutranji vožnji na prog,i Maribor-Rače-Fram-Puij vožnja od državne ceste do Frama. Pri drugih vožnjah vozi; avtobus normalno do Frama. a— Nezgoda otroka. V Hrastovcu pri Poljčanah je skakal na domačem dvorišču Kolarjev Ivančfk ter padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. a— Pasja steklina Z ozirom na to, da se je jako razširila pasja steklina, po deželi, se občinstvo ponovno opozarja, da po strogo d,rži predpisov razglašenega stros^-ga pasjega zapora, pazi na higiljeno psov in jih ne jemlje v javne lokale. Nezavarovane pse bo brezpogojno pokončal konjač. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 11. t. m. ob 20. bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v risal-nici deške meščanske šole v Vodnikovi ul. g. dr. Vladimir Travner iz Maribora o raznih duševnih zablodah v srednjem veku, predvsem o čarovništvu in čarovniških procesih na Slovenskem. Zanimivi predmet predavanja bo privabil nedvomno številno poslušalstvo. e— Redna seja mestnega občinskega sveta bo drevi ob 18. na mestnem načelstvu. Na dnevnem redu bodo dopolnilne volitve v odseke, poročilo pravnega in personalnega odseka in morebitno poročilo še kakega drugega odseka. e— Po daljšem odmoru bomo imeli jutri ob 20. spet priliko videti na deskah celjskega gledališča rojakinjo, odlično plesalko gdč. Erno Kovačevo, ki je dosegla s sporedom, ki ga bo izvedla s sodelovanjem 8 dam jutri, velik uspeh že nedavno v Mariboru. Plesne točke so prirejene po kompozicijah raznih svetovnoznanih skladateljev. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek. e— Savinjska podružnica SPD v Celju bo imela občni zbor v sredo 13. t. m. ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Poleg članstva naj se udeleže zbora tudi vsi številni prijatelji planinskega pokreta! e— Učitelji-upokojenci iz Celja in okolice se bodo sestali na običajni mesečni sestanek jutri 9. L m. ob 16. v gostilni 2>Pri mostu«. e— »Vzrok« v celjskem gledališču. Opozarjamo na vprizoritev Frankove drame »Vzrok«, ki jo bodo vprizorili člani tukajšnjega Dramskega društva v torek 12. t. m. v režiji g. Veluščka. V glavni vlogi bo gostoval član ljubljanskega gledališča g. Kralj, v ostalih vlogah pa bodo nastopili Celjani: Sadarjeva. Gradišnikova. Rajhova, Velušček, Pere, Pogačnik, Bele. Hribar in žabkar. Vstopnice kupite čim prej v knjigarni Goričar in Leskovšek. e— Huda posledica padca. Na velikonočni ponedeljek je 50-letna dninarica Uršula Bračičeva na Zbelovški gori pri Polj- Samo še danes se lahko nasmejete od srca debelemu OTTO WALLBURGU v sijajni planinski šaloigri VELE- ti mecT TURIST Film, o katerem govori že vsa Ljubljana, morate brezpogojno vi- deti danes! ! Ob 4., 148 in 914 zvečer. ZVOČNI KINO IDEAL ■■■■■MSR9 V je važno, da si kupite srečko državne razredne loterije. Žrebanje za L razred se bo vršilo že dne 26. in 27. aprila. Pomnite: Kdor si ne nabavi srečke, ne mor& biti deležen sreče in blagostanja, ki ga nudi državna razredna loterija. Srečke dobite v vseh podružnicah »Jutra« in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 čanaih padla tako nesrečno na tla, da se je nevarno poškodovala po glavi. Ker se j1 je zdravstveno stanje neprestano slabšalo, so jo morali pripeljati v celjsko bolnico. e— Mestni kino je snoči moral na splošno zahtevo še enkrat ponoviti priljubljeno zvočno opereto »Netopir«. Premiera zvočne zgodovinske drame »Cesarica Elizabeta« (Intrige na habsburškem dvoru) bo torej šele drevi ob pol 21. €*o$podar$fvo Znižanje glavnic praških velebank Kakor poročajo iz Prage je generalni direktor Živnostenske banke dr. Jaroslav 1'reiss v sredo pozval n?, sestanek gospodarske uredniku praških dnevnikov in jiii informiral o značilnih ukrepih praških vele-bank. Štirje vodilni češkoslovaški bančni zavodi Zivnostenska banka, Češka eskomptna banka m kieditni zavod. Češka ban Lr •-on in Banka za trgovino in industrijo (prej Landerbanka) so se zedinili, da bodo znižali svoie glavnice, in sicer na ta način, da bodo odpisali glavnico za nominalni znesek onih lastnih delnic, ki so jih ti zavodi v teku zadnjih let v svrho intervencije pokupili na trgu. Pri tem gre torej le za pravilne jše bilanciranje, kajti že nakup lastnih d'Mine pomeni za vsako deln. družb * praktično znižanje lastne glavnice. S tem korakom hočejo praške velebanke pospeši]^ sanacijo razmer na domačih efektnih tržiščih. Tečaji bančnih delnic eo danes daleč pod ono višino, ki bi odgovarjala notranji vrednosti zavodov. Na podlagi dogovora z bor-7.;»mi bo notacija delnic za nekaj dni uk! Kakor je iz komentarjev praških listov razvidno, gre pri znižanju glavnic za pravilno razčiščen j t situacije, ne pa morda /a kako sanacijo. Razmerje, v katerem bodo '■ » 1391. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Pobota, 9.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 10.: Ljubezen sedemnajstletnega. * šentjakobski gledališki oder bo ponovil v soboto in nedeljo ob 20.13 lepo Dreyer.je-o dramo t Ljubezen sedemnajstletnega«. Najboljši dokaz, da je igra izvrstna, je ta. da sta bili obe dosedanji predstavi razprodani. Občinstvo naj kupi vstopnice že v trgovini Karničnika na Starem trgii| kajti za predstavi vlada veliko zanimanjdtein je moralo pri zadnji predstavi oditi mnogo ljudi brez vstopnic. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 8.: zaprto. Sobota, 9. ^Kaverna«. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja. 10. aprila ob 20.: >Dijak-pros.jakc. Znižane cene. Zadnjič. * Mariborsko gledališče pripravlja novo slo vensko komično opero >Ca6anova«, ki io ie iflasbil tržaški skladatelj M. Sancin, libreto pa je napisal pesnik A. Širok. Dirigira L. Herzog, režira Dj. Trbubovič. ster v sporazumu 6 finančnim ministrom odobriti, da se gotov del mlinskega doplačila, plačanega po prej veljavnih predpisih, vrne odnosno, če gre za mlin, odpiše na račun mlinskega pavšala. — Dve aretaciji v zvezi s konkurrom tvrdke Carl Pollak d. d. Državno tožilstvo v Ljubljani je predvčerajšnjem predlagalo kazensko preiskavo proti dr. Vendelinu Meglerju in dr. Ivu Miličiču, ki sta kot upravna svetnika in direktorja tvrdke Carl Pollak d. d., tvomice usnja osumljena rajnih kaznjivih dejanj po § 334 do 356 kazen skega zakona. Oba sta bila na zahtevo preiskovalnega sodnika g. R. Lederhasa aretirana in odpeljana v preiskovalni zapor. Pričakovati je baje še nadaljnjih odkritij. Raz-čiščenje te konkurzne zadeve zahteva precej časa, ker so mnoga vprašanja precej zamotana. = Zastoj v izvozu živine v Avstrijo. Zaradi težkoč pri prenosu terjatev za prodano blago Avstriji vedno bolj zastaja naš izvoz živine v to državo. Pri avstrijski Narodni banki se je nabralo že za okrog 15 milijonov šilingov (120 milijonov Din) naših terjatev, ki izvirajo večinoma od izvoza živine. Te terjatve se v okviru k.irin-ga le polagoma likvidirajo, tako ddatkih, ki se nanašajo na 48 drŽav, se je obseg svetovne trgovine, izražen v viednoeti izvoza in uvoza teh držav že v prvi polovic; pret. leta v primeri z 1. 1929 skrčil za 40°/o. V prvi polovici leta 1929. je namreč znašal skupni izvoz teh držav 62.6, skupni uvoz pa 63.7 milijarde mark. lani. v prvem polletju pa le še 36.9 odn. 38.1 milijarde mark. Pri tem se je obseg zunanje trgovine pri izvenevrofiskih državah bolj skrčil kakor pri evropskih, kakor sledi iz naslednjih številk (v milijardah mark): 25 evropskih 23 izvenevr. držav držav izv. uvoz izv. u\roz 34 0 37.3 28.6 26.^ 33 2 31.4 23.5 20.1 „ _„„ 24.5 24.4 15.1 13.6 Kakor je podoba, bo letos svetovna trgovina padla še r*>d jx>lovico obsega, ki je bil zabeležen v konjunkturnem letu 1929. = Žigosanje kovinskih sodov za špirit. Po zakonu o merah smejo prihajati v javni promet sodi, v katerih se prodaja vino, pivo, špirit im druge alkoholne pijače le, če je z uradnim pregledom ugotovljena njih prostornina in lastna teža. Na željo kontrole mer opozarja Zbornica za TOI interesente, ki porabljajo v javnem prometu kovinske sode (barele) za prodajo špirita in drugih alkoholnih pijač, da si za take sode oskrbe pregled in žigosanje. Hkratu opozarja zbornica interesente na pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov, ki so objavljena v Službenem listu št. 8-117 od 30. januarja t. 1. ^Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Štefana Gomboca, krojaškega mojstra v Mariboru. Aleksandrova cesta (poravnalni upravitelj dr. Fr. Irgolič, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 2. maja ob pol 9.. prijavni rok do 27. aprila), nadalje o imovini Ivana Bonča, posestnika in mizarskega mojstra v Vižma&ih, ŠL 48, (poraviialni upravnik dr. Fr. Poček, odv. v Ljubljani: narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani 7. maja ob 9., prijavni rok do 2. maja in končno o imovini Huberta Orla, trgovca v Šoštanju ter Rozalije Orlove, žene trgovca v Šoštanju (poravnalni upravitelj dr. Fr. Maver. odv. \ Šoštanju; narok za sklenanie poravnave pri okr. sodišču v Šoštanju 11. maia ob 9., prijavni rok do 6. maja, poravnal kvota 40 odstotkov). — Potrjena je prisilna poravnava _ med dolžnioo Asto Firsovo, rojeno Tančic, trgovko v Ivanjkovcih. za 50 odstotno kvoto terjatev v štirih tmm^sečnih obrokih. = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil konkurzni dolžnik Janko Pez-devšek. trgovec z usnjem in posestnik v Rogaški Slatini z upniki tretjega razreda za 20 odst. kvoto terjatev, plačljivo v štirih tromesečnih obrokih. = V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: Komanditna družlba M. Jan-kole (trgovinski obrat velikega obsega v smislu § 140. točka 3. obrtnega zakona). Osebno jamčeči družabnik je Miro Jankole v Ljubljani. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Ljudska kuhinja v Kočevju, r. z. z o. z.; »Prva pomoč« registr. podporna zadruga z o. z. v Ljubljani; Nabavna zadruga trgovcev Mežiške doline, r. z. z o. z v Prevaljah. = Oddaja buffeta na postaji Rakek se bo vršila potom licitacije 25. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.* __ Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubliani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in posoji so na vjvogled v Zbornici za TOI.) Licitacija glede prodaje lesa. ki ie bila razpisana pri direkciji šum v Ljubljani za dan 6. t. rase bo vršila 20. t. m. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg cilindrskega in '2000 kg mineralnega olja. Direkclta državnega "rudnika Velenje sprejema do ti. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov lopat in 12 komadov žag za polnojarmemk«; do 18. t. m. pa glede dobave 1 dimnika za ekshaustor. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 23 komadov napisnih tablic. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri depozitni blagajni direkcije.) Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg mila. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOL). Licitacija za prodajo starega železa, sukna, usnja, vreč itd., ki je bila razpisana od komande pomorskega arsenala v Tivtu za 26. tega meseca, 6e bo vršila 29. t. m. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 7000 kg samotne malte, 1900 komadov kavčukastih za.gostk, 150 m cevi za acetilensko razsvetljavo in 6 komadov vodnih cevi. — (Oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakani »prejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg plinskega olja in 500 kg olja za Diesel jev motor. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov bukovih in leskovih toporišč in 150 komadov smrekovih drogov, do 18. aprila pa glede dobave 400 m pocinkane jeklene vrvi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 12. maja ponudbe glede dobave 200 krmadov ležajev in glede dobave gonilnih jermen. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zborniti za TOI.) — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobav« 3000 komadov acetilenskih gorilcev, do 18. L m. gleda dobave 2000 kg mašila, do 19. t. m. pa glede dobave azbestnih grafitnih vrvi, pločevine, podložnic, vijakov, zatikačev, orodnega jekla itd. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku). — Direkcija državnega Tudnika Banja Luka sprejema do 14 t. m. ponudbe glede dobave 100 kg kita in 30 kg kleja, do 21. t. m. pa glede dobave 50 ducatov žag za železo. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 400 kub. metrov jamskega lesa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.). Borze 7. aprila. Na ljubljanski borzi .je danes deviza New-vork zopet nekoliko popustila, prav tako so jopuščale devize Trst, Pariz in Berlin. Devize Amsterdam, lx>ndon in Praga pa so se nekoliko dvignile. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda pri nespremenjenem tečaju ostala biez prometa. Dolarski papirji »o nadalje nekoliko popustili in je prišlo do zaključkov v 7°/o Blairovem posojilu po 51, 49.50. 50. 50.25, 50 in 50.50. v 8°/o Blairovem posojilu po 56. 54.50, 54 in 53.50 in v 7°'n Seligmano-vem posojilu po 53, 53.50 in 53.25. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2280.12 — 2291.48. Beriin 1330.31 — 1341.11, Bruselj 787.94 do 791.88, Curih 1094 35—1099.85, New York 5604.33—5632.59. Pariz 221.98-223.10, Pra-166.87-167.73. Trst 289.53-291.93. Zagreb: Amsterdam 2280.12—2291.48, Berlin 1330.31—134111, Bruselj 787.94—791.88, London 213.90—215.50, Milan 289.53-291.93, \Tewyork kabel 5604.33-5632.59, Nevvvork ček 5626.33—5054.59, Pariz 221.98—223.10, Praga 1(50.87—167.73, Curih 1004.35 do 1099.85. Beograd — Zagreb, Ne'*york kab. ne notira. Curih. Pariz 20.29. London 19.60. New-vork 514.—, Bruselj 72.—, Milan 26.50, Madrid 38.90, Amsterdam 208.30. Berlin 121.80, Stockholm 103.50. Oslo 102.50, Ko-benhavn 107.50, Sofija 3.73.^ Praga 15.25, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 221—223, za april 221—223. 7°/o investicijsko 62 bi., 4ft'n agrarne 27—30. begbi-ške 37.50-38.50, 7n/n Blair 50—50.50, 8"/« Blair 53.50—53.75, 7°/« Drž. hip. banka 53— 53 °5 Beograd. Voina škoda 220. 224.50, 223, 223.50. 224. 220 zaklj.. za maj 224 bl„ za junij 223 zaklj.. 7% investicijsko 61.50 bi., 4Vo agrarne 30.50—31. 6n n begluške 39, 38.50, 38, 38.50 zaklj., 8<7o Blair 56 bl„ 7°'« Blair 49 zaklj., 7°/o Drž. hip. banka 52.30 bi., Narodna banka 4725 bi., Priv. agrarna banka 230. 228 zaklj. Dunaj: Bankverein 11, Eskomptges. 108, Dunav-Sava-Jadran 15.45, Staatseisenbahn-"es. 14.55. Trboveljska 25.85, Alpina-Mont. i1-55- .... Blagovna trzisca LES Ljubljanska borza (7. aprila). Tendenca za l"*5 slaba. Zaključena sta b;la 2 vagona oglja. Povpraševanje je. za tesane trame (uso Trsi. r'(X> kom. po 5 m. 660 komadov p-> 6 m. 40 komadov po 7 m, vse 16X21 cm). BITO + Chicago. 7. aorila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 56 375. za julij 59. za sept. 61.125; koruza: za maj 35.50. za julij 38.875: oves: za maj 24, za julij 24.50; za sept. 25.125; rž: za maj 46, za julij 47.25, za sept. 48. + Winnipeg. 7. apr. Začetni tečaji: pšenica za maj 62.25, za julij 64.125, za okt. 66.625. 4- Ljubljanska borza (7. apr.). Tendenca za žito živahna Nudi se pšenica (slovenska po staja, po mlevskl voznini, plačilo 30 dni): baška okol. Sombor, 79 k? 185—187.50. slavonska. 78 kg po 180—182.50. potiska. 80 kg po 190—192.50; moka: baška >0« franko Ljubicama, plač. 30 dni po 325—330 banatfka po 335—340: koruza (slov. postaja pia£. 30 d nO: baška pri mlevski voznini po 147.50—150, pri navadni voznini po 152.50—155. Aspirin TABLETE in pazite, da so originalne. Pristne Aspirin tablete se prodajajo samo v originalnih omotih. Vsaka tableta je zaznamenuvana z Bayerjevim križom. i ^i i Voriginalnih of^tihpviiv ASPIRIN faMejg jamčijo,dasopristne. Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S št. 1410. 6'2 1932 4- Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca stalna. Promet omejen. Pšenica: za maj 12.96—12 98; rž: za mai 15.87—15.90; koruza: za maj lo.lo —15.16. S ii 1 Iz češkoslovaškega Sokolstva Dne 1. aprila je izšla 4. številka tekočega letnika »Vzdšlavatela«, prosvetne priloge »Vestnika Sokolskega«. Na uvodnem mestu je natisnjen globoko zasnovan članek »Tyrš kot kulturni delavec in kot politik«. — Dne 16. In 17. aprila bo zasedal v Pragi v Tyrševem domu zbor župnih načelnic, dne 30. aprila in 1. maja pa bo istotam šola za sodnike in sodnice v plavanju in za skoke v vodo. — Prezidentu CSR MasaryKu bo poklonila COS sokolsko knjižnico z izbranimi deli iz sokolske literature. — Za velikonočno številko »Na-rodnich Listti« je napisala Renata Tyrše-va, Fiignerjeva hči m vdova po Tyršu, sijajen članek »Tyršev Sokol«. — V zvezi z IX. vsesokolskim zletom bo izšla v založbi COS posebna brošura o štafetnem teku. — V svrho propagande zleta je izdelal Prosvetni odbor COS dvoje predavanj in sicer eno o dosedanjih sokolskih zletih s 105 diapozitivi, a drugo o Tyršu z 80 diapozitivi, vsako predavanje v 3 serijah. Zanimanje za ta predavanja je toliko, da so vedno vsa oddana. — Dne 20. marca je imel v Pragi svojo sejo zbor vaditeljev" sokolske konjenice, ki bo letos sodelovala prvič v velikih masah na zletu, in sicer se bodo dne 4. in 5. julija vršile jezdne tekme, 6. julija popoldan pa bo javni nastop konjneice (400 jahačev s kopji). Za povorko, ki bo tega dne dopoldne, je priglašenih doslej 800 članov ter 60 članic; te nastopijo prvič javno v svojem novem jahalnem kroju, čigar sliki (s plaščkom in brez njega) prinaša letošnja 14. številka »Jasa«, sokolskega ilustrova-nega lista, — Rediteljski zbor za vseso-kolski zlet šteje 830 mož; razen tega pa mu je načelstvo ČOS dodelilo v pomoč in izpopolnitev še posebne naraščajske redi-teljske čete. — Kakor na vsesokolskem zletu v Beogradu, tako se bodo tudi ob priliki praškega zleta izpustili na enega glavnih zletnih dni golobi-pismonoše. — Kako veliko zanimanje vlada za zlet tudi po neslovanskih deželah, dokazuje dejstvo, da bo zletu prisostvovalo tudi 200 »šauli-stov« (= strelcev) iz Litve. M. K-č. Drobne vesti iz našega Sokolstva. Celjska župa je imela v nedeljo 3. t. m. dobro uspel župni prosvetni zbor, kjer so se obravnavale važne prosvetne zadeve. — Prihodnje leto se bo prejkotne vršil v Ljubljani v spomin 70 letnega obstoja matičnega društva »Ljubljanski Sokol« pokrajinski zlet za župe iz dravske banovine in sosednih žup. — župa v Cetinju je imela dobro uspelo glavno skupščino, kjer je bil ponovno izvoljen za starosto br. Gavra Miloševič. župa šteje sedaj že veliko število društev in zlasti sokolskih čet ter obsega ves teritorij zetske banovine razen srezov Gacko in Bileča, ki pripadajo mo-starski župi. — župni zlet novomeške župe bo 12. junija v Novem mestu ob priliki 45 letnice tamkajšnjega društva, župa v Kranju pa bo imela svoj zlet teden kasneje v Stražišču pri Kranju. — Sokolsko društvo Sodražica je priredilo tudi svojo smučarsko tekmo, ki je lepo izpadla i glede števila tekmovalcev i glede organizacije. Vsa sokolska društva so imela v preteklem mesecu lepo uspele proslave Tyr-ševe v spomin njegove stoletnice rojstva, kjer so pokazala trud zimskega dela z akademijami, slavnostnimi sejami itd. — V novomeški župi se bodo vršili 17. aprila župni prednjaški izpiti, ki bodo tako lepo zaključili prizadevanje župnega tehničnega vodstva po povečanju števila vaditeljev in vaditeljic. Na župnem tečaju je bilo zadovoljivo število slušateljev, ki bodo v določenem terminu polagali sedaj še predpisane izpite. — V mestu Krku je občinski zastop imenoval park ob morju z novim imenom Tyršev park. Tamkajšnje sokolsko društvo je proslavilo iz znanih razlogov proslavo 100 letnice Tyrševega rojstva na posebno svečan način z veliko povorko po mestu in dobro uspelo slav nostno akademijo v Sokolskem domu. V zadnjem Sokolskem Glasniku je pri občenih več člankov, ki se nanašajo na glavno skupščino saveza. na zbor župnih načelnikov Napisali so jih br. dr. Fux, Hrvoje Macanovič in br Petrovič. Zanimiv je prispevek br. prof. Mrvaljeviča o odnošajih med Sokolstvom in šolo. Cita-telja, ki se zanima za slovansko Sokolstvo, bo zadovoljila slovanska rubrika. List se spominja 70 letnice poznane češke pisateljice g. Gabrijele Preissove, dalje smrti Sokolstva naklonjenega poljskega škofa Vladimira Bandurskega. Prilično veliko je vesti iz žup in društev, ki izpopolnjujejo to število. Jubilej poznanega sokolskega delavca brata A. V. Pragra iz Kolina na Labi je bil velik dogodek v češkoslovaškem Sokol-stvu. Slavil je 75 letnico svojega Sokol-stvu posvečenega življenja kot še vedno aktiven član-telovadec. ki bo tudi letos zopet nastopil na vsesokolskem zletu v Pragi. Naslednik pokojnega dr. Scheinera. Matično društvo vsega Sokolstva praški Sokol, je na zadnji svoji glavni skupščini izvolil svojim -starostom brata dr. Jaroslava Urbana, dolgoletnega društvenega tajnika in pa zvestega sodelavca br. dr. Scheiner- ja izza mladih dni. Brat dr. Urban je bil desetletja član predsedništva COS in je tamkaj opravljal razne funkoije, poglavitno pa tajništva celokupnega češkoslovaškega Sokolstva do pred nekaj leti. Sedaj pa je nastopil svojo novo funkcijo kot naslednik pok. dr. Scheinerja kot starosta Praškega Sokola. Izprememba društvenih pravil. Opozarjamo br. društva na izpremembo v pravilih sokolskih društev glede predloga za imenovanje društvenih uprav v kolikor se tiče funkcije blagajnika. Točen tekst ima zadnja številka Sokolskega Glasnika. Bolgarski Junaki so združeni v sedmih župah, ki šteiejo skupno 151 jedinic, v mestih 76. ostale pa so na podeželju. Lastni dom ima samo 10 društev, telovadišče samo 12 edinic. V Sofiji si je zveza zgradila precej velik stadion za javne vežbe, nastope in igre v nakladi 3 milj. levov. Ruski Sokolski dom v Šanghaju poseduje tamkajšnje rusko sokolsko društvo, ki pokazuje v zadnjem času velik napredek. Udeležuje se vseh internacionalnih prireditev v tamošnjem okolišu in je pied kratkim časom pobedilo nad japonskim moštvom v basket ballu. Dom ima lepo telovadnico, čitalnico, prostore za seje in sestanke. Poleg je veliko in pripravno letno vežbališče. Sokolska posvetovanja v Beogradu. Kakor vsako leto. se bodo tudi letos sestali v Beogradu 8.. 9. in 10. t. m. vsi župni načelniki. načelnice, predsedniki župnih prosvetnih odborov ter delegati posameznih žup. me.1 njimi vsi staroste, da prisostvujejo zborn župnih načelnikov in načelnic, saveznemn prosvetnemu zboru, zaupnemu sestanku pred savezno glavno skupščino in skupščini. Ob tej priliki se bo sestal tudi savezni kandidacijski odbor, da sestavi primerne predloge za izpopolnitev savezne uprave in izvršnega odbora. Savezni funkcijonarji bodo podali obširna in zanimiva poročila o delu in razvoju sokolske misli v minulem letu. Tetek. 8. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik. — 12.15: Plošče. — 12 45: Dnevne vesti. — 13: čas. plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje. — 20: Sokolska ura. _ 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Varšave. — 22.30: Napoved časa in poroči la. Sobota. 9. aprila, LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevih* vesti. — 13: Čas in plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18: Ladja v nevarnosti. 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Angl<'-5f.jna. _ 19.30: Govorniške vaje. — 20: koncerta iz Lavska ura. Jure Šč.j šef lovska ura. — 20.30: Prenos simfoničnega koncert iz Zagreba. — 22.30: Napoved ča.-a in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17.l->: Popoldanski koncert. — 19.50: Jazz. __ — 20.45; Prenos pevskega koncerta iz Krušev-ea — 22.20: Poročila. — 23.15: Ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.02: Plesna glasba. — 20.30: Simfoničen koncert Merkurjevega orkestra — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.20: Program iz Brna. 20.05: Kabaretni večer. — BRNO 18.25-Pevski kvartet. — 19.20: Južnoceški večer. — 20.05: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.30: Godba na pihala. — 20.15: Lahka rriasba _ 22.40: Chopinove skladbe. — 22.50: plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Orkester. _ 15.20: Plošče. — 16.50: Godba na pihala. — 19.15: Koncert solistov. — 20: Veseloigra. — 22.15: Lahka glasba. BERLIN 20.30: Zabaven večer. — 22.30: Plesna glasba. — K5NIGSBF.RG 16: Popoldanski koncert. 19.25: Godba na pihala. — 20: Operetna glasba. — 22.30: Plesna glasba. _ MOHLACKER 16.30: Zborovsko petje. — 17: Orkester. — 20.10: Mešan program. --22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19 30: Verdijeva opera »Aida«. — Ciganska godba. — RIM 17 30: Pesmi. — 20.45. Prenos opere iz gledališča. Polom največje berlinske modne trgovine Berlinska vodilna modna trgovina Ger-son, ki deluje skoraj sto let, je te dni ustavila plačila. Gerson je vedno na novo zniževal cene, da bi razprodal blago, ki ga je imel na zalogi, in izgube, ki jih je pri tem utrpel, so bile tako velike, da je moral napovedati konkurz. Samo v zadnjih mesecih je nastal v Gersonovi trgovini milijonski primanjkljaj, ki bi ga bilo staro in solidno podjetje mogoče preneslo, če bi bili odjemalci plačevali vsaj to, kar so jemali v zadnjem času. Pri Gersonu je kupovala v prvi vrsti aristokracija in samo najvišje uradništvo. Drugi najboljši britski strelec škotski major Frederic William Frith velja za drugega najboljšega strelca v britskem imperiju, e od prve mladosti potuje po svetu. Ko mu je bilo osem let. se je prvič odpravil lovit leve v Afriko. Zdaj je star 51 let in ima za seboj nič manj ko 20 velikih lovskih odprav v Azijo, Afriko in Avstralijo. Na svojih lovskih pohodih je Frith ustrelil 42 slonov, za svojo življenjsko nalogo pa smatra, da jih ugonobi vsaj še osem. Poleg tega je upihnil življenjem 16 levom. 1 tigru in mnogi drugi divjadi. Najstrašnejše lovske doživljaje je imel v francoski Indokini. Zdaj je na potu v Carigrad in v Rusijo, kjer bo lovil severne medvede. z življenja in sveta Komunistični nemiri v Washmgtomi Spomenik neznanemu vojaku v Atenah Na desnem bregu Tibere v Rimu bo v kratkem dograjen »Forum Mussolini«. določen za telesno vzgojo italijanske mladine Pravkar je izšla nova številka Oustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" z naslednjo vsebino: SAMOTNA HIŠA NA VISOKI PLANOTI (Geo Tyroller — lesorez) MOTNJE ČLOVEŠKE DUŠE POMLAD (F. Bliimel — slika) VAMPIRJI IN VAMPIRSKI PROCESI (Dr. Vlad. Travner — z risbami E. Justina) VELIKANSKA PARNA TURBINA (slika) FRAN JERIŠA OB STOLETNICI GOETHEJEVEGA ROJSTVA (Dr. Alojz Turk) SNOV OB NIZKI TEMPERATURI TEHNIKA LETALA (s skicami) JEZIKOVNI PABERKI POMLAD V RUSIJI (slika) DOGODKI V SLIKAH BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) GRANADA, PRESTOLNICA KALIFOV (s slikami) OTOK BLAŽENIH PROSJAK V ITALIJI (slikai IZ KRALJESTVA VŽIGALIC (s slikami) SPANJE KOT REGULATOR ZDRAVJA IN ZNAČAJA ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Iskalci biserov na Borneu — s sliko) FOTO AMATER (Mali format, format modernega amaterja — s slikami ) TRI MINUTE POTOVANJA (Atene — s sliko) LJUBEZENSKA SKRIVNOST MARIJE ANTOINETTE HUMOR (Adamson) >ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Dm 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5» Na svobodi Dr. Frederick A. Cook, »odkritelj severnega tečaja«, ki so ga pred nekaj leti ameriške oblasti zaradi poneverbe pri prodaji petrolejskih delnic obsodile na 30 let ječe, je zdaj spet na svobodi ter se je naselil v Chicagu kot zdravnik Smrt danskega novinarja v puščavi Lani v oktobru je izginil v muslimansko vero prestopivši danski novinar Knud Holmboe, in sicer na poti iz Akabe v Me-ko. Kodanjska ; Politiken« je zaradi skrivnostnih okoliščin, v katerih je Holmboe našel smrt, poslala nekega drugega novinarja in mu naročila, naj zbere podatke o pravem vzroku Holmboeove smrti. Novinar se je nedavno vrnil s potovanja in poroča, da je Holmboe našel smrt v deželi Nikogar med Transjordani io in He-džasom. Ubili so ga člani rodu Hasabitov. Neki član tega rodu je namreč v Akabi videl, kako je Holmboe menjal denar. Opozoril je svoje tovariše, da lahko v puščavi napadejo novinarja, kar se je tudi zgodilo. Holmbce pa je bil dovolj orebrisan, da ie ponoči ušel. Skočil je v Rdeče morje in je plaval v njem tri ure. Potem je splaval na breg, šel na kopno in prosil arabsko deklico, naj mu prinese malo kozjega mleka. Usoda pa je hotela, da ie bila tudi ta deklica iz rodu Hasabitov. Tako ie bil Holmboe izdan. Razbojnik, ki je Holm-boea ujel. si je kratkomalo poiskal pravico s puško. Prerinil se ie do novinarja in ga ustrelil iz bližine. Mrliču je slekel oblačila in jih razdelil med tovariše, ki jih še zdaj nosijo. Poglavar hasabitskega rodu pa še danes hrani Holmboeievo fotografsko kamero. Takisto ie tudi novinarjeva kamela v posesti Hasabitov. Kot zadnji spomin na umorjenega tovariša je dobil danski novinar v roke muslimanski mo-litvenik, ki ga ie bil Holmboe kuoil za svojesra očeta in v katerega ie zabeležil Holmboe pred odhodom iz Akabe neki citat iz korana. Svilene nogavice za angleške vojake Angleške vojake, ki so bili za jaoonsko-kita.jske voiske v šane-haiu. so hvaležni Kitajci obdarovali z svilenimi noeavicami. česar ne bi bili Angleži nikoli pričakovali. Dar seveda nima nikakega vojaškega oo-mena za obdarovance. vendar so kitaiski trgovci z njim hoteli izraziti hvaležnost in priznanie angleškim vojakom, ki so v naj-kritičneiših trenutkih svoieea bivanja v šangha iu skrbeli za red in mir v mednarodni naselbini. Vsak častnik in vsak mož ie dobil nogavice v posebnem zavitku, vrhu teea na še nrevleko za blazino r>o čisto orientalskem vzorcu. Na enak način bodo kitaiski trgovci v šanghaiu obdarovali tudi ameriške častnike in moštvo. Pred japonskim poslaništvom v \Vashingtonu je prišlo do krvavih spopadov med policijo in komunističnimi demonstranti, ki so protestirali proti japonskemu nasilju na Kitajskem Smrt grofa Otokarja Czernina V ponedeljek, 4. aprila, pozno v noč je na Dunaju umrl za kapjo grof Olokar Czernin, eden izmed politikov in državnikov predsmrtne ere starodavne avstro-ogrske monarhije. Kratko vladanje zadnjega Habsburžana je pouobno predstavi diletantskih politikov ni državnikov, kajti diletantje so bi:; vsi od cesarja pa do zadnjega moža, Ki ga ja cesar Karei poveril s kakršnokoli važno službo. Zato ne preseneča nikogar, da se je prastara in trhla državna tvorba Liko neslavne iu skoraj neopazno sesula v svoje sestavne deie. Grof Cteernin je eden izmed nesrečnikov, ki so biii poverjeni, da otmo pred pogubo propadu zapisano cesarstvo. V najusodnejši dobi je vodil vnanjo politiko monarhije in morda ni pripisati le njegovi nesposobnosti, da pri svojem poslu ni mogel zaznamovati najmanjšega uspeha. Zgodovinarji so si edini v tem, da bo ime grofa Czernina omenjeno v učbenikih z drobnim tiskom pod črto, tako nezuatno je bilo njegovo ministrovanje. Bil je, potomec slavne češke plemiške obitelji černinov z Hudenic, od katerih eden je bil kot češki domoljub obglavljen pred praškim magistratom po nesrečni ■bitki na Beli gori. Tudi kasnejši černini so še odločno zastopali češko narodno stvar, nedavno umrli pa se je smatral za nemškega plemiča in mu je v zadnjem letu Avstrije še hodilo po glavi, kako bi v avstrijskih deželah uvedel nemščino kot državni jezik Bil je tip onega plemiča preteklosti, ki smatra, da se človek prične šele z baronom in ki pozna ljudstvo in njega težnje samo iz ljudskošolskih čitank, kolikor so z njim le slučajno prišli v stik Habsburžani in drugi odličniki. Priznati pa se mora. da se je od ostalih piemičev prijetno ločil po 'tem. da se ni udeleževal njihovih hrupnih veselic. marveč so mu bile knjige milejše nego znana tradicionalna zabava mladih piemičev. V politično življenje je stopil 1903. ko ga je ustavoverno plemstvo poslalo v državni zbor, devet let kasneje je bil imenovan tudi za člana gosposke zbornice. Značilen je njegov vstop v diplomacijo. Njegov zet grof Kinskv je spravil svojega sina brez vseh izpitov v službo avstrijskega vnanjega ministrstva. Ko je hotel doseči isto še za svojega zeta grofa Czernina, se je temu uprl vnanji minister grof Golnehovvski. češ, da brez izpitov ne gre. Kinsky pa je udaril po mizi in zahteval: »Ena pravica za vse!" Goinebowski se je moral vdati tej plenrški logiki in Czernin je postal avstro-ogrski diplomat. Njegova prava diplomatska kariera se je začela šele, ko je bil na zahtevo nad- vojvode Franca Ferdinanda poslan kot zastopnik monarhije v Bukarešto. Czernin je bil prestolonaslednikov zaupnik in ko je cesar Franc Jožef podpisoval dekret za Bukarešto, je pripomnil ironično: »Aha, to je oni gospod, ki bo po moji smrti vnanji minister.« Kakor se je izkazalo, se starec ni motil. Ko se je napoved cesarja Franca Jožefa izpolnila, je Czernin z veliko lahkoto vodil avstrijsko vnanjo politiko, ker je v vsem samo poslušal bolj Viljema nego svojega gospodarja. Zavoljo tega je tudi prišlo do nasprotstva in do Czerninove ostav- I - Grof Otoka r Czernin ke. Minister je želel uvesti pogajanja separatni mir z vednostjo Nemčije, cesar Karel pa je bil za pogajanja na tihem, da bi Viljem o tem ne zvedel. Prišlo je do znane afere s Karlovim pismom na princa Siksta. ki je močno razburilo Viljema, Po vojni je Czernin izdal knjigo spominov. kjer je zaman skušal opravičiti svoj zastareli politični nazor in napake svojih državniških dejanj. Kasneje je postal načelnik plemiškega oddelka v Starhember-govem Heim\vehru. dosleden svoji tradiciji, da je plemič nekaj vzvišenega in boljšega. češki listi so ob njegovi smrti napisali naslednjo oceno Czerninove politike: B;1 je poslednji češki plemič, ki je posegel v češko zgodovino. Hotel je Čehe znova prikovati na Habsburgovce, ni pa spoznal, da je češki narod doma in v inozemstvu že davno v drugem taboru.« Goethejeva higiena živcev Da je ^oethe živel higienično v smislu današnjega pojmovanja te besede, ne mort trditi nihče, ki pozna življenjske navade velikega pesnika, še manj seveda oni, ki je čital poročilo zadnjega Goethejevega telesnega zdravnika Vogla. V pogledu prehrane, alkohola, zraka in svetlobe je bil Goethe vse prej kakor »večni zgled . Pač pa je bil živ zgled v pogledu higiene živcev. čeprav je delal vedno, kadar se je lotil kakšne stvari s polno silo, ni nikoli utrgal živcem več nego se mu je videlo pravilno. Med delom si je vedno umel privoščiti večji ali manjši odmor, tako da je bil vedno v ravnotežju. Znal je uživati, a poznal je tudi mero in zmernost in ni nikoli prekoračil meje. če razumemo pod zdravjem najboljšo mogočo prilagoditev danim življenjskim razmeram, lahko trdimo, da je bil Goethe najbolj zdrav človek, kar jih po^ia človeški rod. Ženski krvniki S smrtjo madžarskega krvnika Kozarčka je zazijala na Madžarskem vrzel, ki bi jo rado zamašilo na stotine kandidatov. Javilo se je za to službo zelo mnogo aspi-rantov, večinoma brezposelni, pa tudi nekaj intelektualcev. »Magyar Nap« celo poroča, da so med kandidati ?.enske, ki so z veliko nejevoljo vzele na znanje, pojasnilo, da se odda to mesto izključno moškemu. Od ženskih kandicatk za krvniško službo se je ena zavzemala zanjo iz maščevalnosti nad moškimi, pri katerih je doživela sama razočaranja. Druga se je sklicevala v prošnji za podelitev te službe na dejstvo, da so ji cigani umorili mater, tretja pa je utemeljevala svojo sposobnost s tem. da je prodajalka na trgu. ženska, ki so ji cigani umorili mater, je stavila pogoj, da hoče usmr-čati samo cigane. To je pa nekaj drugega Vodnik voza za prevaženje pohištva opazi dečka, ki ponuja konjema namazan kruh in torte. »To je lepo od tebe,« pravi voznik. »Z živalmi moraš biči vedno dober. Glej, kako se ubogim konjem prileže. Pa ve tvoja mati, da delaš to?« — »Saj nisem dobil od matere,« je odvrnil dečko, »ležalo je v vozu.« — »Prekleta reč,« je zarjovel voznik. »Ti bedak! Ne veš, da je moj zajtrk.« Obrobne opazke v angleškem tisku ■Zakonski možje bi morali biti odkritosrčni in svojim ženam vse povedati,« pravi neka pisateljica. — In žene bi morale biti širokogrudne in vse verjeti. Eden naših čitateljev nam je sporočil, da so ga pred kratkim njegovi sorodniki obiskali prvič po tridesetih letih. — Ni nam pa sporočil, pri kateri loteriji je zadel toliko denarja. * "Pesnik mora imeti častihlepnost in ogenj,« meni neki kritik. — častihlepnost, da svoje pesmi napiše, in ogenj, da jih požge. * »Ne morem je beseda, ki ne eksistira.« izjavlja neki pesnik. — Gotovo še ni nikoli poskusil, da bi si od drugega pesnika izposodil kovača. * Neki ameriški zdravnik, ki je še pred nedavnim priporočal ženskam, naj nosijo pozimi kožuhe, jim sedaj r.a vso moč priporoča, naj .iih ne nosijo. — To dokazuje, kako hitro spreminja zakon načela mož. Vsak dan ena Optimizem V grški prestolnici so odkrili na Trgu ustave spomenik neznanemu vojaku, delo kiparja Phociona Roquea. Spomenik predstavlja antičnega vojaka s čelado fojna tehnika v živalskem sveta Pr: proučevanju živalskega sveta nam padejo v oči številne metode rafinirane vojne tehnike, ki si jih jc človeštvo uvedlo šele pred kratkim, d: čim obstajajo med ž" val m i že milijonlctia. Pri tem nam m treba govoriti o preprostih ž;va!skih orožjih, kakršna so zobje, kremplji, rogovi itd. Ta orožja riredstav-'iajo početno stopnjo vojne tehnike, živali pa poznajo še vse kaj drugega. Neka majhna avstralska riba »izstreljuje« vodne kaplje z vel ko spretnostjo na žuželke, ki sedijo nr> vodnih rastlinah nad gladino. Zadeta žuželka se prekucne v vodo. kjer jo že čaka požrešen gobec. Neki mehkužci in vodni črvi proizvajajo z gibanjem tipalk vrtince, ki dovajajo drobne žuželke direktno v nj"'h žrelo. Brez te sposobnosti bi morale školjke, ki se nc premaknjejo z mesta, poginiti od gladu. Veliki afriški jež ima telo pokrito z nekakšnim oklopom i7. trdih hodne. S stiskom mišic j>o načinu, ki se sklada popolnoma r mehanično proceduro pri izstreljevati iu min, /ažene žival bodice iz svojega telesa v nasprotnika in ga težko rann. Neka kuščar i ca iz Mehike se brani sovražnikov s curki lastne krvi. neka afriška kača. ki je sorodna indski kobri, izstreljuje na sovražnika strupeno tekoč'no, ki povzroča nevarna vnetja, pri čemer meri najbolj v oči. To po«ega že v metode modeme plinske Tojne. Neki keber, ki ga imenujejo »bom- bardira, predeluje v svoj;h žlezah neko strupeno kislino pri napadu ali obrambi ovije z oblačkom te kr sline sovražnika, ki mu povzr: ♦ težke opekline. Skunks, ki je znan po svojem kožuhu, se poslužuje isto tako neke tekočine, ki zelo srmdi in učinku ie kakor napad s strupenim plinom. MaskiTanje je razmeroma nova pridobitev vojne tehnike, živali pa so ga poznale žc milijone in milijone let pred človekom. Šivom odri uniformi modernih vojsk, ki naj jih na bojnem polju kolikor toliko zakrije sovražnikovim očem, ustreza mi-mikri, pnilagodenje živalske barve okolici, v kateri živi. Puščavne živali so rumene barve, polarne bele. tiger je lisast, kar ga najbolje skriva drugim očem v njegovi džum^li. Eden največjih umetnikov ▼ spreminjanju barve je strašna hobotnica v Indskeru oceanu. Ta polip je 7)0 potrebi in v hipu temnordeč, svetlordeč, rožnat, zelen, siv itd. Kafinirano orožje ima zverina razen v tipalkah tudi v nekakšnem lijaku, s katerim brizga vodne curke. V relcsu nosi še vrečo, iz katere zlije lahko cele toke črno tekočine, ki jo skrije sovražnikom in žrtvam — moderna umetna megla! Isto orožje ima tudi običajna sipa. Vojna tehnika v živalskem kraljestvu je torej precej pestra bi -»narvredTia«, kakor kaže ta površni pregled. Seveda rabi le osebni obrambi in napadom poedmih eksempJarjev. Vendar poznano živali tudi organizirano vojno po določenem načrtu, kakor nas uči primer mravelj. Česalni salon za pse V Londonu so pred kratkim otvorili kopalni zavod za pse z vsemi pritiklinami. Lastnica zavoda je večja družba, ki si obeta od svoje ustanove lepega dobička. Njen namen je izposlovati v vseh aijgleških mestih kopališča in česalne salone za pse in sorodni živali. V Londonu že imajo takšno česalnico, kjer ostrižejo, počešejo in osna-žijo psa za 40 Din. Športni forum za italijansko mladino Tem Mix repe tira! Povratek k ročnemu delu Tvornica za cigarete »Perusa« v Mona-kovem je tvegala interesanten poskus. Nastavila je več sto delavk za ročno izdelovanje cigaret in se hoče poslužiti tega načina izdelovanja cigaret še v večjem obsegu. Po eni strani je to storila zaradi tega, da nekoliko zmanjša brezposelnost, po drugi strani pa zato, ker so z roko izdelane cigarete kvalitativno mnogo boljše od strojnih izdelkov. Tvorničarji upajo, da jim bo glede na ta postopek tudi država znižala nekatere dajatve. Znani filmski junak Tom Mix. o čigar poroki v Mehiki smo poročali, je ponovil v Arizoni po ameriškem ceremonijelu svojo poroko Nesmiselno nezaupanje Podpredsednik avstrijske Narodne banke dr. L. Kranz dokazuje v dunajskih listih, kako nesmiselno je skrivanje denarja, katerega hranijo ljudje doma v strahu, da ne bi ga izgubili v denarnih zavodih. Od lanskega do letošnjega aprila je na ta način ležalo v skrivališčih plahih lastnikov denarja 140 milijonov šilingov in ljudje so zaradi tega bili ob 7 milijonov obresti. ŠPORT Službene objave LNP (S seje p- o. dne 6. t. m.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, Bcrdajs, Accetto, Šetina, Zupane, Grošelj, Kovač. V nedeljo 10. t. m. se določijo naslednje prvenstvene tekme: Maribor igrišče Maribora, Atletiki, Celje : Maribor ob 16., v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Službujoči odbornik LNP g. llovar. Igrišče Kapida; Železničar II., Rapid. Službujočega odbornika določi MO., kakor tudi čas pričetka tekme. V Hrastniku igrišče Hrastnika; Amater : Hrastnik ob 15. V Trbovljah igrišče Trbovlje: ob 15. Zagorje : Trbovlje. Dovolijo se predtekme. Službujoče odbornike določi MO. Prvenstveni tekmi Primorje : Ilirija in Primorje II. : Ilirija II. sta preloženi na 15. maj. Odobri se prijateljska tekma 10. t. m. Ilirija : Viktorija, Zagreb v Ljubljani in Ilirija, jun. : Domžale v Domžalah. — Preda se k. o. igralec Glavič Vinko (Železničar, Maribor) zaradi prestopka pri tekmi Železničar II. : Mura, Murska Sobota 2S. marca v Murski Soboti. Poziva se MO Maribor, da imenovanega igralca zasliši in pošlje zapisnik o zaslišanju do 16. t, m. Odločijo se termini ljubljanskega prvega razreda. 17. aprila: Jadran : Grafika. 24. aprila: Jadran : Svoboda II. — Slovan : Ilirija II. 1. maja: Grafika : Ilirija II. — Hermes : Slovan. 5 maja: Slovan : Svoboda II. — Jadran : Ilirija II. Jadran. — Hermes : Primorje II. — Svobo-: Hermes. — Primor-: Primorje II. — Hcr-: Hermes. — Slovan : 8. maja: Slovan rrimorje II. 22 maja: Slovan da IL : Grafika. 29. maja: Grafika : ie II. : Jadran. 5. junija: Grafika : mes : Ilirija II. 12. junija: Jadran : Grafika. 19. junija : Hermes Svoboda II. Tajnik II. Reprez. Ljubljane : Izbrani team Ljubljane. Prihodnjo nedeljo je izrabil LNP za re izkušnjo igralcev, ki bi prišli v poštev a predvidene bodoče medmestne tekme. Z ozirom na namen prireditve je upati, da ho tekma nudila dober 6port. Službeno iz LNP. Ker je za nedeljo 10. tega mcseca predvidena medmestna tekma iubliana : Graz v Gradcu odložera in se ho predvidoma odigrala v enem prihodnjih prostih terminov, se odreja za nedeljo 10. -.prila t. 1. tekma med reprezentanco Ljiub-.1 ic, ki je bila določena proti Grsdou in • icd II. izbranim teamom Ljubljane. Igral- ci reprez. Ljubljane: Jakšič, Janez, Bergle-z, Zemljak, Slamič. Pišek, Rihar, Janežič. Rudi, Jug Fr, Pfeifer ter ostali izbrani team Ljubljane, t j. igralci: Jančigaj, Svetic S., Jug V., Boncelj. Varšek, Sočan, Košenina, Pogačnik, Hassl, Franc. Svetic V„ Svetic R., Doberlet, Potekal, Škrajner, Bcnčar in Zemljak SI. se morajo javiti na igrišču Ilirije ob 15.30 v garderobi pods. kapetanu g. Ceku. Seboj mora vsak od navedenih igralcev prinesti vso opremo (hlačke bele) brez dresov. Igralec, ki bi se ne odzval, bo najstrožje kaznovan. Dovoljuje se ob 14.30 predtekma ASK Primorje rez. : SK Jadran. Predsedstvo. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 10. aprila v Ljubljani: Reprezentanca Ljubljane proti II. izbranemu teamu g. Cimper-man. za predtekmo g. Zupan (rez. Vidic); v Domžalah SK Domžale : SK Ilirija jun. g. Ramovš: v Mariboru ISSK Maribor : Atletik SK g. Nemec; v Hrastniku SK Hrastnik : SK Amater g. Oohs; v Trbovljah SK Trbovlje : SK Zagorje g. Ober-lindtner. SK Ilirija. Nogometna sekcija ima trening odslej samo še na igrišču, in sicer ob sredah in petkih za I. moštvo in rezervo ter ob torkih, četrtkih in sobotah za ostale igralce. Trening I. moštva in rezerve ob vsakem vremenu, ostalih moštev pa le ob povoljnem vremenu. Vsak igralec mora ab-solvirati tednesko dva treninga; kdor je zadržan na dan treninga svoje 'skupine, naj pride prihodnji dan. Jutri, v soboto ob 18. strogo obvezen trening runiorske skupine na igrišču pododbora, ki jih bo do 9. junija pobral. Iz Kranfa r— Pregled motornih vozil se bo vršil v sobot.. t. m. na Glavnem trgu pred Mestno : • <>d 8.30 naprej. Vse lastnike i Y<>'i! opozarjamo, da se brezpo-•ve pregleda, sicer se bo proti ka/ensko postopalo. i i Zagorja Ustanovni zbor organizacije JRKD *a Zagorje bo v nedeljo 10. t. m. od 9. do-.. v Sokolskem domu. Med drugimi poročal tudi narodni poslanec g Milan ,iv'jc. Vabljeni vsi, ki se strinjajo z na-: >ve vsedržavne organizacije. I:? Trbovelf Kmetijska nadaljevalna šola v Tr- bo\' ;ah zaključi šolsko leto 1931/32 v nedeljo 17. t. m. ob 8. dopoldne na deški narodni šoli v Trbovljah. Isti dan ob 9. do-p.-Vdne priredi šola na svojem preizkuše-vališču gnojilne poizkuse z umetnimi gno-;i'i za krompir, koruzo, peso in sočivje pod vodstvom g. ravnatelja Pučnika od agrikulturno k-tničnega urada v Zagrebu. Vabljeni so vsi gospodarji. — Po zaključku šole priredi Kmetijska nadaljevalna šola .-.ratke tečaje in sicer: kmetijsko knjigovodstvo za gojence šole in zadružno knjigovodstvo. T?. te?aj se bo vršil, ako se priglasi do 20. t. m. najmanj 10 tečajnikov z /obrazbo višje narodne šole. Priredi se t-.:d.i flrnsko predavanje im tečaj o kapu-r enju petelinčkov. Ta tečaj bo meseca juti a na Pleskem pri Gričarju. 1_ Društvo hišnih posestnikov v Trbov- ; iah bo imelo občni zbor danes ob 3. poldne v Sokolskem domu t Trbovljah. Razen običajnega dnevnega red.a bo poroti zvezni predsednik g. Ivan Frelih o stanovanjskem vprašanju in o novih davčnih taksnih zakonih. K obilni udeležbi vabi odbor t_ Sokolska deca bo priredila v nede-10. t. m. ob 16 Ribičičevo troaejanko Kraljica palčkov«. Iz Hrastnika h — Položaj v steklarni je še vedno neiz-prernenjen. Delo po večini še vedno počiva. Tudi glede znižanja mezde je bilo dalje časa od strani delojemalcev in delodajalcev vse tiho. V zadnjih dneh je malo oživelo mezdno gibanje. Steklarji so pristali na znižanje mezd za 5 odst. Kaj bo k temu rekla akcijska družba Zedinjenih tvcrnic stekla, se ne ve. Želeti bi bilo, d.i bi se obe stranki snorazumeli in vzpostavili obrat. h— Kino Narodni dom predvaja jutri in v nedeljo film »Jožefita«. V nedeljo ob pol 17. bo repriza igre »Gospa ministrica«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri obakrat ob 20.10 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 velezanimiv zvočni film »Velika atrakcija«. V glavni vlogi Richard Tauber, pevec svetovnega slovesa. Iz Krškega kr— Sokolski oder. Na sokolskem odru smo 12. in 13. marca videli veseloigro »Kamela skozi uho šivanke« v režiji g. Stip-lovška. Občinstvo je z navdušenim aplavzom nagradilo igralce, kar je dokaz za dobro izbrano igro in vestno podanje vlog. Ga. Erženova kot Peštovka je postavila prav izvrsten tip duhovite ženske. Gospod Zrimšek je z naravno igro podal starega revmatičarja Pešta kot protiutež oblastne Peštovke kar najbolje. Zusko je igrala gdč. Pija Valantova morda nekoliko premehko, vendar se je razvila v II. dejanju v celo damo. Njenega partnerja Alika je podal g. Stiplovšek v mimiki in igri prav dobro. Tudi g. Rak v vlogi Alikovega očeta je bil v maski in igri na mestu. Oba zaljubljena starca, ravnatelja Bezhiba in svetnika Andrejsa, ki sta ju igrala g. Ivo Rum-pret in g. Žabkar, sta bila na me9tu. Isto tako sta se odlikovali ga. dr. Janova v vlogi dame in gdč. Celestina Valantova kot gospodična. Sluga (g. Del Medico) je bil dober. Pri tem moramo prav pohvalno omeniti, da so bile tudi vse male vloge skrbno naštudirane. Sobotna predstava je bi'e dobro obiskana, nedeljska pa bolj slabo, kar je pripisati tudi slabemu vremenu. V pripravi so sedaj še: ooereta »Kakor stari tako mladi«, »Trije vaški svetniki« in »Gospod senator«. Iz Laškega 1_ »Blago srce«, žensko dobrodelno društvo v Laškem bo imelo občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob 15. t šoli. Iz Slovenske Bistrice sb— Osebna vest Ob veliki noči je bil premeščen v Ljubljano priljubljeni strokovni učitelj naše meščanske šole g Bogomir Bačič. Dobrega družabnika, tovariša in zvestega člana vseh naprednih društev bodo vsi hudo pogrešali. Z njegovim odhodom se je skrčilo število učiteljstva meščanske šole na 5 učnih moči. ki jedva zmagujejo pouk v štirih razredih im eni vspo-rednici. sb— Gospodinjski tečaj, ki se je že četrtič vršil v naši meščanski šoli pod vodstvom gdč. Lebnove. je bil po treh mesecih te dni zaključen. Tečaj je obiskovalo 15 po večini kmečkih deklet iz okolice. Pouk se je vršil v kuhanju, šivanju, praktičnih delih, živiloznanstvu, higiijeni, nauku o domačih živalih in veronauku. Poleg voditeljice in njene pomočnice gdč. Kocbekove sta poučevala še gg. veterinar Zemljič in župnik Soline. Pouk se je vršil dvakrat tedensko po 8 ur. Udeleženke so za pripravljanje kosnla plačevale malenkostni znesek po 3.50 Din, dočim je bil pouk docela brezplačen. Tečaj se je zaključil s pregledno in vzorno urejeno razstavo kuharskih izdelkov, šiviljskih in ročnih del z narodnimi motivi. Razstavo, ki je bila na ogled dva dni, je obiskalo izredno mnogo ljudi, zlasti okoličanov, ki od leta do leta bolj cenijo vzgojni pomen teh tečajev rn požrtvovalno delo učiteljstva. sb— Podmladek Rdečega križa že izza septembra lanskega leta vzdržuje šolsko kuhinjo na tukajšnji meščanski šoli. Dnevno je dobivalo doslej obed po $0 otrok, ki preko poldneva niso mogli do svojih do- mov. Polovica obedov se je razdelila brezplačno, dočim so ostali plačevali za izdatno kosilo jedva po 1 Din. Hvale vredna institucija se je morala te dni zaradi prezaposlenosti učiteljstva, ki je kuhinjo vodilo, začasno prekiniti. Iz Slovenigradca srrr— Dramo » Sveti plamen« je pod -ežijo gdč? Permetove uprizoril dramsk: odsek Sokola. Igra je bila prav posrečeno podana in so bili z uspehom zadovoljn- tako igralci kakor gledalci. Scenerija je bila dobra in obisk predstave povoljen. Iz Konfic nj_ Shodi narodnega poslanca Gajška Karla so se vršili na velikonočni ponedeljek dopoldne v Oplotnici, kjer se je po maši zbralo preko sto mož v Lipuševi gostilni. Popoldne istega dne je bil ožji sestanek z volilci v Vitanju. V Zrečah se je vršil sestanek somišljenikov JRKD 4. t. m. v Kračunovi dvorani, kjer se je zbralo okrog 100 mož. Sestanek je vodil predsednik krajevne organizacije JRKD župan g. Verčnik Ivan. Poročal je na sestanku najprej g. dr. Mejak Ervin o raznih zakonih, ki jih je dosedaj sprejel parlament, in razložil poslušalcem program vsedržavne stranke. Narodni .poslanec g. Gajšek pa je nato obširneje poročal o složnem delu poslancev v parlamentu. Za politično delo našega parlamenta vlada v vsem srezu veliko zanimanje in število članov vsedržavne stranke lepo narašča. nj_ V okras našega trga smo zagledali te dni sredi Glavnega trga lično prodajalno lopo domačega vrtnarja Peršenovn.ika Hermana, ki prodaja razne vrtnarske pridelke, južno sadje in slično drugo blago. nj— Jurjevanje. združeno z majskim izletom konjiškega Sokola, priredi novoustanovljena sokolska četa v Konjiški vasi v nedeljo 1. maja, na kar opozarjamo občinstvo. Iz Ljutomera lj_ Roditeljski sestanek. Učiteljski zbor je za ponedeljek 4. t. m. povabil starše svojih učencev iz "prvih dveh razredov na roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je nepričakovano lepo število okrog 50 staršev oz. skrbnikov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem ravnatelja o sodelovanju šole in doma, značaja mešč. šole, načinu učenja itd. Izrazili so tudi svoje' želje glede pouka in nalog. Videti je bilo, da odobravajo starši delo učiteljstva ter si žele živahnega stika doma s šolo. Sestanek je popolnoma uspel. lj— Rdeči križ priredi 17. t. m. v Sokolskem domu že poprej nameravano čajanko s pestrim sporedom. Pričetek po kino-predstavi ob 5. uri. Vse dobrotnike, ki so obljubili prispevke v vinu itd., prosi, naj pošljejo darove do 14. t. m. tajniku kraj. odbora. Pri prireditvi sodeluje tudi kolo jugoslovenskih sester. Cisti dobiček je namenjen za podpore najrevnejšim in stradajočim v okolišu. lj— Narodna odbrana. Krajevni odbor te narodne organizacije bo imel v nedeljo 10. t. m. ob 9. v meščanski šoli svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom Člani in prijatelji narodnega dela vabljeni! lj— Gostovanje marsko-sobočkih igralcev, ki so nastopili v nedeljo, dne 3. t. m., z zabavno burko >On in njegova sestra«, je uspelo nad vse pričakovanje. Diletant-ska družina se je v teku let zelo izvežba-la ter šteje celo vrsto prav dobrih moči. Igrala je živahno in v veliko zabavo številne publike, ki je napolnila Sokolsko dvorano. V odmorih je igral sobočki društveni orkester, ki je spremljal tudi pevske točke — eno je bilo treba celo ponoviti — ter žel nedeljeno odobravanje. Publika sploh ni štedila z aplavzom ter se je posebno ob prizorih z igro iz avditorija sijajno zabavala. Gostovanje Sobočanov je pokazalo, kaj zmore vztrajno in složno delo. Vrlim gostom moramo na uspešnem in vsestranskem kulturnem delu le Česti- tati. . lj_ Vožnja grzmoza. Sreskn cestna odbor razpisuje javno licitacijo za vožnjo gramoza na banovitnske ceste v ljutomerskem okolišu na dan 18. t. m. Licitacija se prične ob 9. v pisarni cestnega odbora. lj_ Prememba posesti. Hišo g. Alojza Le,nt za je kupila ga. Angela Herndlova za ceno 300.000 Din. Iz Prekmnr|a pm— Odhod. Orožniški poroanik v Murski Soboti g. Radakovič Ignatij je bil premeščen v Knin. V teku svojega bivanja med nami si je g. Radakovič dobil vse stransko priljubljenost. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva. pm— Požar. Nedavno ponoči je ogenj uničil mlin g. Gumilarja Štefana na Muri smo. da bi bilo bolje, ako bi zadrugo vodila redna zadružna uprava, ki bi jo izvolile prizadete občine. Na članstvu je zainteresiranih nekaj tisoč kmetovalcev iz vseh občin ob Lendavi. pm— šolarska igra. Učenci lendavske osnovne šole bodo v nedeljo 10. t. m. predvajali mladinsko igro »Pehta«. Igro režira gdč. Križeva. Pevski zbor učencev bo pod vodstvom šolskega upravitelja g. Goriška zapel nekaj pesmi. K lepi otroški prireditvi se občinstvo najvljudneje vabi. da se tako oddolži malim umetnikom in tudi njihovim vzgojiteljem. . pm— Ve pačite jezika. Neko dolnjelen-davsko društvo, ki je preteklo nedeljo m na praznik predvajalo neko madžarsko igro, je izdalo velike plakate, s katerimi je napovedovalo prireditev in vabilo k udeležbi Plakati so bili dvojezični, ampak slovenski prevod je bil popolnoma spacen. Mnogi niso mogli razbrati, kaj pomeni: »Pastir oj siroti pastirček«, kar naj bi bil naslov predvajane igre. pm— Neumestna aprilska sala. Dne 1. t. m. si je neki možak v Murski Sobot, dovolil prav neumestno aprilsko salo. lrinitel je do prvega služihujočega stražnika in mu v pretrganih stavkih pripovedoval, da je v Krogu pri Murski Soboti nastal požar m da je že troje poslopij v plamenu. Službujoči stražnik je storil svojo dolžnost m v nekaj trenutkih potem se je že oglasil gasilski rog in novica, da v Krogu gori, se je bliskovito razširila po mestu. Gasilsko društvo se je kmalu peljalo na označeno mesto. Ko so pa prišli gasilci pred vas o ortmju ni bilo sledu. Ogorčenje zaradi bedaste aprilske šale ni bilo majhno 1 udi aprilske šale naj imajo svoje meje Moža'* zasluži za svojo aprilsko »duhovitost« eksemplarično plačilo pm— Pasia stektina. V dol n jelen da vskem srezu je razglašen strogi pasji zapor. Ugotovljeni so namreč bili v Dobrovniku trije primeri obolenja psov za to nevarno boleznijo. VIČ. V nedeljo so ponavljali naši igTalci burko »Pred poroko«. Igralo se je na splošno željo drugič in je bil obisk prav dober. Kot novost so uvedli za odmore radio. L ri zadnji mladinski igri sta se z godto prav dobro uveljavila s. Slugova Ln br. Gerdma. Zadnja burka je spravila vse občinstvo v zelo veselo razpoloženje in je potekla od drugega dejanja naprej prav gladko in se je lepo končala. Ugodno kritiko so si gledalci ustvarili sami. Nas veseli požrtvovalnost naših igralcev in bi želeli, da nastopijo kaj kmalu zopet. Pripravlja se »Charlejeva tet-ka«, ki vzibuja mnogo smeha zaradi svoje burkaste vsebine. Br. Paternost se je zelo dobro uveljavljal kot režiser in želimo le, da ostane ves ansamibel tako vztrajen kakor dosedaj in potem je upati, de P0®*3"^ naše gledališče stalno vsaj na vsakih 14 dni. Vabimo tudi dile.tante od drugod, da nastopijo na našem odru, ki je prav dobro uporaben. Pevski zbor se že tudi pridno vežtba in bi potreboval še ojačenia v prvem tenorju. Pozivamo brate tenoriste, da se javijo. . , PRESERJE. Na velikonočni ponedeljek se je vrtšil ustanovni občni zbor crganrza rije JRKD. Po poročilu zastopnika sreske organizacije so se vršile volitve. Z zbora je"bil poslan pozxlrav poslancu g. Komanu. GRAHOVO PR.I CERKNICI. Na velikonočni ponedeljek smo imeli lepo zabavo v igri »Lažni zdravnik«. Igralci in igralke, člani sokolske čete, so se potrudili in podali svoje vloge izvrstno. Njihovo delo je res vredno upoštevanja, saj naša četa nima lastne strehe in so se morale vaje za igro vršiti v pekariji brata Gmajnarja, ki nam je radevolje odstopil prostor in še sam z nasveti in delom zelo pomagal vaditeljici sestri Globokarjevi in načelniku bratu Me-denu. MOJSTRANA. Zelo koristno bi bilo. da s»- pred sezono popravijo pota in šetališča, kar bi bilo zelo velikega pomena za napredek tujskega prometa. Kakor se ču.ie, bo lastnik okrepčevalnice pri Peričniku še pred sezono razširil svoj lokal. Upati je. da bo v sezoni tudi že dosotovljeno kopališče. Ker bo že kmalu pričetek sezone, bi bilo dobro, da bi Tujskoprometno društvo že sklicalo občni ZbKRANJSKA GORA. Redni občni zbor Tujsko-prometnega društva bo v nedeljo 10. t. m. ob 13.30 v hotelu »Slavcu« z običajnim dnevnim Tcdom. RATEČE NA GORENJSKEM. Dne L tega meseca je odšel od nas starešina finančne kontrole g. Josip Debeljak. ki je užival m+-d Ratečani splošno priljubljenost. Želimo mu. da bi užival tudi na novem mestu tako zaupanje kakor pri nas. Enako želimo vsem finančnim stražnikom, ki so nas zapustili, vse najboljše na njihovih novih mestih. DOL PRI HRASTNIKU. V soboto je pričelo nenadoma goreti na Brnicu Zgorela je shramba s čebelnjakom na Kiierjevem • -------x;i- „„1-----;ena Po- meseca krasen film »Noč izdaje«. Foleg tega zanimiv kulturni film. — V petek 15. ter>a meseca dopoldne bo v gostilni gospoda" Cimperška občni zbor Gostilničarske in mesarske zadruge v Sevnici. RIMSKE TOPLICE. Pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola v Jurkloštru pri Rimskih Toplicah je uprizoril tukaj- šnjem odru kmetsko burko v treh dejanjih »Trije vaški svetniki«. Nastop je b-redila 10. t. m. po rani maši svojo zaključno slovesnost v Slomškovi dvorani. Na sporedu so deklamocije, petje m govor. Tečajniki bodo letos prvič, odkar obstoja šola. prejeli spričevala, ki se jih ic vsi vesele. Na prireditev so vabljeni vsi pnjate.it naše kmetske mladine in predstavniki oblasti Pridite, da podpremo veselje naših kmetskih fantov, ki žele nadalmie izobrazbe. Rekordni polet Amsterdam—Prasra Češkoslovaška rrakoplavna družba je te dni o tvorila zračni promet na novi progi Pra«a—Amsterdam. Pri tej priliki je pose-kal "pilot Novotnv s trimotornim letalom Fokkerjevega tipa Ok-ABT vse dosedan^ rekorde v tem pasu. Prišel je na cilj v 4 urah in 35 minutah. Rekord je tem pomembnejši, kai ta vod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat, stne m svak, gospod KAREL ČAMERNIK trgovec danes, dne 7. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 9. aprila 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 4578 V Ljubljani, dne 7. aprila 1932. Globoko žalujoči ostali. Michel Zevaco: 10 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Ubogati, sire, ubogati! Vraga, kdo se pa upa upirati kraljevemu povelju! Moja sveta dolžnost je, da zgrabim tekra mladega človeka in ga vlečem v Louvre, v Chatelet, na vešala in na kolo, in ga s svojimi lastnimi rokami razčetverim!« In zdajci se je udaril po čelu, kakor človek, ki mu pride mahoma nekaj na um: »Za Boga, da sem le mogel pozabiti! Spomin me zapušča, sire. staram se. Strašno mi jc žal, veličanstvo. Vašega ukaza ne morem izpolniti in ga ne morem.« Bertilli se je vrnilo upanje. Rdečica ji ie spet pokrila lici in njene mile sinje oči so se hvaležno uprle v neznanca. Jehan, ki se ni ganil z mesta, ga je samo začudeno gleda' »Zakaj ne?« je suho vprašal kralj. »Eli. sire, pravkar sem se spomnil, da mi je ta gospod napovedal za jutri zjutraj sestanek, kakršnemu se plemič ne more odtegniti, ne da bi se onečastil.« »Nu?« >.-Kaj. sire. ali res ne razumete? Ako naj se jutri bjem s tem gospodom, ga vendar ne smem danes odvesti v ječo! Mladi mož bi v takem primeru gotovo mislil, da se ga bojim.« Njegove od hudomušnosti se iskreče oči so se zaporedoma uprle v Jehana. čigar začudenje se je umikalo občudovanju, in v Bertillo, ki jo je po trenutnem pomirjenju iznova obhajala groza. »Gospod de Pardaillan.« je strogo rekel kralj, »ali ne veste, da s strogimi kaznimi preganjamo razvado dvobojev, ki redč; vrste našega najboljšega plemstva?« Z obrazom, ki ni bil ne kisel ne sladek, je Pardaillan vzkliknil: »Bogme, to je pa tudi res! Pozabil sem bil vašo prepoved ... Da, da. spomin me zapušča! Nu. zdaj si .10 dobro zapišem za uho.« »Gospod.« je rekel Henrik, ki se ga je po malem loteva! srd. »spomin na usluge, ki ste mi jih storili, vas sicer vaiuje, a ne na vekomaj... Nikar ne izkušajte moje potrpežljivosti! Ali mislite ubogati ali ne?« Pardaillan se je vzravnal v vsej svoii višini. Njegov obraz je postal mahoma mrzel kakor led. »Ne!« je suho odrezal. »Zakaj ne? Ali smemo vedeti?« je z grozečo pikrostio vprašal kralj. Pardaillan je mirno vzdržal njegov plameneči pogled. »Drage volje vam ustreženi.« je nadaljeval. »Ce kralj sam ne ugane, mu moram v brk povedati, da nisem zato šestdeset let pošteno živel, da bi se danes ponižal v krvniškega hlapca.« »Kako se upate!« je zarohnel kralj. Pardaillan se je mirno vzpel na pomol rn stopil k Henriku IV., ki je bil nekoliko manjši cd njega. Zapičil mu je oči v oči in s strahotno odmerjenosfijo zamrmral: »Kako se upati, vi! Kako se mi drznete ponujati beriški posel!« Kralj se je stresel od jeze. A ni mu utegnil odgovoriti. Jehan Hrabri, ki je dotlej nepremično stal na mestu ki molče poslušal, se je mahoma zdramil. Pristopil je, ne da bi se ozrl na dekle, in z nepopisno ošabnostjo rekel: »Preden se sprjokate s tem vr'rm in poštenim plemičem, bi bilo bolje, da vprašate mene, ali se sploh mislim dati prijeti!« In čez trenutek je ponosno dodal: »Samo kralj sam je dovolj imeniten, da odvede Jehana Hrabrega v ječo. Stopite v hišo, sire, ne maram napotevati vaši upravičeni nestrpnosti... Ko se vrnete, me boste našli tu, pred temi vrati, pripravljenega, da vas spremim v Louvre.« Ob tej čudni ponudbi je deklica, ki je bila že prej prepadena, pobledela kakor smrt. Zaprla .ie oči, kakor da bi se hotela skriti pred strašnim prividom kazni, ki se ji je ljubosumnež v svojem brezumju sam nastavljal. Pardaillan ga je s strani pogledal in zamrmral: »Vrag naj vzame zaljubljene ljudi, da ničesar ne vidijo! Ali mu res ni žal ubožice in njenega gorja?« Henrik je pa ves osupel vzkliknil: »Počakali me boste? V Louvre me boste spremili?« »Kamorkoli porečete.« »Ali veste, človek, da vodi vaša pot krvniku v pesti?« »Dobro mi došel!« Z nekakšno besno radostjo je izrekel te besede. Njegove oči so se žareče zabodle v Bertillo, kakor da bi govorile: »Ubijaš me! Samo ti boš kriva moje smrti!« Henrik, dasi je sam pri sebi občudoval to vratolomno hrabrost, ie hladno dejal: »Držim vas za besedo, mladi človek. Bogme radoveden sem, ali vam ne bo pred koncem vendarle zmanjkalo poguma.« S tistim ošabnim ponosom, ki ga je vedno odlikoval, je Jehan odvrnil: »Jehan Hrabri zmerom stori, kar obljubi.■< Henrik ga je še enkrat pazljivo pogledal. Nato je mahnil z reko in stopil v hišo. Tedaj je Bertille počasi stopila k mladeniču. In Jehan, k; ga ne bi bila niti smrt preplašila, se je pred njo zdrznil in odstkočii. Ona je pa z brezmejno krotkostjo vprašala: »Zakaj ste ponudili kralju, da ga počakate, ko bi se bili tako lahko mirno umaknili?« Miloba tega glasu ga je prešinila do dna duše. A to je trajalo le trenutek. Takoj nato se je naježil in s hripavim glasom odvrnil: »Kaj vam mar? S kakšno pravico vprašujete? Kaj imava skupnega? Aid sploh veste, kdo sem?« Prostodušno je uprla svoj sinji pogled v njegove oči in dejalac Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja. vsaka beseda Dm L— ter enkratna pristojbina za iifro ali zs dajanje naslova Din 5-—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike eKam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, bV rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« ln »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če fe z oglasom nudi zatlužek, oziroma, če se išče potnika Kdor « pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro aH za dajanje naslova. \/si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša D'n 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Vsaka bei&eda 50 par; za dajanje naslova al! j za šifro na 3 Din. (1) j ■—■—■■j. i .. _ ™ Kolar. pomočnika »prejme Kunstler pri tobačni t-ovarni. 10,560-1 Samskega mlinarja k: bi bil obenem Žagar, sprejmem s 1. majem za kmečki miin in žago. Na-v nove oglasni oddelek »Jutra., " 10349-1 Odvetniškega koncipijenta i nekaj prakse, sprejme takoj odvetn;k. Dopise na og-a;. oddelek >Jutra< pod š-fro »101«. 10134-1 Kdor išče zaslužka, | plača za vsako besedo j 50 par; za naslov ali | šifro 3 Din. — Kdor f n a d i zasiu/ok, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (3) Perzijske preproge sprejemam v popravilo. — Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 10405-3 Šiviljo tr - ofbano v žensk erm peri-!" z daljšo prakso. sprej-mejE v stalno službo. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10345-1 Kuharja prvovrstnega :n samostojnega sprejme takoj večji reswvrani s celoletnim ob-fa*o,n. Naslov v oglasnem odd 'ku »Jutra«. 10248-1 Konditorja oziroma veščo kuharico za tople in nrzle močnate jedi. sprejme takoj večj; restaurant- s celoletnim ob ratom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10247 -1 Res dobro šiviljo za obleke, sprejmem takoj na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. in:!£t>-i Plačilna natakarica takoj dobro službo v boljšem podjetju — proti kavciji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10389-1 Potniki Kdor išče mest« potnika. pača za vsako besedo 50 par; sa dajanje naslova .»ii za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajan jo naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Trgovski potnik dobro vpeljan na teritoriju Srbije Macedonije. bi prevzel zastopstvo kake tovarne. orot.i proviziji. — Po-nudbe na oglasni zavod .V om a Com na n v. Ljubljana p>d šifro »Uveden«. 10*71-5 tkssein. Dijaki, ki iščejo instrukoije. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za da-janjfljOaskrva 3 XMn. (4) Nemške konverzacijske ure daje gospa Hilda Badjura. Rimska cesta 7/U levo. 10177-4 ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36. Prva oblastveno kooeesijo-fiirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence »prejema vsak čas. 2ol Dijakinja žeh instruirati osnovno-ali mečcanskošo-lsko deklico. proti stanovanju. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Revna« 10379-4 Akademik bi rad instruiral za hrano Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strog«. 10402-4 Vsaka beseda 50 par: za da jen je naslova ali za šifro oa 3 Din. (2) Dekle vajeno vseh hišnih de! in dobra kuharica. Išče službo 7,a takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10363-2 Višji natakar vsestransko dobro i-z irjen. s prvovrstnimi referencami, reprezentativen in zmožen kavcije, išče nameščenje. Ponudbe pod šifro »Nad-konobar« na anončni zavod Hinko Sax. Maribor. 10356-2 t d g ar Rice BurroughS; Tarzan, krat? džunglr 184. Med tem, ko je Clayton strahoma zadrževal sapo, je Tarzan dokaj počasi nadaljeval svojo pot in skrbno izbiral take veje, ki so bile dovolj močne za dvojno breme. Tako sta kmalu prispela do jase ob morskem zalivu. Čevljar, pomočnik dobro izvežban, išče kjerkoli zaposlenje — najraje [>a v Zagrebu. Suša k u ali Splitu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čevljar 23«. 10369-2 Gospodična vešča vseh hišnih del in dobra gospodinja, išče službo. Naslov: L. Rorič. Preloge štev. 23. Konjice. 10276-2 Trg. poslovodja z daljšo prakso, popolnoma vešč v vseh panogah, kavcije in garancije zmožen, želi premeniti službo. C-enj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost«. 102C9-2 Pekovski pomočnik komaj prost, ki bi razna-šal tudi krirh. išče slnžbo. — Naslov: Meglic Miha. Ljubljana, C-crkvena ulica št. 19. 10378-2 Kdor hoče imeti zanesljivega slugo a'i slično. naj odda ponudbo v ogla=nem oddelku ».Jutra« pod šifro »št. 1250.. 10371-2 Celodnevno popoldansko aH večerno službo išče g-ospod zanesljivih lastnosti. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »St. 1250«. 10372-2 Mlada učiteljica gre k otrokom in v pomoč gospodinji, za hrano in stanovanje. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Klavir«. 10399-2 Klobučarski pomočnik pošten in priden, z dobrimi spričevali, vojaščine prost, išče sliržbo. —. Ponudbe prosi na naslov: Josip Stritar, Rašica. Velite Lašče. Ki-403-2 Zakonski par br»7 otrok, z lepimi spričevali. išče kjerkoli službo. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 10416-2 Iščem mesto v bnffetu ali kot blagaj-ničarka — najraje v hotelu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Simpatična« 10493-2 ii#qtt"*ieM Prodam Oglasi trg. ziračaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ra šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. B r o z o v i č. Zagreb Oica 82. 22-6 Črno prst humus, za vrt-ove. Vam dobavi g-adbeno podjetje Anton Mavric. Dunajska e. št. 38. — Telefon 33-82. 10289-6 Za trajno kodranje popolnoma nov aparat znamke »Fuva« naprodaj v salonu Navinšck, Ljubljana. 10189-6 Posteljo z žimnico nočno omarico, umivalnik in malo Lutzovo peč prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10179-6 Vabimo Vas na ogled našega bogatega sk 1 ad i š ča g ospnd i n jsko-k u -hinjskih predmetov. Najnižje cene, vso tudi na obroke ob nespremenjenih cenah. Sapira, Dunajska e. št. 36. veža. 1040S-6 Stelažo 7. nad 100 predali počen' ■prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10375-6 Visokodebel. hrušk plemenitih vrst. več sto komadov po izbir", komad 12—<18 Din. iz vrta v mestu prodaja »Posest«. M'-klošičeva 4. '10420-6 Klobuke in slamnike novosti od 55 Din naprej nud' modni salon Stuehlv-M.iške. Ljubljana, Židovska ulica. " 10422-6 Vsaka beseda 1 Dm; 1 za dajanje na.slova ali j m ro k T>i n fl«! " - „—.....- ---- I ia šifro pa 5 Dn. (10) Motor Harlev-Davidson, s prikolico. v 'brezhibnem stanju prodam za Din na 3 obroke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra pod šifro ■»Ugoden nakup«. 10361-10 Poltovorni avto mali »Peucot« poceni prodam. Poizve se pri Flori-jančiču v Nunsiki ulici 3. 10394-10 Ogia.si trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali na šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 5ove oglasni oddelek »Jutra«. 10180-20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din (19) Tri trgovske lokale v strogem centru Zagreba eden 70. drugi 80 in tretji .VI ms površine. 7. velikimi modernimi izložibami. naj-prometnejše trgovske ulice, oddamo v najem brez odstopnim?. Večletna najemninska pogodba. Za vsako trgovsko stroko krasna pozicija. — Informacije daje M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 10131-19 Stirisob. stanovanje z vsemi pri-Uklinaim. solnč no. v krasni in mirni iegi biizu Tivolija m opere, v brezhibnem stanju, z uporabo vrta oddam s 1. avgustom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mesečno 2200«. 10125-31 Trlsob. stanovanje krasno, s kopalnico in pri-t.iklinami. v vili za Bežigradom oddam z junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10216-31 Stanovanja Lokal n« Miklošičevi ces.ti -cddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 10392-19 fcV^na liem Vsaka beseda 50 par; ia dajanje aaalov« ati za šifro 3 Din. (21-*) Stanovanje komfortno urejeno, 3 ali 2 sob. na zračnem kraju išče za čimprej boljša rodbina brez otrok. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »1000«. 10310-21 /a Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali '•a šifro pa 5 Din. (17) Mlekarno ali vinotoč vzamem v najem. Pojasnila v trafiki na Aleksandrovi cesti 3. 10382-17 Trgovino dobro vpeljano, z velikim prometom, oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem radi družinskih razmer. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pe-d šifro »Trgovina z mešanim blagom«. 10397-17 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« našteva aH »a šifro pa 9 Din. (31) Stanovanje sobe. kuhinje in pritlklln. zdravo, v Sp. Šiški ali pri sv. Petru išče mirna in poštena uradniška rod-h:oa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača do 400 Din«. 10362-21 3 sobe in kuhinjo oddam s 1. majem. Naslov fK>ve oglasni oddelek »Jutra«. «0081-21 Stanovanie obstoječe ;z 2 večjih tn 1 manjše sobe, sobice za služkinjo in souporabe kopalnice ter prit.ikli.n. oddam s 1. majem Pod Rožnikom. poleg vile Zlatice za 1000 Ivin. poizve se vsaki dan med 2. in 4. uro popoldne pri Rozmanu v Stiski ulici 1 (nasproti šole pri sv. Jakobu). 11*324-21 Vs»ka besntda 50 par; za dajanje nas)or» aii ra šitro 3 Din. (23) Opremljeno sobo nrrn-o in čisto, s posebnim vhodom, v centru mesta, na križišču električne žel. takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10365-23 Sobo z 2 posteljama oddam hlizu Leonišča — Na Kodeljevo 13. 10346-23 Opremljeno sobo veliko ln solnčno, s sepa riramm vhodom, blizu opere oddam s 15. aprilom stalnemu go«podu. Knaf Ijeva ulica 13'2. 10124-23 Opremljeno sobo blizu liceja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10279-23 2 lepi prazni sobi v strogem contru mesta oddam s 1. majem. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 102li0--.'3 Prazno sobo a posebnim vhodom — v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10191-23 Dva delavca sorejme na stanovanje hTš. niča na Rimski cest-' 23. 10J04-23 Opremlieno sobo lepo in veliko, z elek'r -azsvetljavo ter posebnim vhodom oddam s 1. apri lom solidnemu gospodu. Badjura Rimska cesta 7 II. nadstr. levo. 10173-23 Opremljeno sobo veliko, mirno, čisto in solnčno. s posebnim vho dom, parketom in elektriko, v centru mesta oddam takoj ali s 15. aprilom samo stalnemu boljšemu gospod u. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 95iX>-23 Opremljeno sobo č.isto in separira^no. oddam solidnemu gospodu ali gospodični v 7.i-bertovi ul. 33 i tik gorenjskega kolodvora i. 10380-23 Gospodično sprejmem v popolno oskrbo v lepo i,n zračno sobo. z dobro domačo hrano. Na razpolago tud: klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10384-23 Sostanovalca sprejmem takoj po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10385-2S Oddeljeno sobo opremljeno pocenj oddam 1 ali 2 osebama v Kolodvorski ulici štev. 231. 10388-23 2 sostanovalca sprejmem % zajtrkom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10401-23 Sobe išče bro ohranjen. Daljnogled. Dobra gospodinja. Družabnik 200.000, Eksistenca 301 Eksistenca. E1 ek tr om o n ter. Fran jo. Gospodinja, Gotovina, Garson. Hudson, Ivo Izobražena go-spodična, Inteligentna. I. Z. Inventar, Kultura. Kuharica. Kava. Kemičarka. Kamenje in pesek. Kompletno. Ljubljana. Mali vrt. Moderno. Miren gospod. Mizar 20.000 Din. Metlama. Moste. Mirna stranka. Majski odmor, Mlajša moč. Močan voz. Mirno v nadstropja, Nastop takoj. Nesrečen zakon 111. Nova sreča. Najraje v Ljubljani Nova, Noči v planinah. O. C. 4711)1. Osamljena. Orod-ničar. Okna 7. roletanr. Prednost Imajo starejši gospod le. Poštena 101. Po. slovodkinja. Proti vrn:tv;. Pomlad 1932. Posebni vbod Poštem in t.rezen. Prizma-tičen, Pomlad. Pomlad jo tu. Plačnik več mesecev naprej. Prometni kraj. Poštena služba. Rešitev. Res-tro. Roelno-disk-retno. Rentabilno S3. Ratna šteta 33 T?»dno plačilo. Stalno 400. Snažna. Sreča je Te>hl. Samostojna gnspa. So!:di:a t-itinvti n e. Sol' Vsaka Pesetla 1 b: . «4 dajanje naslova a", ta Slfro r« 5 Din. (31) Cenjene odicmalce v Trbovljah In "k < ".-ci opozarjamo, da gosp. Bočko Alojz ni več naš zastopnik i.n n; pooblaščen, da za na,- predaja 'n inkasira. M mu-faktura »RekordLjubljana, Aleksaudro\a cesta 8. 11037-3-3il e-JttJssr.'^.!/ velika zaloga danisk3h KLOBUKOV in SLAMNIKOV od Din 60.— naprej. Preoblikovanje 28 LMn Salon »La femir»e Chic«. Anica Puhek, Selenburgova ul. 6 L Vsaka oeseda 1 I > - -: t za dajanje naslova ai-l i za šifro pa 5 Din. (37. > Vsaka be»eda 50 par, za dajanj« naslova ali ra šifno 3 Din. (23^) Opremljeno sobo v Šiški išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo Šiška«. 10169-23/a Opremljeno sobico snažno in solnčuo. v mestu išče stalna, mirna in solidna gospodična, ki pla-do 250 Din. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Svetla in suha«. 10066-23 a Solnčno sobo s posebnim vhodom, v mestu iščem s '5. aprilom. Pism°ne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. ! 0393-23 a Vsaka beseda 30 wt: ta lajanje na s' o va ali za šifro pa 3 Din. (281 Etui s ključi je bil najden na Rimski cesti. L>obi se v Realitet-ni pisarni Grašek. Kolo- dvorska 24. •nttTf'--«: Sneg kopni. Sreča 1933. Suhi trami. S*rol:. Svo'el. Sam'0.sto:na =^>ret.na moč. Sedaj, Samosto:en k*v go- v"d\i. Stanovanjska a!: trgovska. Srčna ha Tnotvi 1. Stalna. Stalen nslužbe-oec. S'-gtiren kapital 230. Tajnica. Tržaška cesta. Takoj dane«. Tečno plačTio. Poanje 29. Pradmlk. Ve. selle do otrok. Vesna. V i dobrem *taniu. Vila 7 vrtom. Wirtschafter'n. IV. Vselitev ma :a 4, Ve-a 2^. maj. Veletrgovina. Z. r1.. Znan le. Zves'a pri :-t ca. Z^es*a Fanl. 7ydrav: •odi. Zadruga. 150, 415. pwi _ vvio. "i.ono. I 500.000 Din. 6^0. rJS.mn. po^drav rarvese'ttt £a>V.*im danes oh 20.15 pred »Matico-. e" Živali po Din 6.—, 8.— in 10.— komad razpošilja RASADMK LOVRECINA zp. \'rl>ovec 4573 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Najncvcša služinska pa--tetna ielezna zelo praktična siožiiva postelja s tapeciranim madracom _ praktična za vsaku hižu. hoteie, za putujuče osrv-bc in nočne službe. Stane Din 390.— Razpošiljam postom in žclczni-com po povzetju. Vsaka beseda 1 Dm: za da lan je naslova ali za Šifro pa 6 Din. (27) Gti^hilu. Kanarčke odlikovane s srebrnim la-vorjevim vencem. veliko zlato kolajno in bokalom, proda Opeka. K-deljevo št. 31, poleg Mladinskega doma. 10367-27 Mladega volčjaka kupim, ponudbe na og-as. oddelek »Jutra« pod -ifrn »Pes«. 10396-27 Kanarček .ie ušel na vrtove v Ko-menski ulici ali na Sv. Petra cesti. Prosi se istega oddali v trafiki v Kolodvorski ulici 8. 10419-28 Brez posebnega obvestila Obfiina Ljubljana Mostni pogrebni zavod Zjjubili smo soproga in očeta V«V avrencica nadučitelja v pokoju Pogreb se bo vršil v petek, dne 8. aprila 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne lrol-nice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. aprila 1932. 4579 ŽALUJOČI OSTALI. Vsaka beseda 1 Dm; ta da ianje naslova ali ta šifro pa 5 Difl. (26" Dolg klavir poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku ».Litra« 10377-.6 Gramofon v brezhibnem stanju ku-pim za gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Gramofont. 10406-26 Dopisi Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (24) V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Arhitekt, Aparat, A. B. 29. Buffet, Centrum ali izven mesta. Cista ko lilija. Dobra kuharica, Delazmož-ni, Dobro stanje. Denar 964. Domača tvrdka. Dobro stanovanje. Dvakrat resno. Dober in točen. Do- Vsaka bese-la 1 Din, sa lajanje naslova alt šifro pa 5 D!a. (29' Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III. 10295-29 ■ saka beseda 1 Din. '.a dajanje naslova ali 'a šifro pa 5 Din Stoji Dm spcljni. potent Stane Oia 1300 Lifi«»!ubl prjktičan T» Icianie • in »cccnic. Sta-« V bc Din 130 . po tem imam čist 6oh«!<» THrje kg Dia 4S.—, či:-^ belo gosje kg Din 130.—» čisti puh k2 Dm 259.—. modroci punjeni z volnont Din 750.—, žične mreže ia, postelje Din 150.—, oto-maiii Din 650.—. L EROZOVIC, ZAGRES ILICA £2. Čebelarji! Vse čebelske potrebščine kupite po zmernih cenah v trgovini Pr. Stu-pica, železnina tn zaloga poljedelskih strojev. Liubljana. Gosposvetska cesta št. 1. 10014-30 Vrtne škropilnice iz prima pocinkane pločevine. solidno delo, po 26 in 28 Din komad, dobite edino pri M. Jankovič, splošno kleparstvn v Ljul>-Ijani, Rimska cesta št. 19 10400-30 ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica Antona Korena logarja v pokoju I se najlepše zahvaljujemo vsem sorod-j nikom. prijateljem in znancem in vsem. ki so pokojnika v bridkih urah tolažili. Posebno zahvalo izrekamo g. okraj, zdravniku dr. Raznožniku za njegovo požrtvovalno delo. s katerim je lajšal pokojniku mučeniško trpljenje; nadalje oskrbniku grajščine Snežnik« g. Schautu za njegovo izredno naklonjenost ter gg. uradnikom, njegovim stanovskim tovarišem in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Nadlesk, Ljubljana, 7. IV. 1932. 4575 Žalujoči ostali. Čitaite tedensko reviio v^ivi ivvm m svftv Urejuje DavoriD Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll flibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.