KRONIKA 1-2 43 časopis za slovaško krajevno zgodovino KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor : France Dobrovoljc, dr. Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin, dr. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zorn, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sregij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, dr. Maja Žvanut, dr. Aleš Gabrič, dr. Janez Cvirn (glavni urednik) Prevodi : Katarina Kobilica - angleščina Niko Hudelja - nemščina Lektoriranje : Anton Šepetavc Bibliografska obdelava : Branko Goropevšek - • Uredništvo in uprava : Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, tel. 061 17 69 210 Sofinansirata : Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije Računalniški prelom : MEDIT d.o.o. Tisk : Mobo International d.o.o. Na naslovni strani : Rimska cesta in vogal Igriške ulice leta 1895 (Fototeka ZAL) Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS .štev. 415-4/92 z dne 5. 3. 1992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5% po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. Ust RS, št. 5/92) KAZALO Peter Štih : O novem branju starih virov.................................... 1 Juraj Sedivy : Kako so o Madžarih in zahodnih Slovanih pisali kronisti zgodnjega srednjega veka............... 3 Matevž Košir : Magija in goljufija ter tovorništvo med Trstom in Gradcem 1732-1734 ................................................ 11 Primož Kuret : Academia philharmonicorum v Ljubljani.............. 19 Gorazd Stariha : "Pri tem je odpel hlače in ..." .................................... 25 Stane Oltoliš : Iz zgodovine Nadliška na Notranjskem ................ 35 Andrej Studen : Strašen potres je pretresel ljubljanska zidovja ..... 43 Helena Prelc : Prispevek k zgodovini blaznosti na Slovenskem v prejšnjem stoletju ....................... 53 Adam Lucijan : Doneski za biografijo Jožefa Schwegla .................. 61 Peter Rustja : "Na delovanje, hčere slave!"...................................... 68 Rok Stergar : O posilni nečistosti, oskrumbi in druzih velikih nesramnostih ..................................... 74 Irena Lačen-Benedičič , Drobci iz življenja učiteljev narodnih šol Branko Radulovič : v času med vojnama................................................... 92 Ivanka Zajc-Cizelj : Manjšinski oddelek na celjski deški šoli 1931-1934 ..................................100 Roman Brunšek : Procesi pred sodišči slovenske narodne časti v Ljublajani.....................................................................106 Vojko Čeligoj : Pionir domače etnologije, arheologije in numizmatike Josip Potepan Škrljev ...................115 Mateja Gašpirc : Tehniški spomenik proti Muzeju ............................119 Zdenko PJcelj : Ulice Novega mesta ....................................................125 Stane Padežnik : Iz šolske prakse ............................................................128 Stane Granda : Osemdeset let profesorja Jožeta Dularja ...............131 Stane Granda : Miloš Rybaf (1928-1995).............................................133 Franc Jerman : Akademiku prof. dr. Bogu Grafenauerju v spomin ........................................................................135 Ocene Marija Makarovič, Sele in Selani, Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Košuto, Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Mohorjeva založba Celovec-Ljubljana-Dunaj 1994, 527 strani (Bojan Cvelfar)................................................................ 137 Jože Prinčič, Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. Povojne nacionalizacije v Sloveniji (1945-1963). Tiskarna Novo Mesto - Dolenjska založba 1994 (Seidlova zbirka, 12. knjiga), 176 strani. (Bojan Cvelfar) ............................ 140 ZBORNIK 1994/95, Zbirka Šaleški razgledi, 11. zvezek, Velenje 1994, 271 strani. (Bojan Cvelfar)............................................................................. 141 Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slo- venskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Zbirka ZRC 2, Znanstveno-raziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1994,159 strani (Andrej Pančur) ............ 143 Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, 376 strani (Martin Steiner).............. 145 Nataša Golob, O srednjeveških igrah in smehu, ilustriral Matjaž Schmidt, Mladika, Ljubljana 1995, 45 strani (Elizabeta Hriberšek Balkovec).......................................................................... 146 Raquel Lopez Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani; Manuel Lucena, Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani; Federico Lara Peinado, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani; Federico Lara Peinado, Kako so živeli BabUonci, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani (Elizabeta Hriberšek Balkovec) ................................... 146 Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944- 1951, Zgodovinski arhiv Celje (Študije, 1), Celje 1995, 230 sh-ani (Aleš Gabrič) ........................... 147 OTIVM, Časopis za povijest svakodnevnice, izdajatelj: Povijesno društvo "OTIVM" Zagreb, št. 1 (1993), 31 strani in št. 2 (1994), 81 strani (Bojan Cvelfar)................................................................ 148 Dušan Kos, PISMO, PISAVA, PISAR. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do leta 1300, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 14, Ljubljana 1995, 248 strarü (Andrej Staden) ............................................................................. 151 Razstava Slovenski olimpizem (Tomaž Pavlin)................................................................ 152 Roger Gogala, Slovenci v vojnah 593-1918, Potencial, Ljubljana 1992, 232 strani (Zvezdan Markovič) ......................................................................... 153 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Peter Stih O novem branju starih virov Miselni modeli in vzorci znajo biti zelo trdo- vratrü. Eden takšnih je povezan z vprašanjem iz- vora ljudstev, z njihovo etnogenezo. V srednje- veških raziskavah lahko vedno znova opazujemo fasdnacijo nad začetkom; fasdnacijo, ki se je raz- vila do polne veljave v času romantike, ko je glede etnogeneze nastal tudi vse do danes prevladujoč miselni vzorec. Ta izhaja iz predstave o organski, biološki rasti ljudstev in zato predpostavlja, da je rešitev uganke možno najti na začetku nekega skupnega razvoja, v nekem genetsko določljivem jedru, iz katerega so se nato "razvila" posamezna ljudstva. Izhajajoč iz sorodnosti jezikov, je bilo namreč vabljivo izpeljati sklep o genetski poveza- nosti ljudstev in s tem o neki davni enotni in skupni preteklosti. Izoblikovala se je biološka pred- stava modela geneaološkega drevesa, po katerem so vsa ljudsva nastala z delitvijo iz starih ljudstev. V sozvočju s to predstavo se je stremelo prikazati zgodovino posameznega ljudstva čimbolj staro in slavno in zato prestaviti "začetek" tako daleč v preteklost, kolikor je le bilo mogoče. Temu pri- memo so se v literaturi pojavile špekulacije o raz- ličnih "prednikih" posameznih ljudstev in narodov; tudi pri nas, nazadnje z venetsko teorijo. Kolikor starejšo in slavnejšo zgodovino ima neko ljudstvo oz. narod, toliko pomembnejši naj bi bil v seda- njosti! Prav na prostoru naše nekdanje države Jugoslavije se je pokazalo, da ima lahko zgodo- vina, ki ponuja čmo-bele identifikacijske modele in enostavne predsodke, še vedno in ponovno fatal- ne uspehe. Prelom v etnogenetski problematiki je nastal, ko je leta 1961 Reinhard Wenskus objavil obsežno knjigo Starrmiesbildung und Verfassung in z njo odprl novo pot za raziskovanje etničnih fenome- nov. Teoretično je njegovo delo slonelo na premisi, da je etnična skupnost (gens, populus, natio, et- nas; pač kakor je označena v virih) subjektivno in ne biološko-objektivno določljiva. V tem smislu je npr. Ernest Renan že leta 1882 karakteriziral nacijo s konsenzom vseh njenih članov, podobno pa je tudi Max Weber definiral etnične skupine samo z njihovim "subjektivnim pfepričanjem" o skupnem poreklu. Wenskus je prepričljivo dokazal, da poz- noantična in zgodnjesrednjeveška ljudstva (oz. plemena, kot jih je imenoval) niso imele nekega resničnega skupnega porekla, ampak, da jih je prav prepričanje oz. vera o skupnem izvoru držala skupaj. Na podoben način je relativiziral tudi ostale objektivne kriterije za etnično pripadnost, predvsem jezik, pa tudi kulturo, pravo itd. Odlo- čilna je bila torej le subjektivna opredelitev oz. izpoved. To je vodilo k nadaljnjim ugotovitvam, da so bili etnični odnosi zgodnjega srednjega veka veliko bolj kompleksni in protislovni, kot se je dotedaj mislilo. Predstava o razvoju in razširitvi nekega ljudstva iz ene kali - predstava, ki od- zvanja tudi v pojmu etnogeneza - se je morala umakniti. Vidno je postalo, da so ljudstva nastala z etničnim mešanjem, da se je etnična pripadnost lahko menjala, da je ravno v nemirnih stoletjih pozne antike in zgodnjega srednjega veka pogosto prihajalo do cepitev in nastajanja novih skupnosti, da je torej polietnična struktura posameznih ljud- stev bila pravilo. Knjiga Herwiga Wolframa o Go- tih, prvič izšla 1979, je jasno pokazala, kako v got- ski zgodovini ni neke biološke, ampak samo konti- nuiteta imena, saj so se vedno nove skupine po- služevale gotskega imena in z njim zvezane tra- dicije: kmetje na Baltiku v 2. in trume pomorskih roparjev v 3. stoletju, stepski imperij ob Črnem morju v 4. in konkurirajoče se federatske vojske, pogosto velike le nekaj tisoč mož, v balkanskih provincah 5. stoletja ter kraljestva v južni Galiji in na Iberskem in Apeninskem polotoku. Eden temeljnih pojmov za razumevanje obli- kovanja etničnih zvez je postal "tradicijsko jedro" (Traditionskem). Okrog takšnih tradicijskih jeder, se pravi okrog nekega vodilnega sloja, ki si je svojo legitimnost in atraktivnost znal pridobiti z, glede na okolico, boljšimi bogovi (to je s pre- pričanjem o svojem božanskem izvoru) in boljšimi organizacijskimi oblikami (običaji, temeljnimi ustav- nimi oblikami, ki so določala pravila skupnega življenja takšne zveze), se je lahko izoblikovala velika (etnična) zveza, ki jo je povezovala neka skupna tradicija in pravila skupnega življenja, ne pa kri. Nastanka posameznega ljudstva, določene etnične identitete, si torej brez določenih ustavnih, še tako rudimentamih oblik, ni mogoče pred- stavljati. Tadtov stavek "majhnost plemeniti Lan- 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 gobarde" reflektira vlogo takšnega tradicijskega jedra v zgodovini - oziroma bolje v subjektivni predstavi o lastni zgodovini - zgodnjih ljudstev. Te predstave o lastni zgodovini so našle izraz v iz antike izvirajoči literarni zvrsti Origo Gentis, v Iz- voru ljudstev, ki so polne klišejskih in stereotipnih predstav: najprej je obstojalo neko majhno ljud- stvo, recimo Goti ali Saši ali Langobardi. Ker jih njihova domovina ni mogla več prehranjevati, so se pod božjim vodstvom izselili. Primordialno de- janje, prva preizkušnja, pa naj bo to prehod čez morje ali veliko reko kot so Ren, Laba, Donava ali pa zmagovita bitka nad premočnim sovražnikom - velikokrat pa oboje skupaj -, je ustvarilo pred- pogoje za legitimnost tradicijskega jedra in za nas- tanek novega, številčno močnega - ter pač atrak- tivnega - ljudstva. To novo branje starih virov ni zaobšlo niti alpsko-jadranskega, pogojno rečeno širšega sloven- skega prostora. Zlasti po zaslugi Herwiga Wolf- rama, ki je svoje tozadevne raziskave sintetiziral v knjigi Rojstvo Srednje Evrope (1987) in njegovega učenca Walterja Pohla, ki je na teh novih iz- hodiščih skušal razložiti fenomen Avarov (1988), in pri tem pokazal, da so nekatere lastnosti skupne vsem ljudstvom (plemenom), ne glede na to ali jih štejemo med germanska, slovanska ali pa stepsko- nomadska. Ob ugotovitvi, da zgodnjesrednjeveška plemena niso bile skupnosti istega porekla, temveč so to bile polietnične skupnosti, ki jih v celoto ne povezuje ista kri ampak skupna tradicija in običaji, se je pokazalo, da so tudi Avari tvorili polietnično zvezo, ki je bila zmeraj odprta novim prišlekom in ki je poleg ostalih ljudstev panonskega bazena zaobjemala Gepide, Bolgare, Kutrigure in pred- vsem Slovane. Pod imenom Avari je torej živela nadregionalna politična skupnost, katerega tradi- cijsko jedro je tvorila skupina okrog kagana in ki je bila precej nestabilna in podvržena nenehnim spremembam. Polietnično pa je bilo tudi pleme oz. ljudstvo Karantancev. Brez dvoma so bui slovan- sko pleme - kar pomeni, da je bilo njihovo tra- dicijsko jedro znotraj polietnične zveze slovansko opredeljeno, sestavljeno iz dveh skupin Slovanov, ki so se konec 6. stoletja naselili v prostor vzhodnih Alp s severa in iz juga ter še iz Hrvatov in Dudlebov in domačih romanskih staroselcev. Ne gre pa izključiti možnosti, da so se med njimi nahajali tudi avarski, bolgarski in germanski drob- ci. To med drugim pomeni, da so morda obstajali tudi Karantanci, ki so imeli poševne oa! Že samo možnost, da bi kakšen azijat lahko bil član ka- rantanskega gensa povzroča rassig naravnanim Slovenceljnem, ki verujejo, da smo - tako kot to mislijo zase npr. nekateri njim podobni Hrvati in Srbi - eden najstarejših evropskih narodov, star že tri tisoč let, ki v svoji biološki kontinuiteti sega vse do Venetov, kurjo polt in jim dviga lase na glavi. Izhodišče, da so zgodnjesrednjeveška ljudstva skupnosti, ki jih v celoto povezujej skupno tra- dicijsko jedro in da je posamezna skupina lahko menjala svojo etnično identiteto pa je, kar se sta- rejše slovenske zgodovine tiče, pripeljalo še do ene pomembne ugotovitve. Po propadu avarske nadre- gionalne in polietnične skupnosti konec 8. stoletja je na ruševinah avarskega kaganata prišlo do ve- likega preslojevanja in oblikovati so se začele nove etnogeneze, kar se je odrazilo tudi v terminologiji virov. Namesto splošne oznaki Sciavi se sedaj na obrobju kaganata pojavijo številna slovanska gen- uina imena, med njimi leta 820 tudi Kamiold, ki jih zgodnjesrednjeveški viri jasno razlikujejo od Karantancev. Karantanija tudi ni zajemala (v glavnem) prostora današnje Slovenije, v prvi vrsti Posavja, ki so ga od karantanskega prostora ločile Karavanke. Na tem prostoru se je konec 8. in v začetku 9. stoletja začelo oblikovati posebno pleme - ljudstvo, ki je bilo slovansko determinirano in je tako kot Karantanci svoje ime dobilo po pokrajini kjer je bivalo: po KamioU (o tem podrobno P. Štih, Camiola (Kranjska) v zgodnjem srednjem veku, v tisku). Na slovanskem naselitvenem prostoru v vzhodnih Alpah sta se tako izoblikovali dve ljud- stvi: Karantanci in Kamiolci in gentilna kneževina Kamiolcev je bila poleg Karantanije druga slovan- ska gentilna kneževina tega prostora, ki pa je - tako kot Karantanija - pod novo frankovsko oblast- jo kmalu izgubila svojo staro plemensko ureditev. Tudi razprava Juraja Sediv^^a, Slovaka, Id štu- dira na Dunaju, in ki so ji - kot nekakšen uvod - namenjene te vrstice, je naravnana v smer, ki so jo odprle raziskave od začetka šestdesetih let naprej, ko so bili pod lupo ponovno postavljeni nekateri ključni pojmi, ki so jih v svojih delih uporabljali zgodnjesrednjeveški pisci. Skozi analizo nekaterih temeljnih pojmov se skuša Sediv^' približati misel- nemu svetu in vzorcem tedanje Evrope in tako razgrniti del polja, ki ga označujemo kot kulturna zgodovina. Ne zanima ga faktografija, ampak mi- selnost, mentaliteta zgodnjesrednjeveškega kro- nista, vprašanje njegove percepcije in njegove lest- vice vrednot. Seveda, na podlagi enega samega avtorja in ene same kronike ni mogoče potegniti nekih splošnih zaključkov. Sploh obstaja o teh vprašanjih v zadnjem času že obilo zelo različnih del, tudi z zelo različnimi rezultati. Kljub temu je delo zanimivo za objavo predvsem zaradi svojega pristopa - in kot takšno bi lahko koristilo kot spodbuda za podobne raziskave tudi v slovenskem zgodovinopisju. 2 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Juraj Sedivy Kako so o Madžarih in zahodnih Slovanih pisaU kronisti zgodnjega srednjega veka Srednjeveške kronike so vir, ki ga zgodovinarji že dolgo s pridom uporabljajo. Že v 19. stoletju so predvsem resni pozitivistično usmerjeni zgodo- vinarji izkoristili njihovo faktografsko vrednost ta- ko, da so jih izdali opremljene s kritičnim apa- ratom. ^ Njihov glavni dlj je bil dognati, koliko so ti viri zanesljivi predvsem glede posameznih dej- stev, koliko lahko obogatijo mozaik zgodovinskih dogodkov in oseb v medsebojni odvisnosti.^ Ni jih zanimal tisti del vsebine, ki postaja danes glavna tema kulturne zgodovine, zgodovine miselnosti in zgodovine duhovne usmerjenosti, to je različne ideologije in idejnih aspektov dela. V tem delu bi želel spregovoriti o enem od teh problemov, in sicer o tem, kako so sodobni pisci gledali na Madžare in zahodne Slovane. Da bi se lahko ukvarjal z analizo skupine, ki me zanima, je bilo treba najprej razčistiti pojme, ki zadevajo po- samezne skupnosti ljudi {gem, populus, natio). Pozitivistični del tega problema je madžarska stran že dodobra obdelala,^ ne pa tudi slovaška. Na dru- gi ravni pa bi želel zajeti ideološke posledice teksta ter doloati mesto teh skupnosti na vrednostni lestvici kronistov. Za ključne opore pri tem delu so mi služili pojmi "nostri", "rex" in "pax et lex Christi". Raziskava naj bi predstavila skupinska občutja^ in miselru svet zahodne Evrope ali kronistov in je torej ne zanima faktografska točnost kronik pri opisovanju posameznih oseb ali dogodkov. Zame je v tem primeru odločilen opazovalec (s svojimi subjektivnimi predstavami) in ne toliko tisti, ki ga opisuje. Nazoren primer za tako analizo so pred- vsem kronike iz obdobja, ko so skupnosti pre- hajale iz preprostih plemenskih skupnosti v držav- nost in od plemenskega verovanja v krščanstvo. ^ Scriptores rerum germanicoruin...: Die Geschichts- schreiber der deutschen Vorzeit... Tipičen izdelek pozitivistične znanosti (ne le kronike) pomeni zelo podrobna in s pridom uporabljana Reihe der Jahrbücher des Deutschen Reiches. Gombos, Albinus Franciscus - Cataiogus fontium his- toriae Hungaricae aevo ducum et regum ex stripe Arpad descendentium ab A. Ch. DCC usque ad annum MCCCI, 3 Bde., Budapest 1938. Ta pojem je uvedel Rudolf Buchner. Pri zahodnih Slovariih so bili ti prehodi v drugi polovici 10. stol., pri Madžarih se je ta proces razvijal nekoliko kasneje - v času sv. Stefana (okrog leta 1000). Za primer sem izbral Wipovo kroniko (VVipo je bil dvomi kaplan nemško- rimskega cesarja Konrada, doma pa je bil verjetno iz Burgundije). Kronika govori o času med leti 1024-39, Wipo pa jo je napisal ob koncu 40. let 11. stol. (Več o tem najdemo v uvodih v vse kritične izdaje Bresslau). Pojmi za poimenovanje Pri analizi etnološke predstavitve zgodnjega srednjega veka moramo najprej posvetiti pozor- nost poimenovanju dmgih (gentes, nationes, populus). V poznoantični latinščini je beseda "gen- tes" pomenila tuja ljudstva na splošno ('barbarae gentes et nationes" za razliko od "populus Ro- manus")^. Tako so v tem času označevali tudi pokristjanjene Germane, pojem še ni imel ver- skega pomena (to je veljalo tudi za Izidorja Lz Seville)^. Poleg prevzema tega poznoantičnega pojma v tradicionalnem pomenu,' je srednji vek rabo tega pojma razširil že na skupine poganov in na odpadnike od krščanstva.^ Na širitev take rabe je vplivala predvsem Biblija, ki je bila glavni vir srednjeveške predstave o svetu in njegove razlage. V Stari zavezi so bili ^ Zöllner, Erich - Der Österreichbegriff. Formen und Wandlungen in der Geschichte. Wien 1988, str. 90 in 91. Sparlar, J., Hrabrovsk^, J., - Dictionarium latino-slova- cum, slovaco-latinum. Bratislava 1987, str. 257. Zöllner, E. - Der Österreichbegriff..., str. 91, posebno tudi Behanghel, otto - Deutsch (v: Wege der Forschung ?), in Braune, Wilhelm - Gentiiis (v: Ibd). Ta trditev je živa tudi pri Wipovem sodobniku Aimoinu iz Fleurya v njegovi Historü Francorum: kot je Hans Dietrich Kahl (Einige Beobachtungen zum Sprachge- brauch von natio im mittelalterlichen Latein mit Ausblicken auf das neuhochdeutsche Fremdwort "Na- tion", v: Nationes, Bd 1. Sigmaringen 1978) trdil v svoji analizi: "natio" Frankov je obdana z "gentes", ki jih obvladuje, ko pa ji uspe nad njim zavladati, ne govorijo o njih več kot o "gentes", pač pa kot o "nationes", str. 81. Schröder, Franz Josef - Völker und Herrscher des östlichen Europa im Wletbild Widukinds von Korvel und Thiermars von Merseburg; rkp. dis., Münster 1974. 3 2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 ljudje razdeljeni v dve skupini - na eni strani je "Izrael" t.j. "božje ljudstvo" (hebr. Cham, gr. laos), na drugi pa vsi "drugi" (hebr. gojim, gr. ethne) t.j. pogani, ki ne poznajo Boga.^ V tem primeru ne gre za politične ali nadonalne, pač pa za verske razlike. Kljub splošnemu nagovoru Nove zaveze 0ezus Kristus je naročil apostolom, naj vsem oznanjajo Evangelij - Mk 16, 15...), je bila sred- njeveška latinščina pod močnim vplivom Stare za- veze^*^ in tako je beseda gens doživela spremembo (ne izključno) kot enakovredna za hebrejski gojim in grški ethne. Pavla, apostola poganov, so tako označevali kot "magister gentium" (Rm 11,13). Izraz "gens" uporablja Wipo petkrat - dvakrat z njim označi Ogre (gens Pannonica),^! enkrat slo- vanske Lužiške Srbe ("gens Sdavorum"),^^ enkrat prebivalce Lotaringije ("nobilissima gens Liutha- ringorum")!^ in enlcrat verjetno mejna ljudstva ("gloria regis gentium regiones transcedit").^'* Pri- trditi moramo torej temu, da se Wipo vsaj enkrat oddaljuje od teženj, ki jih lahko zatrdno ugo- tovimo pri drugih avtorjih (ki so nam v veliko pomoč pri predstavitvi ljudstev), ko uporabi be- sedo gens tudi za plemenito krščansko pleme (prav gotovo pozitivno), kot tudi za mlado kr- ščansko ljudstvo (nevtralno) in za poganske od- padnike (prav gotovo negativno). Wipo uporablja ta izraz (kljub težnji, ki je prevladala v srednjem veku) le za oznako izvora, brez kakršnegakoli slabšalnega pomena. Pojem "populus" pomeni še večjo pomensko členitev kot prej omenjeni izraz "gens". V zgod- njem srednjem veku so tako označevali laike (na- sproti klerikom ali vladajočemu sloju). Od viso- kega srednjega veka dalje so z izrazom "populus" označevali vse prebivalce določenega področja,^^ kar lahko že razlagamo tudi za nekakšen "pred- nadonalen" pojem. Pri Wipu najdemo ta izraz na 15 mestih. Enkrat z njim oznad podložne laike (Freisin- gensem ecclesiam regebat EigUbertus episcopus, providus gubemator cleri et populi sui"),^^ nato ^ Kot v opombi 14. O nastanku srednjeveškega "prednacionalizma" pred- vsem v cerkvenih krogih glej Graus, Fr., Die Bildung eines Nationalbewußtsein im mittelalterlichen Böhmen (Die Vorhusitische Zeit), v: Historica XIII., 1966, str. 21, 32. Bresslau, H. - Wiponis opera str. 43 in 44. 12 Ibd.,str. 53. 13 Ibd., Str. 15. 14 Ibd., Str. 29. 1^ Graus, František - Die Nationalbildung der Westslawen im Mittelalter. Nationes, Bd. 3., Sigmaringen 1980, str. 13; tudi Wipo sam - glej Bresslau, H.- Wiponis opera ... str. 11: "clerus et populus suus". 1^ Graus, F. - Die Nationenbildung str. 13. 1^ Bresslau, H. - Wiponis opera (v nadaljevanju glej W.O.) str. 11, 16, 17, 18, 18, 19, 20, 23, 23, 42, 52, 54, 58 in 60. W.O., str. 11, Wipo uprablja tudi pojem "laicus" (glej n.pr, str. 20). večkrat svobodne osebe, ki imajo volilni glas pri izvolitvi kralja (Konrada in Henrika) ("Si animum populi cognovero te velie... in dominium et regem"),!^ tiste, ki so bili "srednjega" sodalnega stanu ("Hinc sumpto iudido concordiae consedere prindpes, populus frequentissimus astabat").^^ Da je bila to res neka sodalna struktura ljudstva (brez klera, princev in sužnjev), bi govorila tudi na- slednja raba: "episcopi et duces cum universo populo,"21 "coniurationes, quas facere populus con- tra prindpes."22 Razen enega mesta, ki za populus oznad nižje plasti (zadnji dtat), se vsi drugi izrazi nanašajo na germanski element. Izraz "populus" bi skoraj lahko razumeli za sinonim izraza "nostri" (oz. določenega sodalnega sloja naših). Zgodovina naslednjega poimenovanja "natio" že skoraj stoletja vpleta zgodovinarje v različne ideologije. Od leta 1978 izhaja v Simaringenu zbornik, ki je posvečen temu problemu. Izčrpno teorijo o pojmu "natio" je na straneh tega zbornika razvil Hans Diether Kahl: samostalnik "natio" iz- haja iz latinskega glagola "nasd", ki uokvirja nje- govo rabo. S to besedo so označevali posamezne osebe ali skupine, ki niso imele določenega izvora - glede na avtorjevo razumevanje ali genealoško zvezo^-' (Liber pontifikalis poroča o Sergiusu L, ki naj bi bil po narodnosti Sirijec, čeprav je bil rojen na Siciliji; odločilno je bilo namreč očetovo po- reklo)^ - ali v geografskem smislu^^ (izvor iz raz- lično velikih ozemeljskih enot, torej ponovno Liber pontificalis: "Jakobus nomine Venetianus natione; ali Burgundio nomine - Pisanus natione, ali "natione Coloniensis - nomine Liffardus, resp. "na- tione de Teplice";^ kot dober primer lahko ome- nimo uporabo "natione Burgundus, Lothringus ali Ungarns", kjer gre za etnično mešano prebivalstvo in tako lahko pojem uporabimo tako v oze- meljskem kot v etničnem pomenu. Torej podobno kot so bile poznosrednjeveške oznake univerzalne in kondlske nadje^'' ali v sodalnopravnem smi- slu^ (Markulfova zbirka: "svobodni, podložni in siceršnji narodi na ozemlju določene cerkvene gosposke")29 in končno v ocenjevalnem smislu^O ('Nationes - id est pagani" popolnoma v smislu Stare zaveze najdemo pri Bernardu iz Clari- vauxa;31 Aimoin iz Fleuryja pa pravi: "Frankovsko 1^ W.O., str. 18. 20 w.o., str. 18. 21 w.o., str. 23. 22 W.O., str. 54. 23 Kot v opombi 1. 24 Kahl, H. D. - Die Beobachtungen str. 69. 25 Kot v opombi 2. 2^ Ibd., str. 69; Graus, F. - Die Bildung..., str. 41 in 42. Du Gange - Glossarium mediae et infimae latinitatis. IV. Bd. Graz 1954, str. 573. 2^ Kot v opombi 3. 29 Kahl, H. D. - Einige Beobachtungen str. 68. 30 Kot v opombi 4. 31 Ibid., str. 82-85. 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino natio obdaja gentes, nad katerim je razširila svoje gospostvo, in ko ji je uspelo, da jim je zavladala, se o njih ni več govorilo kot o gentes, pač pa kot o nationes.32 Prav tako tudi v regis Ricardi: "... populus ex omni natione Christiana"^^ kot skupna oznaka za vse kristjane.) VVipo uporabi ta termin le enkrat, ko govori o mainškem nadškofu Aribu, ki je bil "natione No- ricus".34 Ker se je ta temrin pojavljal tako poredko (in tudi ne pri skupinah, ki bi bile za nas za- nimive), se smemo zadovoljiti s trditvijo, da ga Wipo izrablja kot potencialno etnično označbo (z izrazom "Noricus" skuša Wipo reči "Bavarec", glej W.O. str. 44, - "in regno Noricorum id est Baioavorum"). Ideološke oznake Pri iskanju predstave o drugih skupnostih (za to delo je vseeno ali Ogrov ali zahodnih Slo- vanov), ki se omenjajo v srednjeveških kronikah, se prav kmalu postavi logično vprašanje: z vidika katere skupine (ne le v socialnem smislu) gleda kronist na "druge"? Kdo so "nostri", če se n. pr. Wipo večkrat oznaa za "quidam de nostris"?^^ Pripadnost k nanVnašim/nostri je večkrat od- visna od konteksta situacije. Pri obravnavanju notranjepolitičnih razmer tega izraza skoraj ne uporabljajo (Wipo ga v takem primeru sploh ne rabi). Ob takih priložnostih ni tako zelo poudarjal enotnosti posameznih germanskih plemen (kot če so se pojavljale še druge skupnosti). Ko pa govori o izvolitvi kralja ali o njegovem kronanju, nikdar ne pozabi omeniti, kateremu plemenu kdo pri- pada, katera plemena (Franki, Saši...) so bila pri volitvi, kateri vojvode so vladali v posameznih delih dežele...'"' Pri vseh zunanjepolitičnih sporih (vojaških po- hodih, pohodih na Rim), se pravi, ko se pojavi skupina z drugačnimi značilnostmi (t.j. druga skupnost), govori kronist o svojih ljudeh v skraj- šani obliki kot mi/naši/nostri (torej ne "Teutonici"). N. pr. pri svojem naštevanju posameznih dežel, ki so pripadale rimskemu cesarstvu, Wipo piše: "Un- garia autem, quam idem rex Heinricus III. nobili 32 Ibid., .str. 81. 33 Ibid., str. 86. 34 W.O., str. 10. 35 W.O., str. 25, 28, 49, 53 in 60. 36 pg Wipovem izročilu so po smrti Henrika II. spadali Sasi, Istrani, Bavarci, Atamani, Lotarinžani, Ripuarijci, Franki in Čehi (W.O., str. 12) k rimskemu cesarstvu. Podobno je poročal tudi pri nekaterih drugih . notranjepolitičnih dogodkih - pri volitvi kralja, kjer je podrobno poročal o posameznih germanskih plemenih; iz Galije - Franki, Ripuarijci, Lotarinžani, iz Germanije - Sa.si, vzhodni Franki, Noričani, Atamani (W.O., str. 14). Na nobeni strani pa ne najdemo pojma nos/nostri. atque mirabili victoria domuit,... praedicto tempore nec audire nos sustinuit."37 Kdo spada sedaj k tem nos/naši? Kot lahko vidimo iz zgornjega primera k tem prav gotovo niso spadali Ogri (ali pa prebivalci Ogrske). Prav tako ne Polabski Slovani ali pa Slovani ob Vzhodnem morju, kajti njihovo verovanje je za kaj takega pomenilo nepremagljivo oviro.38 Prav goto- vo tudi niso mišljeni drugi zahodni Slovarri. Poli- tični odnosi Češke in Poljske do rimskega cesarstva so bili precej napeti (pa ne le v letih 1024-39) in ne moremo si predstavljati, da bi ti lahko šteli k Wipovim "nostri". Še pomembnejše kot politična nasprotja so bile etnično-jezikovne in ideološke razlike.39 Rimsko cesarstvo so takrat sestavljali Germani/Nemd'**' (Teutoni), Italiki (ali prebivala cesarske Italije) in (kasneje) Burgundi. Eksplidtno se Wipo ni natančno izrazil, če vsi sodijo med "naše". (Vendar se bo v tekstu ta termin omejeval le na prve.). Za razreševanje tega problema sta zelo pomembni še dve ideološki kategoriji. Pri analizi tekstov zgodnjega in razvitega sred- njega veka (prav vseeno, iz kakšnega političnega ali sodalnega okolja izvirajo njihovi avtorji) se do- sledno ponavljajo ali pojavljajo določene kategorije (na različne načine, kar je odvisno od avtorjevega stališča). Poleg kralja seveda, ki se vedno omenja v povezavi s hierarhijo oblasti (ki je od Boga) kot glava (po spopadu za investituro kot glavi - kralj 37 W.O., str. 12 in 13. (Ta stavek je Wipo kasneje sam vrinil v kroniko, ko je sklenil pokloniti cesarju Henriku m. Gesta Chvonradi, pred 1046, glej Bresslau, H. - Wiponis opera str. XVIII). 3° Wipo izvaja ta odnos dobesedno iz: ob obmejnem spopadu med Sasi (nostri) in Lužičani (ei) so slednji napadli trdnjavo (Weiden), kjer "plures nostrorum, qui in eo erant, ab eis occisi sunt" (W.O., str. 53). Odnos "naši" je lahko obstajal le med enakovrednimi partnerji, tako npr. med Sasi in Franki (Widukind go- vori o njih, kot da so bili "quasi una gens"), ne pa obstajal med Tevtoni, ki jim je načeloval cesar ("vicarius Christi" - po Wipovih besedah), katerega glavna naloga je bila varovanje in širjenje Kristusovega miru in za- , kona, in na drugi strani Cehi (Moravani), katerih "božji priprošnjik" je bil le sv. Vaclav, njegov namestnik na zemlji pa češki vojvoda. (Poleg tega cesarjev fevdnik od Vladivoja 1002-3, zgodnja tradicija - 845-895...). Glej še -i Schröder, H. D., Völker und Herrscher..., str. 112; "Iz- oblikovanje "narodnostne miselnosti" v srednjem veku ima osnove v kultu "narodnih svetnikov". To tezo je Schröder vzel F. Grausu (Graus, F. - Die Bildung eines Nationalbewußtsein..., str. 45). Graus misli, da "nem- škega narodnega svetnika v srednjem veku sploh ni bilo, niti v cesarstvu...". To nasprotuje njegovi lastni teoriji (da je vladar zastopnik nebeškega pokrovitelja). Pri raziskovanju Wipove kronike (in nasploh sodobnih kronik) lahko ugotovimo, da je tako kot razmerje sv. Vaclav - češki vojvoda razmerje Jezus Kristus - cesar. Sam Kristus torej igra vlogo narodnega patrona. Prevod Tevtoni v Germani se mi ne zdi primeren, vendar pa boljši kot v Nemci (s pojmom Tevtoni zajame Wipo tudi romanizirane Franke, Ripuarijce in Lota- rinžane). 2 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 in papež). Kot sredstvo za ohranitev tega stanja sta služila mir in pravo. Za Wipa je kralj (Henrik III.) "huius orbis do- minus dominantius."4l Oatno pa zanj ni obstajal le his Orbis, ampak tudi onostranstvo, saj sam piše: "Velika sreča je biti kralj na zemlji, še večja pa triumfirati v nebesih."^^ Ni dvoma, da je zanj drugo višje od prvega. Na vrhu Wipove vred- nostne lestvice je Bog ("Omnis potestas a Deo. Is omnipotens rex regum, tortus honorius auctor et prindpium...").43 Tako kot je Bog vladar Nebes, je cesar vladar zemlje. Je njegov izbranec ("nostri cat- holid reges, verae fidei defensores, legem ac pa- cem Christi, quam nobis per evangelium suum tradidit"; "Vere Dei nutu electus est...", "Igitur non erat fas alicui in terra militare, quem Deus omni- potens praedestinavit (!) omnibus (!!) imperare", "Dominus, qui te elegit..."),44 je njegov namestnik (vicarius Christi")^^ in posnemovalec ("Nemo nisi imitator, verus est dominator").^'' Ta ideologija se je odrazila tudi v upodabljajod umetnosti. Približno od Karla Plešastega do Hen- rika IV. (z relikti v drugi polovid 12. stol.) je v dragocenih liturgičnih rokopisih, ki so nastali na kraljevo oz. cesarjevo zahtevo, mogoče najti v sceni božjo postavo, ki osebno predaja kralju krono kot simbol njegove časti*''. Za nadaljnjo razpravo zadostujeta le dva dela (Bog in cesar) hierarhičnih odnosov. S to hierarhijo je tesno povezano pravo, za nje- govo vzdrževanje pa je potreben mir. Srednjeveški sistem odnosov je slonel na prizadevanju za stabilnost. Raziskovalec srednjeveške kulture A. J. Gurjevič piše o razumevanju prava v srednjem veku: "Cerkev je bila nosilka nomokratične kon- cepdje prava, ki se je naslanjala na Sveto pismo... Njegova (sv. Pavla) teorija božjega prava je razvila splošno zavezanost pravu, ki ga je dal Bog (lex est donum Dei)... Pravni temelj ni strinjanje, pač pa poslušnost. Pravo je temeljni kamen vse družbe; na njem so bili zasnovani medčloveški odnosi."*^ Drugače povedano - pravo je trden sistem, model obnašanja, ki je omogočal življenje srednjeveški družbi in poleg krščanstva (ki je tako že povezano z zakonom) sodil k temeljnim vrednotam sred- njeveške kulture. Zelo blizu mu je mir, ki za- 41 W.O., str. 2. 42 Wattenbach,W. - Wipo. Das Leben Kaiser Konrad II., Leipzig 1925, 4. Auflage, str. 25. 43 W.O., Str. 21. 44 W.O., str 7, 20, 20, 22. 45 W.O., Str. 25. 46 W.O., Str. 22. 4' Mütherich, Florentine, v; Das Evangeliar Heinrichs des Löwen und das mittelalterliche Herrschersbild. Aus- stellungskataloge 35, Bayrische Staatsbibliothek Mün- chen 1986, Str. 25-83. 4^ Prevedel Juraj Šedivj' iz: Gurjevič, J. A. - Kategorie stoedovekové kultury. Praha 1978, str. 125. gotavlja stalnost hierarhije vsega sistema in pred- vsem zagotavlja "krščansko življenje". Nasprotje miru ni vojna (t.j. sredstvo za kaznovanje, za ohra- nitev hierarhije in sistema), pač pa so to nemiri in upori. Sedaj se povrnimo h kralju, to je tistemu, ki je veljal za glavnega varuha "lex et pax Christi". Je božji namestnik in njegov posnemovalec, posne- mati mora njegovo delo; Bog je dal zakon in mir, on pa ju mora sedaj varovati, in če sta ti dve vrednoti kršeni, mora posredovati,49 da zavaruje stabilnost in red. To je zelo odtno tudi v Wipovi Gesta Chvonradi: "Ker pa Bog od tebe veliko za- hteva, tako zahteva predvsem, da ohraniš pravo in pravičnost ter mir v domovini ("iudidum et iustitiam ac pacem patriae").5" Besedi lex in pax sta ključni za razumevanje celotne kronike (poleg rex in deus), torej za razumevanje njenega pomena in smisla: takoj v uvodu nam Wipo namreč predstavi svoje kralje - "nostri catholid verae fidei defe- nsores, legem et pacem Christi, quam nobis per evangelium suum tradidit."^! Dve pomembni dolo- čili mladega kralja Henrika III. sta se nanašali na verovanje in mir: "... rex Henricus III. pius, pacificus..."52, značilno je tudi, kar je napisal o svojem kralju: "Po njegovi izrodtvi so Henrika kronali v Kölnu, nato so ga blagoslovili (to je bü nadaljnji potrebni obred), nato sta cesar in 11- letni kralj odpotovala vsak v svojo smer (Henrik je bil sicer pod okriljem Augsburžana Di Bruna) v boj za mir".53 Tudi pri odstavitvi švabskega vojvode Emsta so bili vsi "iustitiae et pad relucantes" ekskomuni- cirani. Visoko spoštovanje prava in miru lahko najdemo še na mnogih straneh.54 Nasprotje miru (pax) po teh raziskavah ni vojna (bellum), ampak upor (seditio, rebellio). Kot je sam Kristus dajalec prava in miru (njegov na- mestnik in posnemovalec pa je kralj kot "defensor pads",55 ki mora skrbeti, da se red in mir ohranjata), je povzrodtelj nemira njegov proti- igralec - hudič ("hostis pads diabolis", "instigante diabolo rebellionem molibatur"),^^ njegovi "namest- niki" in "orodje" pa so uporniki. Zaključek te ideološke analize je, da k "našim" spadajo tisti kristjani, ki so sprejeli hierarhijo Bog - cesar - kralj, ki imajo skupni zakon, katerega čuva in utrjuje mir. 49 Glej op. št. 68. ^ Wattenbach, W. - Wipo..., str. 25. W.O., str. 23. 51 W.O., str. 7. 52 W.O., .str. 12. 53 "Rex autem Stephanus... in universo regno suo", "Im- perator tam munitum regnum... Intrare non Valens", "Circa terminos regni"; vse v W.O., str. 44. 54 W.O., str. 44 in 45. 55 W.O., str. 41, 43, 44, 58. 56 W.O., str. 43 in 44. 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovenslco krajevno zgociovino Predstava o drugih skupnostih Ogri oz. Madžari^^ V času, ki ga opisuje VVipo, je temeljno delo sv. Štefana posvečeno graditvi njegove etnično mešane monarhije. Po bitki na Leškem polju (955) se je začelo stalno naseljevanje starih madžarskih plemen ter razvoj lokalnih centrov moči, ki so imeli različne zunanjepolitične povezave (Preko- donavje - Geisa, povezave z zahodom misijonsko delovanje škofa Bruna iz St. Gallna in sv. Adalberta; Sedmograjska - Gyula, povezave z Bizancem, misijonsko delovanje duhovnika Hie- roteusa; Theise - nasproti Actumu oz. Ajtonyu - "accepit potestas a Graeds").^^ V prvih letih vladanja je imel Štefan nekaj težav z ostalimi ogrskimi knezi. Svoje politične nasprotnike (Kopany, Gyula, Actum) je premagal in spravil deželo pod eno oblast, ki je bila tako združena pod enim vladarskim simbolom (pape- ževo in cesarjevo krono) in enim vladarskim na- slovom (rex). Pri vladanju se je naslanjal na reforme (komitati, vasi kraljevih slug, lastna cer- kvena organizadja...). S široko prepredeno di- nastično politiko je utrjeval svoj položaj (njegova žena Gisela je bila sestra cesarja Henrika II., snaha bizantinska princesa, sestre pa so bue poročene z vladarji Poljske, Bolgarije in Benetk). Ker VVipo razmer v vzhodnem delu rimskega cesarstva ni poznal iz lastnih izkušenj, je spre- gledal mnoge podrobnosti pri spremembah na Ogrskem. Ogrska je v njegovem tekstu omenjena na petih mestih, vedno v povezavi s politiko rim- skega cesarstva. Kar zadeva eksplidtni nivo, govori VVipo o ogrskem kraljestvu.^° Če se naslanjamo le na tekst, ni jasno, ali primerja Ogrsko kraljestvu ali Voj- vodini, kajti VVipo uporablja izraz regnum tako za rimsko cesarstvo kot tudi za posamezne Vojvodine ("consiUo prindpium regni" - kot cesarstvo; "in regno Noricorum, id est Baioaviorum" - kot voj- vodino).*'^ Vladarju Ogrske Štefanu dodeli naslov ^ W.O., Ibd. in 58. W.O., str. 42-43: "Deinde diversa regna peragrantes, Caesar per se, rex sub tutore et auctore Augustensi episcopi Brunone, cunctos rebelles domabant et foedera pacis feliciter firmabant". 5^ W.O., str. 3, 8, 27, 29, 35, 37, 38, 52, 58... Lexicon des Mittelalters, VI. Bd., 1993, str. 919: "Mir:...V srednjeveških pravnih virih se mir pojavlja kot osrednji pojem... v srednjeveških teorijah o državi je krščanska predstava o miru poudarjena predvsem z Avgu- štinovimi spisi. Njegovo razumevanje "pax civilis" kot "ordinate imperandi oboediendique concordia" je tako za kralja kot za cesarja pomenilo, da je njuna služba predvsem obveza za vzdrževanje miru... H. J. Becker. ^1 W.O., str. 19, 32, 39. Prebivalce Ogrske pa poimenuje dvakrat z "gens Pannonica"63 jj-^ petkrat z "Ungari" (od tega trikrat v besedni povezavi rex Ungarorum"). V eksplidtni rabi ne najdemo kakšne posebne ozna- ke Ogrov in zelo malo o njihovem vladarju. Ko se posvetimo implidtnemu nivoju, ugo- tovimo (po Wipovi predstavitvi), da: 1) so Ogre pravkar pokristijaruli, zato sodijo sedaj v cerkvenem smislu k našim, k "natio Chris- tiana". Pokristjanjevanje se je (po VVipu) začelo na dvoru s strani rimskega cesarstva (in sicer od strani same cesarjeve sestre).*'^ To nas opozarja na določeno obvezo^^ Ogrske do vladarske hiše (rim- skega cesarstva) in v širšem smislu tudi do samega rimskega cesarstva. 2) Štefan je nekemu cesarskemu slu (škofu VVemerju) prepovedal prehod čez Ogrsko (Wipo nas prepriča o tem, da bi se kaj takega "v njegovem času niti romarju ne zgodilo") in le dejstvo, da Bog tako hoče ("iudidum domini, quem fallere nemo valebit"), je ogrskega kralja rešilo pred kaznijo ponižanega cesarja. 3) V letu 1030 je izbruhnil spor med Bavarsko in Ogrsko (kriva je bila Bavarska). Ogrski kralj je vdrl v Norik in ropal ("multas incursiones et praedas in regno Noricorum... faceret"). S tem je prizadel sistem cesarstva (Deus-rex; pax et lex Christi). Sedaj je vrsta na cesarju, ki mora braniti prav ta sistem, da kralja kaznuje (kljub temu da je Bavarska prva krivično napadla Štefana). Proti Ogrski je korakala velika cesarska vojska. Po Wipovih besedah Štefan cesarju ni bil dorasel in se je zato obrnil k Bogu po pomoč ("Rex autem Stephanus minime suffidens adversus impera- torem orationibus et ieiuniis in universo regno suo indictis praesidium Domini tantummodo flagi- tabat"). Imperator sicer ni mogel prodreti v no- tranjost Ogrske, pač pa je z ropanjem ob meji poravnal krivico, ki mu je bila povzročena (t.j. Nemščina ne razlikuje izrazov Ogri in Madžari (mad- žarščina ne pozna niti jezikovnega razlikovanja, oboje je "Magyar"). Slovaški zgodovinarji razhkujejo dva pojma "Uhor" (Oger), ki označuje prebivalca Ogrske (t.j. v oze- meljskem smislu), in "Mad'ar" (Madžar), ki je etnična oznaka. Pri svojem delu se bom držal zadnje rabe. ^3 O vplivu bizantinskega cesarstva in raz.širjenosti nje- govega kulturnega vpliva v vzhodni in vzhodni srednji Evropi govori pomembno delo Avenarius, Aleksander - Byzantinskä kultura v slovanskom prostredi v VI.-XU. st. K problemu recepcie a transformaci, Bratislava 1992. ^4 Literatura o utemeljitvi madžarske države: madžarska (G. Györffy, D. Hóman, I. Kniezsa, Gy. Szekfü), slovaška (P. Ratkoš, B. Varsik, M. Kučera, R. Krajčovič, R. Marsina in drugi, pregled je tudi v zborniku O po- čiatkoch slovensk^ch dejin, Bratislava 1965), nemška (vsaj M. UhUrz). Wipo povzdiguje Giselin (Štefanov) in Brunov izvor, da bi tako povzdignil zasluge kraljeve hiše pri po- kristjanjevanju - W.O., str. 43. Zelo malo je verjetno, da bi to predstavo z Wipom delila Štefan ah celo Ogrska. 7 i 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995; sistem časti, s katerim se je istovetil) ("iniuriam suam satis uldscens..."), in obnovil sistem.*''' Iz zgoraj povedanega vidimo, da je Wipo Šte- fana obravnaval kot podrejenega cesarju. (Kljub temu da je bila realnost, vsaj ob vojnih pohodih, drugačna). On je bil "rex", poleg tega prizadet po krivid (tu lahko res dobro opazujemo vedenjski model - Konrad je moral, da bi potrdil svojo moč, braniti sistem, čeprav so Bavard, torej del nje- govega sistema, storili krivico), zato je mladi kralj Henrik lü. (t.j. rex - se pravi, v njegovem rangu) sklenil s Štefanom zvezo ("recepit in amidtiam"). Kot amicus je tudi prejel omembo svoje smrti, kar je učinkovalo povsem drugače kot sporočilo o smrti Boleslava Hrabrega.*^ Podobno je veljalo tudi za etnične ocene: Bavard so spadali k "našim" in jih je bilo zato treba vnaprej braruti in maščevati (čeprav so bili oni krivi). Ogri ne sodijo k "našim", zato morajo biti kaznovani (s cesarjevim plenjenjem), ker so zmotili sistem (strukturo). So pa višje kot Polabski Slovani in Slovaru ob Vzhodnem morju, ki so pogani (odpadniki od Kristusa) in jih Wipo edine označuje za 'barbare."^^ Kar je najbrž tudi za- nimivo - pri Wipu (ki je živel le dve ali tri ge- neradje po bitki na Leškem polju) ne najdemo sledi o tem, da bi Ogre predstavljal kot divje nomade, kar lahko tako prej kot kasneje zasledimo pri mnogih drugih avtorjih. Slovani Oznako Sclavus najdemo že v virih iz 6. stol. (poleg Sclavus, Vinidus, Antius...).''" V govorjenem in večkrat tudi v pisanem jeziku se poimenovanje Slovanov (Sdaus) ne lod od oznake za sužnje (sdavi). Zato je ta izraz od visokega srednjega veka dalje pridobival slabšalno oznako-'^i in po mnenju Fr. Grausa so pri prepisovanju starih ko- deksov slovanski pisarji oznako Sclavus že od 12. stol. dalje zamenjevali z bolj določno "nadonalno oznako" (n. pr "Bohemus" namesto "Sclavus, qui vocatur Behemus" ali "Moravus" namesto "Sdavus (-i7 Pri raziskovanju medsebojnih odnosov v hierarhiji (torej ne vsebine - kot to delo) je neki mladi slovaški znan- stvenik uporabil strukturalistično metodo. (Kanovsk^, Martin - Struktura hagiografick^ch legend v stredoveku, diploma na Univerzi Bratislava, 1994. °° W.O., str. 31: "Bolizlaus, Sclavigna, dux Bolanorum, insignia regalia et regium nomen in iniuriam regis Chvonradi sibi astavit, cuius temeritatem cito mors exinavit". W.O., str. 58: "Stephanus rex Ungarorum obiit, reliquens regnum Petto, tilio sororis suae". 69 W.O., str. 29, 62. Zadnja omemba je kasnejši vložek, nastal pred sredo 11. stol. - Bresslau, H. - Einleitung zur Wiponis opera. 'O Ratkoš, Peter - Pramene k dejinam Velkej Moravy, Bra- tislava 1968. "1 Pekar, Josef - O smyslu ceskych dejin. Praha 1990. Marahensis").''2 V zgodnjem srednjem veku pa najdemo le redkokdaj trdne dokaze, da bi tudi romanski, germanski ali bizantinski pisd obrav- navali izraz "Sclavus" slabšalno.''^ Vsebina (razen pri potendalnih ocenah) tega termina se je spreminjala. Obstajajo argumenti za to, da je izraz "Sciavi" že od 6. stol. dalje označeval neko skupnost slovanskih plemen, od visokega srednjega veka dalje pa je bilo tako označevanje slovansldh plemen kot politične skupnosti v smislu zahodne ideologije (fevdahia država sloneča na Deus-rex (prindpes) - lex et pax Christi) vse red- kejše. Oznaka "Sclavus" je v kasnejšem času ozna- čevala le Polabske Slovane in Slovane ob Vzhod- nem morju.''* Wipo tega pojma ne rabi slabšalno (nasproti npr. svojemu kasnejšemu razlagalcu, ki misli s tem prav gotovo Polabske Slovane), pač pa le za oz- nako ljudstva. K Slovanom prišteva polabske Slo- vane in Slovane ob Vzhodnem morju ("Saxones cum sibi adiacentibus Sclavis", "in gente Scla- vorum... qui Liutizi vocantur..."),''^ Poljake ('De Bolizio duce Sclavorum... Bolizlaus, Sclavigena, dux Bolanorum"),^6 Čehe (t.j. Cehe oz. Moravane: "in Boemia et in caeteris regionibus Sclavorum)."''^ (Omenja tudi Rusijo ("Ruzzia")''^ ne da bi določno rekel, da so njeni prebivald tudi Slovani). Nihče od voditeljev teh ljudstev pa ni na taki ravni kot cesar ali pa ogrski kralj Štefan. (Vladarja Poljske in Češke sta le vojvodi in ko se je poljski vojvoda Boleslav povišal v kralja, ga je za ta ne- primerni korak Bog kaznoval s hitro smrtjo). Pri Polabskih Slovanih pa ne omenja nikakršnega vo- ditelja. Njegov odnos do slovanskih ljudstev potrjuje, o tem sem prepričan, da jih je razdelil na dve skupini - na pogane (govori o Lužičanih, za katere pa uporablja hkrati tudi sinonim "Sciavi"), ki so bili le napol kristjani in ki so zaradi odpadništva po- stali pogani,'9 in na ostale. V Wipovi kroniki zasedajo prvi najnižje mesto med ljudstvi, so edi- ni, ki jih označuje za barbare ("a barbaris, qui ^2 Graus, F. - Die Bildung str. 15 in 16. '3 Schröder, H. D. - Völker und Herrscher, str. 21. Prav tako pri Herwigu Wolframu - Die Geburt Mitteleuropas, Wien 1987, str. 352, izvemo, da so pri zaslišanjih ob do- ločanju meja pripadnike obeh skupnostt, čeprav so bili neenakega ranga, nazivali z "nobles"; nasprotje temu pa je -"Sclavos barbaros et omnes pravos" (W. O., str. 62). '4 Verjetno tudi slovanske skupnosti, ki so pripadale ce- sarstvu, kjer uprava ni bila slovanska (rimsko cesarstvo- Karantanci - Slovenci; Ogri - Sciavi - Slovaki), (glej pre- vidno teorijo Varsik Branislava - O vzniku... (Ibd.), str. 530. 75 W.O., str. 14, 52, 53. 76 W.O., str. 31. ™ W.O., str. 52. ;° W.O., str. 32. "9 W.O., str. 51-53. 43 1995 2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Saxoniam attingunt"...).^° Zaradi odpadništva in sraniotenja Jezusa Kristusa jih bo cesar (ki je ime- novan "ultor fidei")^! grozovito kaznoval. Za ostale (Čehe, Poljake) pa velja podobno kot za Ogre - ne spadajo med "naše" (le v splošnem za tovariše v veri), njihov hierarhično podrejeni položaj v dr- žavnem sistemu Deus - rex - pax et lex omogoča Tevtonom, da se vmešavajo v njihove notranje zadeve (glej Konradovo delitev Poljske, ko je na- stopal s stališča razsodnika).^2 Od zahodnih Slovanov bomo našo pozornost sedaj usmerili proti Slovakom, ki so živeli na ozernlju današnje Slovaške^^ (jj^ y nekaterih delih severne Ogrske)^^ in so po zlomu ali razpadu cen- tralne moči Veliko Moravske živeli nekaj časa v vakuumu ali še bolje v nestabilnosti. Pred sredo 10. stol. so propadla mesta Bratislava, Nitra, Star Tekov (po arheoloških raziskavah bolj zaradi nazadovanja in propadanja kot zaradi uničenja),^^ kar govori o tem, da je taJkratno Ogrsko zelo malo w.o., str. 29; tudi na drugih straneh dobimo občutek, da je kasnejši dodatek:" Bene coercebat Sclavos barbaros et omnes pravos" (W.O., str. 62). 81 W.O., str. 50. O njihovem etničnem in narodnem razvoju glej: Chropovsk^f, B, Ruttkay, A. - Archeologick^ v^skum a geneza slovenského etnika (v: Historick^r časopis XXXIII, 1985, str. 257-292); Krajčovič, Rudolf - Jazyk na Vel'kej Morave a jeho kontinuita so slovenčinou, (v: Historick^ časopis XXXIII, 1985, str. 293-304); isH - Slovenana a slovanske jazyky, Bratislava 1974; Varsik, Branislav - O vzniku a rozvoji slovenskej narodnosti v stredoveku, (v: Historick^ časopis XXXIII, 1983, str. 529-554); isti - Osidlenie košickej kotliny/, III Bde., Bratislava 1984, str. 73, 77; isti - Z osidlenia Zapadného a Stredného Slo- venska, Bratislava 1984; isti - Slovanske (slovenske) näzvy riek na Slovensku a ich orevzatie Mad' arami v 10.-12. str., Bratislava 1990; Kučera, Matuš - O historickom vedomi Slovakov v stredoveku, (v: His- torick časopis XXV, 1977, str. 217-238); tudi v zelo iz- črpnem zborniku: (P. Ratkoš) - O počiatkoch sloven-sk^' ch dejin, Bratislava 1965; za novejšo diskusijo - Dejiny Slovenska v Dejinäch Slovenska, (Slovenske Pohl'ady, CXIII, 1992, Nr. 10, str. 2-26). Terminologija za slovansko skupnost, ki je živela približno na ozemlju današnje Slovaške, ni enotna. Nekateri avtorji upo-rabljajo kot strokovni izraz za zgodnji in visoki srednji vek pojem "Slovien/Slovieni/slovenskä narodnost'" (B. Varsik, R. Marsina, akademska Zgodovina Slovakov...), starejša (in v najnovejšem času tudi mljaša) literatura pa "Sloväk/Sloväci" (P. Ratkoš, M. S. Durica...). Sodobniki so v latinščini uporabljali pojme Sciavi, Windi, Sciavi Marahenses, v nemšani Wenden, Windisch, v mad- žarščini Tóth. Sodobni termin, ki se je samoreflekhral, je Slovienin/Sloviene(- Bratislavski slovar iz konca 14. stol.) (Varsik, B. - O vzniku..., str. 643), se je približno v 15. stol. preoblikoval v Slovak (podobno kot Pražan - Pražak). Nameravam se držati sodobne terminologije (Slovien, Slovieni), ki jo štejem za strokovni izraz za etnične in jezikovne prednike današnjih Slovakov. °3 Kot v op. 77. °4 S pomočjo lingvističnih raziskav lahko potrdimo .slo- vansko (slovaško) naselitev županij Moson, Sopron, Sa- bolos, Szatmär in Ugoes (Varsik, B.- O vzniku..., Sta- nislav, J. - Slovenska juh v stredoveku, II. Bde. Tur- ciansky Sväty Martin 1984. Chropovsk^f, B., Ruttkay, A. - Archeologick^ v^skum... zanimalo ozemlje današnje Slovaške (razen jugo- zahodnega dela, ki je bil izhodišče za roparske pohode). S pomočjo lingvistične analize toponimov lahko ugotovimo razširjenost mejnih straž proti Madžarom.8^ Severne utrdbe (stari "curtus" Du- cové; nove - Vysehrad, Hronsk Benadik) so pre- živele do druge polovice 10. stol.^'' in njihov zaton sovpada z nastankom ogrskega kraljestva.^^ Tudi v prvih desetletjih Štefanove vlade velik del da- našnje Slovašlce še ni pripadal ogrskemu kra- Ijestvu,^^ pač pa so del obvladali češki vojvode in nekaj časa (do 1018 ?) je en del pripadal polj- skemu vojvodi Boleslavu Hrabremu. Naslednji ele- ment, ki je igral važno vlogo v medsebojnem od- nosu političnih sil, je bila Vojvodina Nitra.^^ Njen vojvoda v prvih desetletjih 11. stol. ni bil več sta- bilen, na zasedbo njegovega prestola so vplivali so- sedje, pač glede na trenutne razmere - enkrat ogrski kralj, drugič poljski ali češki vojvoda ali pa cesar. Te skupnosti VVipo nikjer ne omenja (morda na eni strani zaradi zgoraj omenjenih vzrokov, kajti razmer v vzhodnem delu cesarstva ni poznal tako dobro), čeprav je 1030. ob Konradovem vojaškem pohodu šla češka vojska pod Bretislavom skozi jugozahodni del današnje Slovaške. Možen (ven- dar z veliko previdnostjo) namig na priznanje tudi nemadžarskih skupnosti (ne le Slovakov) v ogr- skem kraljestvu bi bil lahko pojem "gens Pan- nonica". Poudarja namreč ozemeljski vidik, ne pa govornega (ali etničnega). (Temu pa nasprotuje dejstvo, da se je uporabljalo tudi ime bivše rimske province - namreč Norik/Noričani, kar pa je po- menilo izključno "Bavarce" - podobno bi bilo mo- goče - gens Pannonica - za Ogre)._ 8^ O obrambi meja v srednjeveški Ogrski glej splošna dela; Göckenjan, Hansgerd - Hilfsvölker und Grenzvvrächter im mittelalterlichen Ungarn (Quellen und Studien zur Geschichte des ostlichen Europa), Wiesbaden 1977; o raziskavah na današnjem Slovaškem pa - Ratkoš, Peter - Podmanenie Slovenska Mad' armi, v: O počiatkoch slovensk^fch dejin. Bratislava 1965, str. 141-178. Chropovsk^', B. - V^znamne slovenske näleziskä na Slo- vensku. Bratislava 1978, str. 63 f., 87 f. Vprašanje nadaljnjega življenja mladih lokalnih vodi- teljev Velikomoravske po njenem razpadu je zelo pro- blematično. Za 10. stol. ni pisnih virov, ki bi pojasnjevali to vprašanje, iz arheoloških ostankov pa ne moremo (ali zelo težko) dobiti pravih potrditev o tem, da ta vodstveni sloj ni zašel v klerikalizem. Kljub temu pa lahko v 10. stol. še govorimo o dokaj samostojni slo- vaški kulturi, ki pa je polagoma prevzemala ogrske ele- mente. (Obratno - o nadaljevanju in vpletanju veliko- moravskih kulturnih elementov v ogrsko kulturo glej Avenarius, Aleksander - Byzantskä kultura str. 113- 89 "7)- °' Da so vsaj jugozahod nadzorovah Madžari, govori najdba kovancev sv. Štefana, ki so jih kovali v Bratislavi; Hlinka, Jožef - Bratislavska mincovfia, Bratislava 1982, str. 15;18, nadalje najdba, ki z veliko verjetnostjo pri- pada Štefanovemu taboru pri Bifii (Chropovsk^, B.) - V^znamné slovenske näleziskä str. 23. ^ Podrobneje - Dejiny Slovenska, Bratislava 1986. 9 12 KRONIKA J časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 ZUSAMMENFASSUNG Wie die frühmittelalterlichen Chronisten über die Ungarn und Westslawen schrieben Mittelalterliche Chroniken stellen eine Quelle dar, die von Historikern seit Jahrhunderten er- folgreich verv^rendet werden. Aus ihnen schöpften sie vor allem Faktenwissen und stritten über ihre Genauigkeit. In der vorliegenden Abhandlung wird versucht, aufgrund der mittelalterlichen Chronik das Verhältnis der mittelalterlichen Gebildeten zu den Völkern zu erhellen, die sie noch nicht gut kannten. Es wird darum auf keine konkreten Probleme eingegangen, sondern viel- mehr die Einstellung des Autors der Chronik zu den Ungarn und Westslawen dargelegt. Der Autor stützt sich dabei in erster Linie auf die vom Chronisten verwendeten Begriffe v^e "rex", "nos/nostri", "pax et lex Christi", "gentes", "nationes", "populus". Die Analyse wurde an der Wipo-Chronik vorgenommen, welche die Zeit zwischen 1024 und 1039 umfaßt, der Autor der Chronik selbst lebte am Ende der vierziger Jahre des 11. Jahrhunderts. Bei der Verwendung und Unterscheidung der oben erwähnten Begriffe stützte sich der Chronist auf die Bibel. Seine Vorstellung von anderen Völkern, von Ungarn und Westslawen, hängt davon ab, ob sie den christlichen Glauben bereits angenommen haben oder nicht. Da die Ungarn in seiner Zeit gerade christianisiert wurden, werden sie als "unsere" betrachtet, allerdings dem Kaiser untergeordnet, der "pax et lex Christi" auf Erden darstellt. Bei den Slawen hat sich die Lage bereits bei ihrem Namen selbst verwickelt. In Wipos Zeit hatte der Name "Sclavus" noch keine pejorative Bedeutung. Diese tauchte erst später auf. Dennoch werden die Slawen von den Chronisten bereits sehr früh genauer bestimmt (etwa Bohemus statt "Sclavus, qui vocatur Behemus"). Zu den Slawen zählt Wipo die Elb- und die Ostseeslawen, die Polen, die Tschechen. Er gliedert sie in zwei Gruppen, in Heiden (die Lausitzer Slawen) und in andere. Von den Völkern, die von Wipo in der Chronik erwähnt werden, nehmen sie den untersten Platz ein, andere, christianisierte Slawen, werden, ähnlich wie die Ungarn, nur dem Glauben nach zu "unseren" gerechnet, im Staatssystem nehmen sie aber eine hierarchisch untergeordnete Stellung ein. Denn das anerkannte System Deus-rex-pax et lex ermöglicht dem Kaiser, sich in ihre inneren Angelegenheiten einzumischen. 10 3 KRONIKA mi časopis za slovensko krajevno zgodovino Matevž Košir Magija in goljufija ter tovorništvo med Trstom in Gradcem 1732-1734 Pred deželskim sodiščem gospostva Ortnek se je 21. novembra 1733 začel inkvizicijski proces pro- ti Luciji Roter, osumljeni čarovništva. Proces, ki so ga dan predtem prenesli z deželskega sodišča gos- postva Ribnice^, so začeli z zaslišanjem dvajset- letne Urše Cvet iz Sv. Gergorja (v župniji in vi- kariatu Lašče in v deželskem sodišču gospostva Ortnek), ki je trdila, da sta Matevž Veider, vulgo Mahne, in njegova žena Špela, ki stanujeta pri Laščah "v Zemize", začarala njenega moža Andreja Cveta. Zaradi njune čarovnije naj bi se Andrej povsem "izgubil" in videl vse krvavo pred očmi ter blodil po svetu vse od sv. Mihaela^ leta 1732 do sv. Gregorja^ leta 1733. Urša Cvet je na zaslišanju povedala, da je bil njen mož Andrej, ki se je preživljal s kroš- njarjenjem z laškimi stvarmi, že v času pred od- hodom na svojo običajno krošnjarsko pot (na dan sv. Mihaela) popolnoma nor in izgubljen. To in njegovo večmesečno tavanje pa je bilo po njenem mnenju posledica dejstva, da sta ga kakšnih 14 ali 18 dni pred velikim šmarnom* preteklega leta začarala zakonca Veider. Tragično usodo svojega moža je Urša lahko za- sliševalcem predstavila le na podlagi moževe pri- povedi. Andrej naj bi ji namreč povedal, da mu je po dolgem tavanju šele z božjo pomočjo uspelo priti do samostana v Celju. Tam so mu redovniki poskušali pomagati z različnimi duhovnimi sred- stvi in ga dvakrat poslali domov. Vendar to ni ob- rodilo sadov. Tretjič so si pomagali s cerkvenimi sredstvi in ga spremljali dve milji daleč. Šele tedaj 1 Zapisnik procesa se nahaja v Arhivu Republike Slo- venije v fondu; Zbirka historičnega društva za Kranjsko (Collectanea I) fase. 14. Spis je bil zapisan neposredno v času procesa od no- vembra 1733, ko se je začel pred gospostvom Ortnek, do novembra 1734., ko se je izvršila sodba. Procesni spis je dobil od gospoda Janeza Kozlerja, imetnika gospostva Ortnek, v prvi polovici 19. stoletja Peter pl. Raditsch in ga leta 1865 predal Juridičnemu društvu v Ljubljani. Arhivu Slovenije pa je procesni spis 18. 1. 1956 poklonil profesor dr. Janko Polec. 2 29. septembra. 3 12. marec. * 15. avgust 1732. (dan pred sv. Gregorjem 1733)^ mu je nekako uspelo priti v Lašče k turjaškemu podložniku Juriju ŠUntarju. ŠUntarjeva žena je o prihodu Andreja obvestila Uršo, ki se je v spremstvu Matija Kahala in Matevža Lichstocka takoj odpravila po svojega moža. Ko so prišli v Lašče, je Andrej svojo ženo takoj spoznal, vendar jo je vprašal, po kaj da je prišla. Urša mu je dejala, da ga bo peljala domov, Andrej pa je zahteval, da gredo mimo Male Slivnice. Ko so prišli do Male Slivnice, kjer je stanovala Ludja Roter (glavna obtoženka na procesu), se je Andrej vrgel na tla, vpil ter zahteval, naj ga pustijo. Obema Uršinima spremljevalcema je le s težavo uspelo, da sta ga še isti večer pripeljala domov. Pri tem sta imela z njim veUke težave, saj se je večkrat vrgel na tla in se upiral; bil je ves krvav in ne najbolj priseben. Kot je poudarila Urša, se je Andrej vrnil enako oblečen kot pri odhodu (napravljen naj bi bil v rumen suknjič iz idrijskega sukna'', telovnik iz rdečega sukna in škornje; nosU je tudi rdeč pas, podložen z zelenim suknom, klobuk in belo pe- rilo), le da je imel drugačen klobuk. Po prihodu ga je takoj preoblekla in staro obleko - razen telov- nika - shranila. (Suknjo ji je v oktobru 1733 po- pravil Andrej Germ). V novi obleki pa je po Urši- nem pripovedovanju njen mož spet postal povsem normalen. V naročje je vzel otroka in dejal: hvala Bogu, da sem prišel domov. Zopet se je počutil tako dobro kot pred letom dni. Urša je na zaslišanju priznala, da glede same čarovnije ne ve dosti, da pa je slišala od mnogih sosedov, kako da sta njenega moža začarala Ma- tevž Veider in njegova žena Špela. Tudi Veiderjev hlapec Jurij naj bi v vasi povedal, da je čarovnija prišla iz hiše njegovega gospodarja. Veiderjevi naj bi poiskali topol pod breškimi njivami, hlapec Jurij pa naj bi vanj navrtal luknjo, v njo položil nekaj kosov Cvetove obleke in jo zabil. Takoj zatem naj bi nastalo slabo vreme. V okolid sv. Gregorja in v ribniški župniji se je razdivjalo neurje, zaradi ka- 5 12. marec 1733. V deželnem jeziku se imenuje "walantinsko sekno". 11 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 terega je žito poleglo po tleh. Jurij naj bi vsa ta dejanja priznal pri spovedi v Sveti Štifti, vendar mu župnik ni hotel dati odveze, dokler mu ni obljubil, da bo prenehal s čaranjem. O čarovniji so se kmalu razširile različne govorice. Ko je Urša sli- šala, da lahko obstajajo čarovnije v nekaterih delih moževih oblek, jih je del sežgala. Slišala je tudi, da je okoli svetega Jurija'' omenjeno drevo Matevž Veider posekal. Podrto drevo naj bi tam še vedno ležalo. Urša je povedala, da je hlapec Jurij že za božič prenehal s službo pri Andreju Veiderju in da ne ve, kje se nahaja. Vendar je od ljudi slišala, da je pri svoji materi v vasi Kotlo, ki tudi spada pod gospostvo Ortnek. Vzroka, zakaj naj bi Veiderjeva izvedla čarov- nijo, Urša ni vedela. Vedela je le, da sta bila njen mož Andrej in Matevž Veider pivska tovariša. V dobrih odnosih sta bila vse do sv. Filipa in Ja- koba.8 Nato pa sta se sprla, saj je Veider njenega moža obtožu, da mu je vzel 25 kron.^ Tako je pri- šlo med njima do sovraštva. Sicer pa naj bi bilo življenje Matevža in Špele Veider zgledno. Nato je Urša prisegla pred božjim tronom, da je vse, kar je govorila popolna resnica. Ker se ni mogla spomniti imen ljudi, od katerih je slišala omenjene govorice, so ji dali čas za razmislek do 23. novembra. Medtem pa je sodnik ukazal raz- iskati, kako je bilo v navedenem času z vreme- nom. Ugotovil je, da je bilo konec junija leta 1732 res neurje. 23. novembra je Urša Cvet ponovno prišla pred sodišče in poimensko navedla vse, ki so ji pripo- vedovali o Veiderjevem hlapcu Juriju. Martin Lichstock, stanujoč na Brinovid, pOdložnik gos- postva Ortnek, naj bi izjavil, da je Jurij na ukaz svojega gospodarja in njegove žene zavrtal čarov- nijo v topol. Marina, žena Luka Korenaka ali Žni- daršiča, ortneškega podložnika, stanujoča v vasi Sv. Gregor, naj bi trdila, da je mlinar Anton, ki stanuje v Jazbenem pod Ortnekom, slišal od hlap- ca Jurija, da je naredil številne čarovnije. Tomaž, valpt z Ortneka, pa naj bi Jurija že ob božiču naznanil pri gospostvu Ortnek Čeprav Urša ni mogla navesti nikogar, ki bi lahko potrdil zme- denost in norost njenega moža od veUkega šmar- nal*^ do sv. Gregorja^l, je natančno opisala simp- ' 23. aprila 1733. 8 1. maja 1732. ^ Krona je enaka vrednosti tolarja. Tolar je bil do terezijanske denarne reforme vreden 2 goldinarja. (Valenač, Žitna trgovina na Kranjskem, Ljubljana 1977, str. 343.) Po nekaterih izjavah iz tega časa pa je bil tolar vreden 1 goldinar in deset krajcarjev. (P. Ribnikar, Blejske podložniške prisege, Ljubljana, str. 29.) Leta 1732 je en mernik pšenice (26,5 litra) stal 48 krajcarjev. 1 goldinar se je delil na 60 krajcarjev. Tolar je vseboval približno 22 g čistega srebra. (Valenčič, str.141, 143.) Vsota 25 kron ni bila majhen denar. 1" 15. avgust 1732. tome, ki naj bi dokazovali moževo izgubljenost in norost. Povedala je, da od sv. Mihaela 1732. ni več jedel in da po velikem šmarnu ni več mogel ostati doma. Menda je videl vse krvavo pred očmi. Do- mov se ni hotel vrniti tudi zato, ker se je bal, da ga bi zaprla v hišo, kjer ni imel obstanka. Okoli sv. Gregorja, ko se je vrnil domov, je šele izvedela za čarovnijo. Pred velikim šmarnom je bil njen mož povsem zdrav. Istega dne (23. novembra) je bil zaslišan tudi osemindvajsetletni Uršin mož Andrej Cvet, pod- ložnik gospostva Ortnek Povedal je, da se ukvarja s krošnjarjenjem s pomarančami, limonami, man- deljni in rižem in da z navedenim blagom kroš- njari v Celju, Mariboru in Gradcu. Po enem od ta- kih potovanj da se je ustavil v gostilni pri Jelencu, tam pa se je spri z Matevžem Veiderjem, vulgo Mahnetom. Matevž Veider naj bi ga namreč po krivid obtožil, da mu je ukradel 25 kron. Pred veliko nočjol2 naj bi ga Veider celo obtožil pred deželskim sodiščem gospostva Ortnek, vendar je kasneje obtožbo preklical. Kot je na zaslišanju povedal Andrej, naj bi kas- neje slišal govorice, da je okrog sv. Jurija Matevž Veider poiskal čarovnijo in jo tudi uporabil. Dobil da je nekaj krp njegove obleke, ki jih je hlapec Jurij na dan velikega šmarna z žeblji zabil v neko drevo. V tem času je bila huda toča. Njemu pa da se je začelo v glavi vrteti, okrog je hodil kot slep, zdelo se mu je, kot da gleda skozi sito. Kljub vsemu pa se je odločil, da gre v Trst po pomaranče, limone in drugo krošnjarsko blago. Na pot se je odpravil na dan svetega Mihaela" pre- teklega leta in s seboj vzel 7 cekinov in dve se- demnajstid. Prvi dan je v mraku prišel do Razdrtega. Tu se je nastanil v gostilni pri Pavletu. Zaradi izčrpanosti se je zgrudil za nrizo. Zjutraj, ko se je zbudil, je vzel svojega konja in odšel z gos- tilničarjevo vednostjo brez plačila prenoašča in hrane, saj je bil pri tovornikih običaj, da so plačali šele, ko so se vračali. Nato je odšel proti Gorid. Tja je prišel okrog poldneva. V Gorid se je zadržal pet ali šest dni. Zaradi čarovruje je bil povsem izgubljen in je poizkušal prodati svojega konja, vendar ga ni hotel prodati ceneje kot za 15 ce- kinov. Nato se je s konjem ponoa odpravil iz Gorice, ne da bi goriškemu gostilničarju poravnal račune. V gostilni je pustil le pregrinjalo za konja. Na sodnikovov vprašanje, zakaj ni nič plačeval, je Andrej odvrnil, da zato, ker je bil dsto izgubljen. Morda da je plačal le kaj sena, ne pa tudi vina. Od časa do časa naj bi mu nekaj "padlo v glavo", tako da ni vedel, kaj dela. Do božiča je " 12. marec 1733. 12 13. april 1732. " 29. septembra 1732. 12 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino bil v zelo slabem stanju, potem pa se mu je stanje začelo izboljševati. Iz Gorice je odšel na Planino, kjer si je privoščil kruha in vina. Ali je zapitek plačal, se ne more spomniti. Na Planino je prišel zvečer, vendar je od tam kmalu odtaval. Celo noč je potoval in prišel v trg Milje, tri kilometre pred Trstom. Straža ga ni pustila v trg niti toliko, da bi odpotoval proti Trstu, ker ni imel potnega lista. Zato se je bil prisiljen vrniti. Ustavil se je v gostiJni v bližini ne- kega trga. V tej gostilni je poravnal račune. Nato se je namenil proti domu. Tako je prišel v trg,!* tam je privezal svojega konja in se sprehodil po trgu ter si ogledal različne stvari. Proti večeru se je vrnil v gostilno v bližini trga, kjer si je naročil je- dačo in pijačo. Za mizo je zaspal. Ponoči se je zbu- dil. Nikjer ni bilo nikogar. Zato je šel v hlev, vzel konja in se odpravil proti domu. Na poti sta ga dohitela dva moža in ga pretepla. Od njega sta zahtevala plačilo. Andrej ju je prosil, naj ga ne tepeta, da jima bo že plačal. Eden od obeh je vzel njegovo vrečo in pobral ves njegov denar. Koliko denarja je bilo natančno v vreči, ne ve več. Zgodaj zjutraj je prišel v Trst. Ker so bila vrata zaprta, se je vrnil v Postojno. Pokosil je v gostilni pri Ko- vaču. Nato pa je šel preko Planine in Logatca na Vrhniko, kjer se je ustavil za dva dni. Svojega konja je zamenjal za gostilničarjevega in še za en cekin. Ta cekin je kasneje izgubil. Od tam je na- daljeval pot preko Ljubljane do Vranskega in nato naprej po Savinjski doliru. Ustavil se je v več gostilnah, povsod jedel in pü ter odšel, ne da bi plačal. To je storil tudi v gostilni pri Klemencu, kjer se je zadrževal dva dni in dve noči. Ponoči je odšel, seveda ne da bi plačal. Gostilničar ga je s svojim konjem zasledoval. Ko ga je dohitel, ga je pretepel in mu vzel konja. Andrej je potem brez konja prišel v Žalec. Ustavil se je pri gostilničarju in mesarju Mihaelu, ki ga je prosil, naj nese štiri dukatel5 njegovi sestri v Vojnik. Vendar pa se An- drej v Vojniku ni ustavil, ampak je denar obdržal in potoval naprej. Ponekod je poravnal stroške, drugje ne. Okrog božiča je prispel v Gradec. Tu je živel dva dni v hiši, kjer običajno živi, kadar pride tja. Potem se je vrnil proti domu. Ko je prišel do križa v kraju Velika Slivnica, kjer je podružniška cerkev vikariata Velike Lašče, je videl vse krvavo. Zato se je odločil, da bo svojo pot nadaljeval. Šel je nato v vas Grmiše do posvečenega studenca. Tam se je usedel na kamen in potožu nad svojo usodo. Od tam je odšel naprej, preko Ljubljane vse do Gradca. Naselil se je v gostilni pri Prajerju v Griessu. Kramarji so ga poznali, tako da mu je J* Trg z imenom Eggen. 15 Dukat je tri goldinarje 33 krajcarjev in en pfening (to razmerje je izpričano v knjigi taks za gospostvo Bled za leto 1746) (Ribnikar, str. 15). od njih uspelo dobiti denar na posojilo. Denar je dobil na posodo tudi od krčmarice. Pri tem je uporabljal več različnih imen. Skupaj je dobil 5 goldinarjev 30 krajcarjev. Nato je, ne da bi vrnil denar nadaljeval pot proti Erenhausnu. Tam je srečal par kapucinov, s katerimi je šel nekaj časa skupaj. Potožil jim je o svoji stiski. Kapucina sta ga tolažila in mu svetovala spoved, skupaj so šli v kapucinski samostan v Celju. Kapucini so mu za- gotovili, da bo prišel domov, če bo imel zaupanje v Boga. Ponovno je šel proti proti domu, toda ko je prišel v Derve polje v vikariatu Lašče, je zopet videl vse krvavo in vse mu je plesalo pred očmi. Zato se je vrnil h kapucinom. Ti so ga potolažili in mu dali kadilo. Tretjič je prišel do Hove vasi v bužini Derve polja k Juriju ŠHntarju. Tam ga je našla njegova žena Urša in skupaj z njo ter Kahalom in Lichstockom so šli proti Mali Slivnici. Tam pa se je usedel na tla. V glavi ga je začelo boleti in ni ruč videl. Zato sta ga oba moža na silo odpeljala domov. Ne ve točno, kdaj je prišel domov, vendar se od takrat bolje počuti. Na koncu je Andrej poudaril, da je vsa njegova zmedenost posledica čarovnije, ki so jo uporabili proti njemu. To da je izvedel od številnih, tudi od svoje žene in ortneškega valpta Tomaža, ko se je v času svetega Gregorja vrnil domov. Po zaslišanju Andreja Cveta je sodišče začelo iskati Veiderjevega hlapca Jurija. Ko pa je ugo- tovilo, da je odšel na Hrvaško mlatit ajdo, je naj- prej (24. novembra) zaslišalo štiriindvajsetletno Spelo Veider, ženo Matevža Veiderja - Mahneta. Na vprašanje, ali sploh ve, zakaj so jo pozvali pred sodišče, je Špela odgovorila pritrdilno. Na sodišče naj bi bila pozvana zaradi stare Lucije Ro- ter, ki je v ortneškem zaporu. Potem pa je sodniku povedala, da je njen mož ob veliki noči leta 1732, ko je tovoril laško blago, pomaranče, mandeljne, riž in rozine, srečal Andreja Cveta. Z njim in Mi- hom Bočkom naj bi skupaj prespal v gostilni pri Jelencu pri Konjicah, zjutraj pa ugotovil, da mu je iz hlač izginilo 25 kron. Iskal jih je, vendar jih ni našel. Svojo izgubo je dal objaviti tudi v treh cerkvah. Ker se ni nič našlo, se je obupan vrnil domov. Špela da mu je skrila strup proti mrčesu, saj se je bala, da se bo skušal ubiti. Oče in drugi naj bi ga zaradi izgubljenega denarja obravnavali zelo slabo. Oče Tomaž je od njega zahteval, da gre po nasvet k rablju. Sprva ni hotel iti, nato pa se je pustil prepričati in je obiskal rablja v Ljubljani. Vendar rabljev nasvet ni pomagal in denarja rii dobil nazaj. Nato je Špela sodniku povedala, da je šla na torek po veliki noäl^ k maši zadušnid v pod- ružniško cerkev Janeza Krstnika. Ker je tja prišla 16 15. april 1732. 13 KRONIKA J časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 prezgodaj in je imela naglavno ruto mokro, se je ustavila v hiši Lucije Roter. Ko sta se pogovarjali, je pogovor nanesel tudi na izgubljeni denar. Lucija ji je sprva svetovala, naj njen mož pusti brati maše pri sv. Antonu, ko pa ji je povedala, da maše niso pomagale, naj bi ji Lucija svetovala, da od osebe, ki jo sumi kraje (Andreja Cveta), dobi nekaj ob- leke, to pa zavrta in zabije v topol. S čarovnijo da bo od Cveta gotovo dobua nazaj pogrešani denar, sicer pa ne bo nikomur škodovala. Spela Veider je sodišču priznala, da je z nasvetm Lucije Roter seznanila moža in služinčad in ker nihče ni imel pomislekov, se je že naslednji dan odpravila k Neži Gornik, vulgo Kovačički, ter jo prosila, naj ji priskrbi nekaj oblek od Andreja Cveta. Še isti dan ji je Kovaačka prinesla del spalne čepice, del kožuha in del pasu od Cvetove obleke. Plačala ji je s kislim zeljem, čeprav ni bila povsem prepričana, da so to res Cvetove obleke. Domnevne Cvetove cunje je dala možu, ta pa jih je predal hlapcu Juriju, ki jih je še isti večer za Držečem uvrtal v topol. Ko se je kmalu zatem razvedelo o čarovniji - hlapec Jernej se je o svojem dejanju hvalil v gos- tilni pri Jazbenu -, je Urša Cvet (na svete tri kralje)!'' pj-ed ortneškim gospostvom obtožila Špe- lo in Matevža Veiderja zaradi čarovništva. Na ukaz imetnika gospostva Ortnek grofa Ferdinanda Lichtenberga je moral Matevž Veider pokazati to- pol. Drevo so posekali in ga temeljito preiskali. V njem so našli del spalne čepice modre barve, del podloge pasu bele barve, nekaj platna in del ko- žuha, ki so jih po pregledu sežgali. Po vrnitvi pa je Matevža Veiderja zaradi trpljenja, ki da ga je moral prestati v času od sv. Mihaela 1732 do sv. Gregorja 1733, tožil še Andrej Cvet. Od Veiderja je zahteval 30 kron. Ker pa ta ni imel denarja, je izročil Cvetu 4 vole. Špela je pred sodiščem priznala, da so čarali zato, da bi dobili nazaj izginuli denar. Od mnogih ljudi, ki tovorijo v Gradec, pa je izvedela, da je bil Cvet dobrega zdravja in da je številne ljudi nala- gal. Domov se ni hotel vrniti, ker se je bal np- nikov. Istega dne je sodišče zaslišalo tudi devet- intridestletnega Matevža Veiderja-Mahneta, ki se je prav tako kot Cvet preživljal s trgovanjem z laškim blagom, kot so pomaranče, mandeljni in podobno. Matevž je povedal, da se je na veliki teden 1732. peljal v Gradec prodat tri cente^^ olja, dva centa riža in en sodček pomaranč. Na poti je srečal Andreja Cveta, ki se je vračal iz Gradca, kjer je že vse prodal. Ta naj bi mu povedal naslov graškega trgovca, kateremu je prodal olje, Matevž 17 6. januar. 1° En cent je 56 kilogramov (Ema Umek, Plovba po Savi v 18. stole^u. Zgodovinski časopis 40, 1986, str. 265). pa je Cvetu predlagal, naj ga počaka, da se bosta skupaj vrnila domov. Matevž je šel v Gradec in prodal blago, nato pa sta se z Andrejem odpravila proti domu. Na velikonočni večer^^ sta se v družbi s tovornikom Mihaelom Bočkom v bližini Konjic zaustavila v gostilni Jelene. Skupaj so prespali v hlevu na slami. Matevž je spal v sredi med Mi- haelom in Andrejem. Zjutraj, ko se je zbudil, je ugotovil, da mu je iz lilačnega žepa izginilo 25 kron. Denar je iskal, vendar ga ni našel. Ko se je vrnil domov, ga je oče ozmerjal češ, zakaj da ni šel k rablju v Celje, saj bi mu le-ta lahko pomagal, da bi prišel do denarja. Zato se je po nasvetu svojega očeta Tomaža Veiderja na dan sv. Filipa in Jako- ba^O odpravil v Ljubljano h krvniku, da bi od njega izvedel, kdo mu je ukradel 25 kron. Matevž Veider je sodišču povedal, da je krv- niku, ki ga je našel na ljubljanskem gradu, nesel dva funta^l riža in mu plačal še 50 krajcarjev. To- da od rablja je dobil nasvet šele ob drugem obis- ku. Potem ko mu je plačal še tri sedemnajstice (sposoditi si jih je moral pri gostilničarju Jožefu v Posvečenem studencu), mu je rabelj dal majhen, zložen in zapečaten listek in mu dejal, da mora listek ob zori zakopati pod hišni prag ali pod cestni kamen. To naj bi mu pomagalo vrniti denar. Čeprav se je Matevž držal rabljevih navodil (Hstek je skril pod prvi cestni kamen ob hiši), denarja ni bilo od nikoder. Čez nekaj dni pa je izpod kamna izginil tudi listek Po Veiderjevem rrmenju naj bi Andrej Cvet v času, ko je "hodil po svetu", predvsem goljufal ljudi, kar da lahko potrdijo številni tovorniki, med drugim tudi Matej in Jurij Zaje, Anže Šintole, Gregor Šampt iz vasi Zidmarce, potem njegov brat Bolte in še nekateri drugi, ki da so vsi imeli zaradi Cvetovega goljufanja v Gradcu težave s kramarji s pomarančami. Prav tako naj bi Cvet ves ta čas živel na veliki nogi in bil dobrega zdravja, saj je plesal in podobno, kar da lahko potrdijo številne priče. Na koncu zaslišanja je sicer priznal, da je res čaral z oblekami Andreja Cveta, vendar hkrati pribil, da v takšne reči ne verjame. Za Matevžem Veiderjem je sodišče zaslišalo tridesetletno Nežo Gomik-Kovaačko. Le-ta je po- vedala, da je v sredo po veliki noa zjutraj^^ prišla k njej Špela Veider in ji predlagala, naj ji prinese del čepice, pasu in še kaj drugega od oblek Andreja Cveta. Čeprav ji je poskušala dopovedati, da ji "čaranje" ne bo povrnilo denarja, je Špela vztrajala pri svojem. Zato se je popoldne opravila 13. april 1732. f° 1. maja 1732. 21 En funt je 5,6 kilograma. Glej: Sergij Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.-19. stol.). Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 68. 22 16. april 1732. 14 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino k Cvetovim, kjer ji je uspelo skrivaj z nožem od- rezati kos kožuha ter kos platna od rjuhe na postelji, na kateri je ležal Cvet. Ker drugega ni uspela dobiti - Cvet je imel spalno čepico na glavi in pas na sebi -, je doma k temu dodala še kos modre čepice in kos pasu svojega moža, ki naj bi ju njen mož pred časom kupil od Cveta. Vse to je popoldne odnesla k Veiderjevi, ki ji je dala nekaj kislega zelja. Spela naj bi ji zatrdila, da bo lastnik obleke potem, ko bodo stvari zabili v topol, trepetal tako kot listje na drevesu, dokler ne bo prinesel denarja nazaj. 26. novembra je ortneško sodišče zaslišalo še 37 letno Lucijo Roter, ki je bila od IL marca do 11. aprila zaprta v zaporu na Ortneku, potem pa so jo poslali na zaslišanje v Ribnico. Od tam so jo v petek po sv. Elizabeti^^ spet privedli na Ortnek, med zasliševanjem pa so jo največ spraševali o čarovniškem nasvetu, ki ga je dala Špeli Veider. Ker je Ludja Roter zatrjevala, da je za ta nasvet izvedela od svoje - že umrle - gostačke Ludje Pre- lesnice, jo je sodišče za nekaj ur (da razmisli o svoji izjavi) znova zaprlo. Medtem pa je sodnik ponovno zaslišal Špelo Veider. Na vprašanje, ali ji je Ludja Roter res povedala, da je nekoč s ča- rovrüjo dobila nazaj možev suknjič, je Špela odgo- vorila pritrdilno. Obenem je še enkrat ponovila, kako da ji je Rotarjeva povedala, da bo Cvet zaradi čarovnije po celem telesu trepetal kakor listje na topolu, dokler ne bo vrnil denarja. Po tej Špelini izjavi so pred sodnika zopet pri- vedli Ludjo Roter in jo vprašali, če se je morebiti spomnila česa novega. Od nje so hoteli izvedeti o tem, kako je dobila nazaj suknjič svojega moža. Vendar je Ludja vztrajno zanikala, da bi ga dobila nazaj s pomočjo čarovnije - nazaj da ga je dobila zato, ker je dala brati sveto mašo. Zaradi nas- protujočih si izjav se je sodišče odločilo soodti Špelo Veider in Ludjo Roter. Toda obe sta vztrajali pri svojih trditvah. V zapletenem položaju se je gospostvo Ortnek odločilo, da bo zaslišalo še druge priče. Ker pa se je Janez Anton pl. Puechental, ki je vodil sodni postopek, odpravil v Ljubljano, so se odločili, da bodo nove priče zaslišali v Ljubljani. Puechental je hkrati izdal ukaz, naj preiščejo hišo Ludje Roter. 30. novembra so jo preiskale osebe deželskega so- dišča Ortnek v prisotnosti več sosedov. Našli so nekaj drobnarij, neko mažo, nekaj zelišč in ne- kakšen prašek Najdene predmete so dali v škatlo, to pa zapečatili in poslali v Ljubljano. Pri gos- postvu Turjak je sodišče poizvedelo o življenju umrle Prelesnice in Ludje Roter. Dopis s Turjaka so v Ljubljano poslali 5. decembra. Proces se je nadaljeval v Ljubljani 9. decembra. Najprej so zaslišali štiridesetletnega ortneškega pod- ložnika iz Čemeč Adama Mahneta, brata Matevža Veiderja, ki se je prav tako ukvarjal s kroš- njarjenjem. Adam je sodišču povedal, da je bü seznanjen s sporom med svojim bratom Matevžem in Cvetovimi. O izgubljenem ali ukradenem de- narju in o čarovniji z drevesom naj bi slišal od drugih, vendar nikoli ni verjel, da bi mogla imeti čarovnija na Andreja Cveta kakšen učinek Pove- dal je, da si je hotel Cvet tudi od njega sposoditi denar. Ker pa je vedel, da je Cvet precej zadolžen (zlasti pri Juriju Žlindri, podložniku gospostva Tur- jak), mu denarja ni hotel posoditi. Adam Veider je sodišče seznanil z več Cve- tovimi "podvigi", o katerih je slišal na svojem po- tovanju v Gorico. Ko se je 40 dni po sv. Mihaelu skupaj z Jernejem Grudnom, ortneškim podlož- nikom, podal na pot proti Gorid, so jima ljudje povedali, da je Cvet večkrat tovoril usnje v Gorico. Tako naj bi teden dni po sv. Mihaelu^^ prišel v gostilno pod Tumom, nedaleč od Gorice, in se tam zadrževai dva dni, češ da čaka svoj funt usnja. Nato naj bi si sposodil od gostilničarja štiri sedem- najstice, češ da gre pogledat, kaj delajo njegovi ljudje z blagom, vendar se v gostilno ni več vrnil. Zaslišani Adam je vedel o Cvetu povedati še več zanimivih zgodb. Povedal je, da je šel po bo- žiču 1732, skupaj z že omenjenim Grudnom proti Štajerski, v Mariboru pa je pri gostilničarju in mesarju Taclerju srečal Cveta, ki je popival z Gre- gorjem Maroltom. Ko ga je Cvet zagledal, se je zgrozil in se pokril z rokama. Adam ga je vprašal, zakaj ne pride domov in mu zatrdil, da se mu ne bo nič zgodilo, saj da je čarovnija z drevesa že sežgana. Cvet pa mu je odgovoril, da je hotel priti domov, da pa ni mogel priti dlje od križa pri Ve- liki Slivnid. Adam je sodišču povedal, kako je Cve- ta skupaj še z nekim tovornikom pregovarjal, naj se končno vrne domov in ko mu je obljubil, da se bo vrnil, mu je dal sedemnajstico. Takrat je opazil, da ima Andrej obvezano roko. Ko sta nato z Jer- nejem Grudnom odpotovala iz Maribora, ju je v Pesnid mesar in gostilničar vprašal, če nista morda srečala ranjenega mladega moža. Gostilničar jima je povedal, da je le-ta pred časom prenočil pri njem (potem ko sta ga pri graškem deželnem mos- tu napadla dva neznanca in ga ranila), vendar pa pri odhodu pozabil plačati. V Gradcu pa je slišal, da si je Cvet od kramarjev s pomarančami in ne- kega pivovarja sposodil denar pod pretvezo, da gre po blago. Ker jim dolga ni povrnil, ga je sin graškega pivovarja udaril in ranil. Tudi na poti iz Gradca, je nadaljeval svojo pripoved Adam Veider, sta z Jernejem Grudnom v bližini Maribora srečala 23 20. novembra 1733. ^ 6. oktobra 1732. 15 2 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Cveta pri gostilničarju Jegliču. Z njima je potem potoval na praznem vozu do Konjic. Skupaj so prespali pri gostilničarju Krasu. Zjutraj pa je An- drej navsezgodaj izginil, zato sta z Jernejem sama odšla proti domu. Pri gostilničarju Kolencu "pri Savinji" sta izvedela, da je Cvet naredil strošek za štiri goldinarje, nato pa pobegnil. Ustavil naj bi se tudi v gostilni v sv. Pavlu (Preboldu) in dal gos- tilničarki vrečko; rekel naj ji bi, da je v njej denar in da naj ga shrani. Takrat pa je prispel tja Kolenc, ki ga je zasledoval. Odprli so vrečko in v njej na- mesto denarja našli kamenje. Kolenc je Cveta pre- mlatil in mu vzel konja. Vendar je bil konj menda, kot je slišal Adam, last mesarja Mihaela iz Žalca, ki ga je dal Cvetu, da bi ga izročil njegovi hčeri. Adam je povedal, da mu je o Cvetu pripo- vedovala tudi neka gostilničarka ob deželni cesti v bližini Vrhnike. Tudi tam naj bi Cvet jedel in pü, potem pa - z izgovorm, da gre pogledat svoje bla- go na čolnu - brez plačila odšel. Na koncu pa je poudaril, da je bil Cvet, ko sta ga srečala z Jer- nejom Grudnom, videti povsem normalen. Naslednjega je sodišče zaslišalo Bolteta Mah- nega, drugega brata Matevža Veiderja. Bolte je povedal, da je srečal Cveta malo pred božičem 1732., ko je potoval v Trst. Srečala sta se v vasi Hraše nedaleč od Razdrtega in Cvet se mu je zlagal, da potuje z njim neki Krulovec, čeprav je bil le-ta takrat že mrtev. Ko je Cveta vprašal, zakaj ne pride domov, mu je odvrnil, češ, kaj pa naj počnem doma, ko sem tako zadolžen. Cvet mu je razložil, da hoče iti najprej v Trst in tam pogledati, kako naj si pomaga ter šele nato oditi domov. Ker je Bolte ravno takrat potoval v Trst, je Cveta hotel prepričati, naj gre z njim. Cvet pa se je zgovoril, da bo že šel, vendar mora najprej poračunati z gostilničarjem, tako da se mu bo priključil kasneje. Bolte se je počasi odpravil proti Trstu, vendar Cvet ni prišel za njim. Ko se je z blagom odpravil proti Gradcu je dan pred novim letom v Wildonu v neki gostilni spet srečal Cveta. Bolte je poudaril, da je bil Cvet videti povsem zdrav, saj mu je povedal, da tovori ostrige in druge školjke, ki da jih bo v Gradec peljal gostilničar Slapar iz Podpeči. Tam naj bi tovor prodal kramarjem s pomaran- čami za 18 forintov, potem pa za ta denar kupil dva centa železa. Toda, je nadaljeval svojo izpoved Bolte, v Gradcu je kmalu spoznal, da ga je Cvet v Wildonu nalagal. Graški kramarji s pomarančami so mu namreč povedali, da si je Cvet od njih sposodil denar za plačilo rrutnine (nalagal jih je, da je moral pustiti svoje štiri konje in tovornike na mitnici, ki da jo mora plačati), vendar jim denarja ni vrnil. Proces se je nadaljeval z zaslišanjem šestdeset- letnega Tomaža Prelesnika, valpta na ortniškem gospostvu. Prelesnik je sodniku povedal le, da je na dan nedolžnih otročičev^S k njemu prišel Jurij Peterlin, hlapec pri Matevžu Veiderju, ki da mu je zaupal, kako je na ukaz gospodarja in gospodarice zavrtal v topol na gmajni pod Preložami pri Štub- čevih njivah majhen sveženjček. Ko je po sv. treh kraljih za to izvedelo gospostvo, je skupaj z Vei- derjem poiskal drevo in v njem res našel koščke obleke. Istega dne (18. decembra 1733) pa so za- slišali tudi Jerneja Grudna, ki je o svojem srečanju s Cvetom povedal podobno zgodbo kot pred njim že Adam Veider. 2. januarja 1734 so na sodišču odprli škatlico, ki so jo našli pri Luciji Roter. Njeno vsebino sta pregledala dr. medicine KösÜer in gospod Schödl. Skušala sta ugotoviti, kakšen pomen in učinek naj bi imele stvari, ki so se nahajale v škatli. Ugotovila sta, da navedene stvari niso škodljive, nista pa mogla ugotoviti, zakaj naj bi se uporabljale. V Ljubljani so nato (4. februarja 1734) zaslišali še Matija Zajca iz ribniškega gospostva, ki se je ukvarjal s prodajo škatel in reset. Zaje je na so- dišču sicer izjavil, da ne pozna ne Veiderja in ne Cveta, da pa je na svojih potovanjih od mnogih slišal, kako si Cvet sposoja denar, potem pa ga ne vrne. Z zaslišanjem Matija Zajca je bU sodni posto- pek končan. Pravno mnenje o procesu pa je izde- lal doktor prava Janez Anton pl. Puechenthal^*', ki je v uvodu na kratko obnovil bistvo zadeve ("čaranje" s Cvetovo obleko), potem pa odločno poudaril, da pri celi zadevi nikakor ne gre za ča- rovništvo. V nadaljevanju je zapisal, da je Veider predvsem "preprost neuk mož, ki ne premore razumevanja, kakšna je odvisnost pri naravnih stvareh", in da je tudi Lucija Roter, obtožena za čaranje, nedolžna. Menil pa je, da jo je treba "zaradi pravičnosti in zaradi praznoverja, ki se ne more trpeti, kajti z njim je bog vznemirjen, hudič pa čaščeii', kljub vsemu - za zgled - kaznovati. Za- radi praznoverja naj bi bui kaznovani Neža Kovaačka ter Matevž in Spela Veider, pri čemer se je Puechental skliceval na delo FröUchsburga, Comentari criminalis, tractatus 2, prva knjiga, na- slov 3, številka 60, ki za takšne in podobne pri- mere predlaga poljubno kazen. Zato je sodnik predlagal, naj se pred deželskim sodiščem v Ortneku, pred tamkajšnjo kapelo, bere maša. Kaz- novani naj v opomin ostalim ves čas maše držijo v eni roki razpelo in v drugi prižgano svečo. Poleg tega pa se naj kaznuje tudi ljubljanski krvnik, ki je na nedopusten način podpiral praznoverje in z njegovo pomočjo dobil denar. (O kazni naj pre- 25 18. december 1732. Janez Anton pl. Puechental se je rodil najverjetneje v letu 1693. Umri je 30. maja 1759, star 66 let. Prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzogtumbs Krain, Görz 1905, str. 198. 16 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino sodi gospod grof glede na njegove dolgoletne iz- kušnje). Glede Andreja Cveta je Puechental ne- dvoumno ugotovil, da mu uvrtanje njegove obleke v topol ni povzroalo nobene škode. (Kajti, če bi uvrtanje imelo učinek, da bi se nekdo izgubil in ne mogel domov, bi moralo to učinkovati tudi na mo- ža Neže Kovačičke, saj je bila uvrtana tudi njegova spalna čepica in konec pasu, ki ju je Veiderjevi podtaknila Kovačička). Po njegovem mnenju je Andrej Cvet na svojih potovanjih ogoljufal veliko ljudi, potem pa se je poskušal izgovarjati s čarov- nijo. Zato je odredil, da mora Cvet Matevžu Vei- derju vrniti štiri vole, ki mu jih je le-ta dal v strahu, da ga je res začaral (če volov nima, mu jih mora plačati po trenutni cenitvi, če ne gre drugače s četrtino hübe in drugim imetjem, ki ga imata z ženo) in predlagal, da ga gospostvo Ortnek kaz- nuje tako, da ga uvrsti med deželne rekrute. V mesecu novembru leta 1734 je bila sodba, ki jo je zapisal pl. Puechental, tudi izvršena. Za njeno izvršitev je poskrbel takratni imetnik ortneškega gospostva Maksimiljan Ferdinand grof pl. Lich- tenberg, ki je z opombo, v kateri sporoča izvršitev zapisanega in s svojim podpisom zaključil procesni spis. Na eni strani opisani proces lepo odslikava veliko praznovemost podeželja, po drugi pa ven- darle opozarja na pomemben premik. Saj so dobro desetletje pred tem na Kranjskem še gorele grma- de (v Krškem so bili veliki procesi vse do leta 1715). Seveda pa gre pri ortneškem procesu za specifičnost. Procesa ni vodil cesarski krvni sodnik (v tem času je na Kranjskem to bil še vedno pl. Wainacht, ki je iz nekaj procesov znan kot za- grizen preganjalec čarovništva). V procesu se zato tudi ni uporabljala tortura. Lahko dorrmevamo, da je šlo za postopek, v katerem naj bi zemljiški gos- pod ugotovil ali so obtožbe dovolj težke, da bi zahtevali krvnega sodnika, ki je bil edini pristojen za delikt čarovništva. Vsekakor se na Kranjskem v tem času že jasno kaže, da se bo moralo praz- noverje umakniti racionalnejšemu mišljenju. Nena- zadnje pa po tem času, kljub še nekaj čarovniškim procesom na Kranjskem, zaradi obtožbe čarov- ništva verjetno ni bila več usmrčena nobena oseba. Skoraj gotovo bi podoben proces nekaj desetletij prej terjal smrtne žrtve. ZUSAMMENFASSUNG Magie und Schwindel sowie Saumfahrt zwischen Triest und Graz 1732-1734 In dem Beitrag wird ein Prozeß behandelt, der vor dem Landgericht der Herrschaft Ortnek in Krain stattfand. Der Prozeß nahm seinen Ausgang von einem Streit zwischen zwei Bauemfamilien. Das veranlaßte eine der Familien, in der Magie Hilfe zu suchen, was die andere wiederum zu Anschuldigungen nutzte. In den Zeugenaussagen kommt der stark verbreitete Aberglaube des da- maligen Menschen zum Ausdruck. Im Mittelpunkt des Prozesses stand eine rein magische Zauberei. Aus den Prozessakten ist ersichtlich, daß man sich angesichts verschiedener Probleme in die Zauberei flüchtete. Dabei verwendete man Rezepte, die allgemein bekannt waren oder man holte sich Rat von einer bestimmten Person. Der Prozeß begann, als Urša Cvet den Matevž Mahne und seine Frau anzeigte mit der Anklage, sie hätten ihren Mann Andrej verzaubert. Als Folge dieser Zauberei soll Andrej ein Jahr lang herumgeirrt, keinen Heimweg gefunden und lauter Blut vor seinen Augen gesehen haben. Der Streit zv^dschen den Familien Cvet und Mahne hatte bereits tiefe Wurzeln. Cvet und Mahne waren Trinkgenossen. Zusammen hausierten sie und säumten Orangen, Zitronen, Mandeln, Austern und ähnliches von Triest nach Graz. Der Streit brach aus, als dem Mahne auf dem Weg von Graz nach Hause 25 Kronen ab- handen kamen. Sein Verdacht fiel auf Cvet. Mahne suchte zweimal den Henker in Ljubljana auf, um das verlorene Geld zurückzuerlangen. Der Henker gab ihm einen versiegelten Zettel, den er unter den Türpfosten oder unter einen Straßen- stein legen sollte, um sein Geld zurück- zubekommen. Mahne bezahlte den Zettel beim Henker, tat, wie ihm dieser befohlen hatte, ließ auch zwei Messen für den Hl. Antonius lesen, doch das Geld bekam er nicht zurück Damals be- suchte Mahnes Frau eine Seelenmesse für eine verstorbene Nachbarin. Dort traf sie Lucija Roter und beklagte sich bei ihr wegen des Geldes. Ludja riet ihr, ein paar Kleidungsstücke der ver- dächtigten Person in einen Pappelbaum zu schlagen, um ihr Geld wiederzuerlangen. Špela überredete eine Freundin, sich in Cvet Haus zu begeben, um einige Kleidungsfetzen von Cvet zu holen. Mahnes Knecht bohrte diese in die Pappel hinein. Dem Volksglauben nach sollte derjenige. 17 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995: dessen Kleid in die Pappel geschlagen ist, wie die Pappelblätter zittern, bis er das gestohlene Geld zurückgibt. Später sprach sich im Dorf herum, was der Knecht getan hatte. Cvet, der bereits seit einiger Zeit von der Zauberei wußte, stellte sich, als sei er verzaubert. Er reiste nach Triest und zurück und betrog mehrere Wirte und andere. Urša Cvet klagte Spela und ihren Mann vor der Ortnek-Herrschaft an. Mahne mußte dem Amt- mann die Pappel zeigen, in der sich Cvets Kleid befand. Die Pappel wurde in Anwesenheit des Grundherrn gefällt. Aus Angst, daß ihm ein Prozeß gemacht würde, flüchtete Mahnes Knecht nach Kroatien. Mahne gab Cvet vier Ochsen, weil er sich davor fürchtete, daß er wegen Zauberei vor Gericht angeklagt würde. In Ribnica wurde die Witwe Lucija Roter inhaftiert, weil sie Mahne geraten hatte, sich einer Zauberei zu bedienen. Im November 1733 wurde ihr vor dem Omek-Gericht der Prozeß gemacht. Der Prozeß dauerte bis zum Herbst des Jahres 1734, im November wurde die Strafe vollzogen. Die Strafe, die von Dr. Janez Anton von Puechental ausgesprochen wurde, war ziemlich mild. Die Verdächtigten wurden dazu verurteilt, mit Kerze und Kreuz vor der Kapelle zu stehen, in der die Messe gefeiert wurde. Andrej Cvet mußte zu den Landesrekruten einziehen. Puechental, der Jurist und kein Blutrichter war, meinte, es handle sich um keine Zauberei, sondern um Aberglauben. Mit dem Vollzug des Urteils wurde der Grundherr von Lichtenberg beauftragt. 18 3 2 KRONIKA 1995: časopis za slovensko krajevno zgodovino Primož Kuret Academia philharmonicorum v Ljubljani Ljubljanska Academia philharmonicomm je bila v muzikološki literaturi doslej deležna velike po- zornosti. O njej so že v 19. stoletju pisali nemški pisd, kot denimo Friedrich KEESBACHER leta 1862, pozneje zgodovinar Peter RADIOS, od slo- venskih Viktor STESKA, v novejšem času pa Dra- gotin CVETKO in Janez HOFLER} Glavni vir za vse navedene pisce so kronike Janeza Gregorja DOLMČARJA {Thalnitscher 1655-1719) Annates urbis Labacensis in Epitome chronologica ter poro- čilo deželni komisiji za dobrodelne ustanove Karla Seyfrieda PERIZHOFERJA iz leta 1767. S fenomenologijo akademij se podrobneje uk- varja Eberhard PREUßNER v Musik in Geschichte und Gegenwart,^ ki navaja tudi ustrezno lite- raturo. Pač pa Preußner ne omenja posebej ljub- ljanske akademije, čeprav je bila po letnid nas- tanka - 1701 - najstarejša v Srednji Evropi, navaja pa številna podobna združenja v drugih evropskih deželah. O akademijah pišejo tudi že starejši leksikoni, med katerimi naj omenenim vsaj znani Zedlerjev Univerzalni leksikon iz leta 1732. Le-ta opredeljuje akademije takole: "Gleich wie verschiedene Gesellschaften in dem 17 secolo, und sonderlich in Europa lediglich zu dem Ende aufgerichtet worden, damit die Wissen- schaften und Künste empor gebracht wurden, und man als dann diese Gesellschaften mit dem Nah- men Academien belegt. Also ist die Königliche Societät in England darinnen, daß sie die natür- liche EHnge erforscht, eine derer ersten und be- Prim. Friedricli Keesbaclier, Die philharmonisclie Gesell- schaft in Laibach seit derm Jahre ihrer Gründung 1702 bis zu ihrer letzten Umgestaltung 1862, Laibach 1862; Peter von Radics Die Geschichte der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach seit zwei Jahrhunderten 1701- 1907 / nach der in Handschrift hinterlassenen Ge- schichte der Gesellschaft von Dr. F. Keesbacher im Auftrage der Direction neubearbeitet und ergänzt, mss., NUK; Viktor Steska, Academia Philo-Harmonicorum v Ljubljani, Dom in svet XV, 1902; Dragotin Cvetko, Aca- demia philharmonicorum Labacensis, Ljubljana 1962; Janez Höfler Glasbena umetnost pozne renesanse in ba- roka na Slovenskem, Ljubljana 1978. 2 Prim. Eberliard Preußner geslo "Akademie", v; Musik und Geschichte und Gegenwart I, str. 188-2(K), 1989. rühmtesten; da hingegen zu Arles in Provence eine in befinden, auf welche verschiedene Sprach- en und Wissenschaften tractiert werden. So hat man auch in Deutschland an. 1672 nicht allein das Collegium naturae curiosorum, oder sodetatem Leopoldinam auf den Englischen Fuß angelegt, und auf selbiger die Physic und Median sonderlich tractiert.... In Italien hat man viel der- gleichen Academien, und haben die Mitglieder dererselben offtermals sehr wunderliche Bey Namen, also heissen die zu Rom Humoristi, Lincei, Fantastici, zu Padua Ricorati und Orditi, zu Bononien Otrosi, zu Mailand Nascosti, zu Pavia Asdsidti, zu Fermo Raffrontati, zu Viterbo Ostinati, zu Parma Innominati, zu Cesena Offascati, zu Foligno Rinvigoriti! Weiter sind zu Alessandria die Immobili, zu Trevigo die Perseveranti etc. Man hat auch femer noch eine andere Art von Academien, auf welchen lediglih diejenigen Studia und Exercitia getrieben werden, welchen Standes- Personen zu erlernen nöthig haben, daher sie auch mit dem Namen Ritter-Academien belegt sind: desgleichen zu Lüneburg und Berlin, Niederösterreichische Academie zu Wien, wie auch zu Liegnitz in Schlesien die Ritter Ac. zu ziehen, welche der Kaiser Josephus an 1708 gestiftet."^ Zedier pozna torej angleške, francoske in zlasti italijanske akademije ter seveda nemške, ki naj "povzdignejo predvsem znanosti in umetnosti" ne ukvarja pa se posebej z glasbenimi akademijami ter morda tudi zato ne omenja posebej ljubljanske, ki je v času izdaje njegovega Leksikona morala še delovati. Prav tako ne omenja najstarejših, se pravi grških akademij, ki so bile tudi v 16. in 17. stoletju pobudnice podobnih ustanov v Evropi. Njihov zgled je bil pri ustanavljanju vsaj v Italiji odločilen. Akademije so bile v stari Grdji idealno mesto za duhovna gibanja, ki so pozneje vplivala na vso Evropo. Slo je predvsem za druženje in izmenjavo mnenj enako mislečih in enako uglašenih pri- jateljev, od katerih je bil eden vodja. Od Platonove 3 Großes vollständiges Universal Lexikon aller Wissen- schaften und Künste. Halle und Leipzig verlegts Johann Heinricli Zedier, 1732-1754, str. 242. 19 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 akademije, filozofske šole življenja in njegovega smisla, so nastajale, rasle in propadale vedno nove akademije, ki so v bistvu zasledovale iste dlje. Krog, ki je oblikoval akademijo, je bil vedno "manjšina" in prav pravilo majhnega števila je dalo akademijam njihovo mesto in ugled. V svojem bistvu so bile družabna združenja, kjer so se družUi ljudje, ki jim je bil ideal "du- hovno kraljestvo nasproti politično-materialnemu in realnemu".'^ Njihova uspešnost je bila odvisna od aktivnosti posameznikov. V antiki so akademije vodili filozofi, v renesansi "condottieri" in aristo- krati pozneje znanstveniki in umetniki. Sprva so bile izrazito moška združenja, šele v renesansi so imele dostop vanje tudi izobražene žene. Tudi bolj ali manj javno nastopanje se je pojavilo šele v re- nesansi, ko naj bi akademije vsak dan spremenile v praznik. Renesanso so akademije doživele v 15. stoletju v Italiji. Odločali so različru vidiki, ki so dali ita- lijansldm akademijam njihov pisani, včasih celo bi- zarni učinek Resna humanistična učena prizade- vanja, zgodovinski poudarki in znanstvena vpra- šanja so se izmenjavali z aktualnirtü, sodalnimi in političnimi programi. Kontrapunkt vsega tega uk- varjanja pa je bilo veselje nad življenjem, nad raz- vijanjem lastnih sposobnosti in doseganjem visoko postavljenih ciljev. Obenem je bilo vse dejanje prežeto z bliščem in poveličevanjem življenja, ka- kor si ga je bilo le možno zairrisliti. Takšna gle- danja so prodrla celo v religiozno sfero, saj je bila celo misel na smrt prežeta s čutnim veseljem. Zato ni čudno, da so prav lepe umetnosti - ki so bile najbolj bleščeča in virtuozna stvar v življenju - postale merilo vsega. Virt - krepost - je zdaj veljala manj v moralnem kakor v estetskem pogledu. Umetnost je šele naredila življenje vredno življenja in doba je naravnost hlepela po izobraževanju. K "pravi" izobrazbi so sodili sposobnost in obvladanje viteških veščin, znanje jezikov, zlasti seveda ita- lijarišone in latinščine ter seveda umetnost. Kdor je vse to obvladal, se je dvignil nad povprečje in je postal ideal družabnega človeka. Zato so v tem času začeli pojavljati občudovanja vredni umetniki in nastajati občudovanja vredni dosežki. Nanje da- nes spominjajo poslikane akademije in angelski koncerti na slikarijah quattrocenta in dnquecenta, kjer je glasba njihov pomembni sestavni del. V 16. stoletju je akademij v Italiji vedno več. Vse, kar se dogaja novega, se dogaja v akade- mijah. Tu so gojili vse vrste nove glasbe, izvedli prve opere in oratorije, tu so se odvijali razgovori o starem in novem v glasbi, tu so praktično pre- izkušali to, o čemer so razpravljali. Stile rappre- sentativo je slog akademij. Tu so izvajali različna 4 PreuWnersiT. 190. dela, saj še ni bilo gledališč. Konec koncev lahko štejemo sem sijajno izvedbo Monteverdijevega, Orfeja leta 1607 v Mantovi aH Cestijeve opere L' Argia leta 1670 v prostorih Accademie degli In- tonati v Sieni. Zgledov bi lahko naštevali še in še. Med najstarejše akademije sodijo rimska Acca- demia degli Arcadi in firenški Accademia della Crusca in Accademia degli Elevati. Rimska akade- mija je imela stike tudi s slovenskimi izobražend, kar je arhivsko izpričano. Vplivala je na nastanek ljubljanske Academiae operosorum (1693), leta 1709 pa so v Ljubljani celo ustanovili njeno podružnico z imenom Academia Emonia.^ Rimska akademija je imela svoje podružnice po vsej Italiji, pri čemer se je manj ukvarjala z glasbo in bolj z libreti. Člani te akademije so nastopali predvsem proti "slabemu okusu" v literaturi preteldega sto- letja. Manj jim je šlo za obnovo opere kot za ob- novo govornega gledališča, za oživitev italijanske tragedije, ki jo je opera v 17. stoletju potisnila z odra. O glasbi v spisih akademije skoraj ni govora. Ustrezno različnim političnim in kulturriim po- gojem so bile akademije v 17. stoletju različno strukturirane. V absolutistični Frandji sta bili Aca- demie frangaise in Academie Royale skoncentrirani v Parizu. Organizirani sta bili tako, da je nanju lahko imel svoj vpliv monarh. V politično raz- drobljeni Italiji je imelo skoraj vsako večje mesto svojo akademijo in vsaka akademija posebno oz- nako. Posebne pozornosti so bili deležni Intronati v Sieni in Academia della Crusca v Firencah. V Accademii deli' Invaghiti so - kot sem že omenil - leta 1607 prvič izvedli Monteverdijevo opero Orfej. Akademije so pomembno vplivale na razvoj in- strumentalne in koncertantne glasbe. Tu so na- stopali in blesteli virtuozi in skladatelji. Eno izmed takšnih pomembnih središč je bila tudi Bologna, kjer je Adriano Banchieri leta 1615 ustanovil Acca- demio dei Filomusi in kjer je nastala leta 1666 nič manj znana Accademia dei Filharmonid. Aka- demije so nastajale tudi v Frandji, saj je Academie de poesie et de musique ena najstarejših, nastala je že med leti 1567-87. Prav tako stari sta tudi leta 1635, ustanovljena Academie franqaise (Richelieu) ter Academie des Sdences Lz leta 1666, ki jo je ustanovil pater Marin Merserme in je bila, čeprav predvsem znanstvena ustanova - pomembna tudi za glasbo. V Nemdji je leta 1694 nastala Akademie der Künste v Berlinu, v istem mestu pa je Leibniz leta 1700 ustanovil akademijo znanosti. Waltherjev Glasbeni leksikon Lz leta 1732 od italijanskih aka- demij omenja le akaderrüji v Bologni in Veroni in podobno kot Zedlerjev ne pozna ljubljanske.^ 5 Höfler 108. " Prim. Johann Gottfried Walthers Musicalisches Lexikon oder musikalische Bibliothek, 1732. 20 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Od novejših hijih enciklopedij omenja itali- janska enciklopedija iz leta 1928^ ljubljansko Aca- demio philharmonicomm, pri čemer se sklicuje na M. Maylendra,^ med literaturo pa navaja tudi Keesbacherjevo knjigo Lz leta 1862. Vsekakor je ideja akademij prišla do Ljubljane vsaj v drugi polovid 17. stoletja. Tako ima v tem kontekstu ljubljanska Academia philharmonicorum svoje ugledno mesto, podobno kot njena še sta- rejša vrstnica Academia operosorum. Obe sta na- stali v ugodnem trenutku, ko so se razmere v tem delu Evrope po turških vpadih in 30-letni vojni umirile. Nastopil je čas vsestranske gospodarske, politične in družbene konsolidadje. Nastala je no- va plast domačega plemstva, katerega sinovi so študirali v Italiji, na italijanskih univerzah. Tu so se pač lahko seznanili z elementi veljavne "ple- miške vzgoje", ki jo je že sredi 16. stoletja uzakonil Baldassare CastigUoni v svojem znamenitem Dvor- janu (n Castiglione). Podobne misli so bile domače tudi v Ljubljani, kar kaže v začetku 18. stoletja na- stali Collegium Carolinum Nobilium - kolegij za domače plemiške sinove. Za gojence so predvideli znanje različnih plemiških veščin, pa tudi plesa in igranje na čembalo, violino in flavto.^ O letnid ustanovitve ljubljanske akademije je büo nekaj nejasnosti že v primarnih virih, to je v Dolničarjevih kronikah. Letnica 1702 se je vlekla skozi vso starejšo literaturo. Zato je tudi Filhar- monična družba, ustanovljena leta 1794, ki se je imela za naslednico Academiae philharmonicorum, proslavljala obletnice, nanašajoče se na leto 1702. Prava letnica je seveda 1701, kar potrjuje vrsta drugih zanesljivih virov, med njimi tudi znani LEGES ACADEMIAE PHILHARMONICORUM LABACI METROPOLI CARNIOLL\E ADUNA- TORUM, ki že v 1. členu jasno povedo, da je 'büa akademija že pred nekaj leti zasnovana, proti kon- cu prvega leta po letu tisoč sedemsto tako kot sledi, pa po skupnem dogovoru tudi usta- novljena. " Letnico 1701 nosi tudi pečat združenja. Za njeno ustanovitev je bil najbolj zaslužen ljubljanski patridj Johann Berthold HÖFFER (1669- 1718), sicer razgledan in izobražen mož, ki je štu- diral v Salzburgu in nekaj časa na Dunaju. Podatki govorijo, da je precej potoval, odtno zlasti po Italiji. Bil je v službi kranjskih deželnih stanov, ob- enem pa se je aktivno vključil v glasbeno življenje rojstnega mesta - kar je bilo v skladu z duhom in težnjami časa, zlasti pa zgledi iz bližnje Italije. O njem in njegovem delu, obenem pa tudi o akademiji filharmonikov poročajo že omenjene ^ Prim. Enciclopedia italiana di scienze, lettere ed arti. Istituto Giovanni Treccani 1929, str. 195. ^ M. Maylender Storia delle accademie d' Italia, Bologna 1926. ^ Höner, 107 f in op. 2. kronike Janeza Gregorja Dolničarja (Annales urbis Labacensis in Epitome chronologica), pa tudi po- ročilo Karla Seyfrieda Perizhoferja iz leta 1767, kjer so zlasti zanimivi podatki o njenih značilnostih. Med drugim Perizhofer izrecno pove, da je bila ljubljanska Academia philharmonicorum ustanov- ljena po tujih zgledih, da je bila namenjena plem- stvu in da je vzdrževala zbor in orkester ter da je nastopala v zadovoljstvo vsega mesta in ne le za svoje člane. Nastopala je na direktorjevem domu, na Ljubljanid in v cerkvah. K akademiji so pri- stopili tudi ljubitelji glasbe s svojeročnim pod- pisom v akademijski album, ki je danes žal izgub- ljen. Pisec omenja Höfferjeve zasluge za akademijo in za glasbeno življenje sploh. Iz omenjenih virov razberemo razmeroma šte- vilne nastope v prvih dveh desetletjih delovanja. Prvi javni nastop naj bi bil ob njeni predstavitvi 13. decembra 1701 v škofijskem dvorcu. Dolničar poroča, da je "imela akademija svoj začetek 8. ja- nuarja 1702. Začetnik je bil Johann Berthold Höffer, pri katerem se je zbralo 14 enako mislečih in jo sldenilo ustanoviti. Za prvega direktorja so izbrali Johanna Bertholda Höfferja. Iz tega zapisa tudi izvirajo vse sledeče pomote glede letnice ustanovitve. Od tega datuma dalje pa je Academia philharmonicorum poveličala vsa- ko slovesnost, vsako slavje, vsak pomembnejši po- litični dogodek s svojim glasbenim deležem, tako kot si je pač zadala nalogo, da dvigne splošno družabnost s prireditvami vsake vrste. Slovesni za- četek je akademija pravzaprav slavila 30. julija 1702, ko je prvič nastopila. Ali z besedami kronista: "Am 30. Juli hat die Akademie der H. H. Phil- harmonicorum ihre erste acta publica am Wasser Stromb Laybach mit Feyerwerch solemniter ge- halten, welch acta zu sehen, die ganze Stadt zu- gelassen und alle Schüff bis auf ein EHenst gehabt, auch nicht genug vorhanden waren, die leuth zu bedienen. "^^ Gre seveda za regato na Ljubljanid, stoletja pri- ljubljeno obliko družabnega življenja v Ljubljani. Tudi to je bilo v skladu z "Leges", ki pravijo že v 1. členu, da je bila akademija ustanovljena, "da se od časa do časa z ubranim igranjem dostojno raz- vedrijo. " Seveda pa že v isti sapi tudi zatrdijo, da se "z občasnim igranjem pobožno prikliče v spo- min tisto nebeško glasbo, ki bo večno trajala. " Za simbol so si izbrali orgle sv. Cecilije, "katerih piščaB so po zemlji razlivale presladko harmonijo, ob tem pa vsakogar tudi k nebesom, povzdigovale z ges- lom: OŽIVLJA, A DUHU NEMNLJIVOST KAŽE". Sv. Cedlijo so si izbrali tudi za zavetnico in njen praznik 22. novembra slovesno proslavljali. 1" Prim. Keesbacher, 9. 11 Ibidem. 21 ! KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Tako so bile opredeljene glavne naloge Acade- miae philharmonicorum: povzdiga družabnosti so- delovanje pri posvetnih in cerkvenih slavjih. Po- datkov o sodelovanju pri regatah ni ravno v iz- obilju, čeprav so bile zelo verjetno vsako leto. Dol- ničar posebej omenja regate iz leta 1704 in 1716. Tudi podatki o drugih nastopih niso posebno šte- vilni. Vemo, da je Academia philharmonicorum nastopila 3. januarja 1703, ko je Ljubljano obiskal princ Evgen Savojski, kateremu na čast so izvedli "extra schöne Musik"P Na Ljubljanici so se zbrali tudi junija 1704, ko so izvajali "eine auserlesenste Musi]<"ß V stolnici so 8. julija 1705 počastili tudi spomin na umrlega cesarja Leopolda I. Nato so se pre- minulega monarha, ki je bil tudi sam zavzet in dober glasbenik, spomnili še 20. julija v cerkvi Ma- rijinega Oznanjenja pri avguštincih. O tej sve- čanosti lahko preberemo naslednje: "Der 20. Juli wurde durch die Aliademie der H. H. Musikanten mit großer Solemnität und apparat angestellt und vollzogen. Die Hm. Academia haben sonderlich Ehr au/gehebt mit dem Tuba oder Femrohr welches als das Dies irae, dies Illa und zu der Tuba mirum spargens sonum kamben, ersch- röklich anzuhören war".^^ Zanimiv je podatek xl leta 1707 (22. avgusta), v katerem poroča Dolničar o slovesnosti v stolnici, ko je Te Deum spremljalo več kot 60 glasbenikov. Podobno slovesno je bilo prihodnje leto ob po- svetitvi nove stolnice. Tokrat naj bi - po Dolničarju - nastopilo okoli 50 glasbenikov, ki jih je vodil Johann Berthold Höffer. V obeh poročilih gre za veliko glasbeno telo, ki so ga vodili akademiki ter s svojo prisotnostjo dali prireditvam poseben po- men. Kar se glasbenikov tiče, so se pač zbrali vsi, ki so lahko pripomogb k uspehu in ki so bili vešči svojega poklica ali dobri diletanti. To so bili glas- beniki škofovske in plemiških kapel, mestni in de- želni muziki in seveda člani akademije. Ob instru- mentalistih so nastopali tudi pevd, o katerih be- remo v raznih poročuih. Akademiki so torej pogosto nastopali pri cerkvenih slavjih. Podatek iz leta 1708 (15. april) govori, da so sodelovali tudi pri polaganju te- meljnega kamna za cerkev sv. Rozalije v grajskem hribu: 'Eten 15. April ist der Gmndstein der kürch der hl. Rosalia Jung. Patronin wider die leidige Sucht der pestilenz, durch ihre hochfürst gd. Ferdinand, Bischof von Laybach, Coad. von Prag bei einer vortrefßich Musik der Herren Academia Philo Harmonicorum undter dem Trompeten und Pau- 12 Ibidem. 13 Ibidem., Str. 10. l"* Ibidem. ken-Schall, im Beyseyn einer Volkhreichen hohen und niederen Standesgemeinde gelegt". Leta 1712 so denimo proslavili kronanje Karla VI. za cesarja v Frankfurtu. Če je podatkov o na- stopih Academiae philharmonicorum relativno do- volj, pa praktično ne vemo ničesar o glasbi, ki so jo izvajali. Kaj so na svojih nastopih igrali, ostaja nerešena uganka, zato je vsako ugibanje jalovo po- četje. Tudi o sestavi ansamblov so viri zelo skrom- ni. Kadar je bilo glasbenikov veliko, je to kronist posebej povedal. Gre za slovesnosti leta 1707 in 1708, ko se je zbralo po 60 oz. 50 glasbenikov. Viri omenjajo, da so zvenele "trobente in pavke", Jurij Žiga Pogačnik omenja v svoji odi o regati na Ljubljanid "violine, lutnje, flavte, rogove, trobente in bobne". Per analogiam bi lahko sklepali, da so pač poznali podobne sestave, kakor so bili v tem času povsod po Evropi običajni in so jih pač pri- lagajali svojim možnostim in potrebam. Več bi nam lahko povedale partiture del, ki jih omenjajo viri. To so originalne skladbe domačih avtorjev Johanna Bertholda Höfferja, Johanna Gas- parja Gošla, Janeza Jurija Hočevarja ali Mihaela Omerze. Toda žal se njihova dela niso ohranila. Tako smo navezani pač na navedbe nastopov in omembe posameznih instrumentov. Pomemben vir za spoznavanje dela družbe pa so seveda tudi že omenjeni in dtirani LEGES - Zakoni. Če 1. člen opredeljuje namene in cilje družbe, pa 2. člen govori o članstvu. Tu beremo, da "so akademijo sestavljali samo glasbeni stro- kovnjaki, da pa je bilo vendar sklenjeno, da je pri- hodnje mogoče pridružiti tudi dmge, in sicer lju- bitelje glasbe, ker je tudi te mogoče zajeti pod splošno oznako ßlharmoniki. Vendar naj dejanskih akademikov ne bo nikdar več kot 31, razen če so ravnatelj in člani načelstva soglasno za to, da se njihovo število poveča. " Ta člen je zanimiv, saj sproža vrsto vprašanj. Najprej pravi, da so akademijo sestavljali samo glasbeni strokovnjaki. Ali je bil torej Höffer glas- beni strokovnjak? Vemo, da je bil dober in- strumentalist in odtno tudi dober skladatelj. Ven- dar glasba ni bila njegov osnovni poklic. Toda če- prav se z glasbo ni poklicno ukvarjal, je moral biti glasbeni strokovnjak. Nadalje lahko iz formuladje tega člena ugotavljamo razlikovanje med akade- miki in filharmoniki. Akademikov naj bi bilo samo 31, razen v izjemnih primerih. Ljubiteljev glasbe pa je bilo lahko odtno več, saj jih je mogoče zajeti pod splošno oznako "filharmoniki". Pri takšnem razlikovanju se znajdemo kar v rahli zadregi, ki jo še poveča 3. člen, ki izrecno zahteva, da je mogoče sprejeti člane samo s soglasnim sklepom ravnatelja in članov načelstva. "Med glasbenimi stiokovnjaki 15 Ibidem. 22 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino in nestrokovnjaki pa naj bo ta razloček, da morajo le-ti, namreč nestrokovnjaki, pred sprejemom, spolniti pogoje, ki jih bo vodstvo akademije skle- nilo predpisati. " Kakšni so bili ti pogoji, ne vemo. Vsekakor pa je šlo za razločevanje med posa- meznimi člani akadernije oz. za določeno dife- rendacijo med njimi. Šlo je torej za razločke med strokovnjaki in nestrokovnjaki, med poklicnimi glasbeniki in diletanti in - med akademiki in fil- harmoniki, bi morda lahko zaključili. V struk- turirani družbi, kakršna je bila družba v začetku 18. stoletja, takšno razločevanje ni nenavadno, če- ravno gre predvsem za tiste, ki so glasbe vešd in one, ki so le diletanti. Druži jih skupni cilj: lju- bezen do glasbe in praktično muzidranje. Toda "ustanovni člani" so omejili število akademikov na 31. To je bila odtno tista duhovna in aristokratska elita, ki je po zgledu italijanskih akademij tudi v Ljubljano zanesla njihovega duha in ga uresničila v akademiji filharmonikov. Vsi ostali so jih pri njihovih namenih in dljih lahko le podpirali. Vo- dilno in usmerjevalno vlogo so imeli lahko torej le akademiki. Vsi nadaljnji členi govorijo namreč le še o aka- demikih. V 4. členu določajo proslavo praznika sv. Cecilije, 5. in 6. člen govorita o žalnih slovesnostih za umrlimi akademiki, 7. člen o vzdrževanju aka- demije in zadnji, 8. člen, o akademijskem vodstvu in njegovi zamenjavi. Nič pa ni govora o delu, denimo, vodje or- kestra. Tu si morda lahko pomagamo z oprede- litvijo njegove vloge v Zedlerjevem Leksikonu iz leta 1732, kjer pravi: "Musick-Director, Director Musices, wird ge- doppelten Verstände genommen; erstlich für den- jenigen, welcher den Aufführung einer Musick, selbige sey nun in Kirchen, Opern, an Fürstlichen Höfen etc. solche anordnet, regieret, und über- haupt das Haupt zu alles, sowol Vocalisten als Instrumentalisten, welche nach jenes Befehl und Tact sich in allem richten müßen, dergleichen da sind der Capell-Meister, Cantores u.d.g. von denen besondere Artickel Andems ist Musick-Director gemeiniglich auch ein Prädikat, welches derjenige ausdrücklich führet, der über alle und jede Mu- sicken in einer gewißen Kirche etc Aussicht hat "^^ Hofferjeva smrt 15. juüja 1718 je močno pri- zadela dejavnost združenja. Ker je tudi Dolničar - ta vestni kronist ljubljanskega mesta - umrl že leta 1719, so podatki o dejavnosti akademije vedno redkejši. Sporadično zvemo o njenih prireditvah, ki so bile še vedno podobne kot v začetku njenega delovanja. Razni komentarji, ki so nastali na pod- lagi nekaterih zapisov v zadnjih letih, pa gradijo vse preveč na domnevah in predpostavkah ter r\a 16 Zedier six. 1487. sklepih, izpeljanih Lz nedokazanih trditev in zato ne morejo dati točne podobe o delu združenja. Vsekakor je delo ljubljanske Academiae phil- harmonicorum v svojem času pomembno oboga- tilo glasbeno življenje Ljubljane. Predvsem ga je postavilo na nove temelje. Glasba je postala del ukvarjanja aristokracije. To je tudi v Ljubljani dvignilo njen ugled in mesto. Obenem je pobudilo ustvarjalno delo, kot nam kažejo nekateri viri. Med njimi je bilo posebej pomembno Höfferjevo skladateljsko delo. Viri govorijo o štirih njegovih oratorijih iz let 1715-1716. Höffer je bil "virtuozen diletant", kot ga opisuje Carl Seyfried Perizhofer.^^ Njegovi štirje oratoriji, ki jih poznamo samo po imenu (verjetno pa niso bili edino njegovo skla- dateljsko delo) in se niso ohranili so: Magdalenae conversio - Oratorium musids adaptatum concen- tibus - "ein schönes Oratorium von trefflichen Mu- sik"; dalje Mors et vita melodramaticale Oratorium, tretji je Patientia victrix in Amico Job ter zadnji Lßicon. Dolničarjeva poročila jih pohvalno ome- njajo. Ohranil se je le sinopsis za enega od njih. Poleg Höfferja se v ta skladateljski krog uvr- ščajo vsaj še Gošl, Hočevar in Omerza, avtor petih - prav tako izgubljenih - oratorijev. Številnost ora- torijskih del v tem času je gotovo imela svoj vzrok in pomen. Oratorij kot glasbena zvrst je doživljal zlasti v 17. stoletju razcvet v Italiji pa tudi drugod po Evropi, bil je sicer manj razkošen kot opera, pa zato morda še bolj slavnosten. V njem so se dru- žile vse tiste pomembne lastnosti, ki so jih gojile akademije, tako da so oratoriji deloma lahko bili njihov najvišji ideal. S svojo duhovno vsebino, vzvišenimi idejami, pa obenem glasbeno bogati, so izpolnjevali pomembno funkdjo v družabnem živ- ljenju. Ljubljanski akademiki so morali poznati si- jajni razvoj oratorija v Italiji v 17. stoletju. Kako sijajen je bil razvoj te glasbene zvrsti še v 18. sto- letju, pa kažejo med drugimi znameniti oratoriji Georga Friedricha Händla, ki so sicer nastali kas- neje kot oratorijska dela naših skladateljev iz kroga akademije filharmonikov. Academia philharmonicorun je nastopala na družabnem, reprezentativnem in na cerkvenem področju. Svoje delovno področje in namen svojega dela je opredelila z "LEGES" - Zakoni. Teh so se v glavnem ves čas tudi držali. V posameznih obdobjih je prevladalo eno, drugič spet drugo po- dročje. Na vseh pa je bilo čutiti vpHv Academiae. Glasbeno življenje v Ljubljani so pred usta- novitvijo akademije gojile razne plemiške in stolna kapela, nekaj časa tudi mestni in deželni muziki. Glasbene kapele so imele v manjšem obsegu tudi druge ljubljanske cerkve. Jezuitski kolegij pa je bil s svojo glasbeno dejavnostjo v mestu prav 17 Navaja tudi Cvetko, str. 152 f. 23 12 KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 tako eden izmed pomembnih dejavnikov glasbe- nega življenja. Vsaka izmed omenjenih kapel pa je bila v svoji dejavnosti vendarle omejena, čeprav so se morda v praksi ob posameznih priložnostih združevale, kar se je dogajalo v času obstoja aka- demije, ki je nastopala ne samo kot vodilni, ampak tudi kot združevalni dejavnik glasbenega življenja v Ljubljani. Drugače bi si težko predstavljali na- stop petdeset ali šestdeset glasbenikov ob posa- meznih posebno svečanih slavnostih, kot beremo v virih. Ljubljanska Academia philharmonicorum je na- stala kot odmev italijanskih akademij. Nastala je v času, ko so akademije začele nastajati tudi drugod, zlasti na severu Evrope, v Nemaji. V svojem času pa je bila na tem geografskem prostoru in daleč naokrog vendar prva. Njeni nosilci so bili tudi v Ljubljani "izbrana manjšina", ki je hotela stanu in času primemo postati nosilec določene kulture, zlasti na področju znanosti in umetnosti. Verjela je, da nadaljuje tradicijo iz svoje klasične vzgoje in tradicijo stare rimske Emone kot veznega člena do rimskih spomenikov in umetnosti sploh. Tu je bila bolj kot ostalo pomembna nova miselnost, ki so jo akademiki lahko medsebojno gojili. Bili so - tako kot povsod - zdmženje enako mislečih, ambi- cioznih in sposobnih pabricijev, ki so s svojim zgledom vplivali na ostale, jih pritegnili, kolikor je bUo potrebno za uresničenje zastavljenih ciljev. Njihova naloga je bila zlasti "exerdtium inter- parietes", muziciranje za izbrani krog (zato tudi tako malo podatkov!) in šele v dmgi vrsti "actus publid". Ko so ustanovitelji akademije in njeni nosild pomrli, je bilo konec tudi njenega duha in dela. Z njimi se je iztekel tudi njen čas. Academia philharmonicorum v Ljubljani je ta- ko značilen predstavnik svojega časa. Napajala se je ob idejah iz sosednje Italije, jih prenesla in umestila v deloma soroden prostor, ki je imel v določenem zgodovinskem trenutku to ugodnost, da so bile okolišdne naklonjene ideji, njeni nosild pa dovolj vztrajni in sposobni. Ustanovili so glas- beno združenje, prvo svoje vrste v Srednji Evropi (in tudi edino) ter s tem zapolnili vrzel v organi- ziranem glasbenem življenju Ljubljane. Čas sam je drugod že ponujal dmgačne rešitve in nove oblike glasbenega dela, ki so preraščale pomen starih akademij in na novo oblikovale glasbeno ponudbo. Vse to seveda ne zmanjšuje njenega pomena in njene vloge, ki jo je odigrala v ljubljanskem glas- benem življenju in v Ljubljani, prek katere pa ni segla. Z njo se je Ljubljana uvrstila med tista mesta, kjer je imela glasba pomembno mesto v javnem življenju. Tudi ko nosilcev akademije ni bilo več, je spomin nanjo moral živeti. Brez nje- nega zgleda namreč leta 1794 ne bi mogla nastati Filharmonična družba, prav tako eno prvih po- dobnih zdmženj v tem delu Evrope. Obe sta - vsaka skladno s svojim časom - Ljubljani vtisnili pečat glasbenega mesta in ustvarili tisto tradidjo, na katero smo še danes upravičeno ponosni. ZUSAMMENFASSUNG Die Philharmonische Gesellschaft in Ljub- ljana Die Academia philharmonicorum aus dem Jahr 1701 war die älteste Musikvereinigung in Alt- Österreich und in Mitteleuropa überhaupt. Über ihre Musikarbeit und ihr Wirken in der Stadt Ljubljana wissen wir vor aUem aus den Chroniken von J. G. Dolničar (Thalnitscher). Sie ist unter italienischen Einflüssen entstanden und war be- sonders in den ersten Dezennien des 18. Jahr- hunderts sehr aktiv und erfolgreich. Aus ihren LEGES entnehmen wir, was ihre Hauptaufgabe war: die Pflege und die Verbreitung der Musik. Es ging ums Musizieren im engeren und auch breiteren Kreise, weltliche und kirchliche Feiem waren mit Musik zu begleiten. Ihr Spiritus agens war Johann Berthold Höffer, Krainer Patrizier und erster Direktor der Vereinigung. Er war Jurist und Musiker, Komponist von mindestens vier Oratorien, die aber nicht erhalten sind. Bis zu seinem Tode im Jahr 1718 war er die Seele des gesamten musikalischen Geschehens. Obwohl die Tätigkeit nach seinem Tode nachließ, berichten einige Quellen doch noch über ihr Wirken im damaligen Ljubljana. Mit dem Tod der Begründer der Akademie hatten sich auch die Zeiten ver- ändert und forderten andere Formen der Musik- veranstaltungen. So ist dann - im Jahre 1794 - die Philharmonische Gesellschaft enstanden, die als Nachfolgerin der Academia philharmonicorum zu betrachten ist. 24 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Gorazd Stariha "Pri tem je odpel hlače in..." Ljubljanski mestni uradniki v prvi polovici prejšnjega stoletja v naslednjih vrsticah se nam bo predstavilo nekaj ljubljanskih mestnih uradnikov iz prve polo- vice prejšnjega stoletja, ko je bil že vsak pisar gospod in je zato moral paziti, ali vsaj naj bi, na svoje obnašanje in nasploh na potek svoje živ- ljenjske poti, da ni sramotil magistrata in gospos- kega sveta. Ker pa je tako samonadzorovanje za ljudi marsikdaj pretežko opravilo, jim je pri tem pomagal tudi magistrat in tako so se nam v fondu ljubljanske predsedstvene registrature ohranili za- pisniki in poročila o pregrešnih uradnikih. Naj- večkrat je omenjana nepoboljšljiva pijanost, poleg nje pa - ubi Bacchus, ibi Venus - nečistovanje. Za pijančljive uradnike je značilno, da so jih kar na- prej opominjali "zadnjič pred odpustom", končnih sodb o odpustu pa med spisi skorajda ni. Kdo in kaj pa so uradniki sploh bili? "Kje se je najprvo prikazala ta rastlina in kdaj ter kako je prišla k nam, ni znano. Skoro dognano je to, da se je prikazala brž, ko so ji bila tla po- gnojena z davki," ugotavlja Jakob Alešovec v svo- jih Ljubljanskih slikah.^ Ta ugotovitev nedvomno drži. Waltraud He- indl pravi,2 da se je razvoj modeme birokracije v Avstriji začel v jožefinskem desetletju. To je bil čas, ko je država potrebovala sposobne uradnike, ki bi obvladali poplavo zakonov in odlokov, bili pismeni in obvladali poslovanje s spisi. Za vstop v visoke državne službe je postal študij prava obvezen. Pomembna je začela postajati učinkovitost, storilnost, ki se je pojavila med kriteriji za zasedbo uradniškega mesta. Jožef II. je s svojo postavo uvedel hierarhijo po službeni starosti, pomembne so postale izkušnje, pridobljena praktična znanja. Vsaj teoretično plemiški stan v uradu ni več igral vloge, od vseh se je zahtevalo izvrševanje pravil in zahtev urada. 1 Jakob Alešovec, Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, Ljubljana 1911, str. 34. ^ Waltraud Heindl, Gehorsame Rebellen: Bürokratie und Beamte in Österreich 1780 bis 1848, Wien, Köln: Böhlau, 1990. To pa je pomenilo, da so postale pomembne "nove" vrline, redmo točnost, ki so jo zahtevale uradne ure. Na točnost se je vezala rednost, sistematičnost, iz katere se je kasneje razvilo tudi dlakocepstvo, ki je postalo pomembno zaradi sa- mega sebe in pomembnosti uradnika. Z že ome- njeno zahtevo po učinkovitosti je služba zahtevala sposobnosti in spretnosti, nekaj česar ni bilo na seznamu staroveških plemiških vrednot, kjer je bilo pomembno, kako se je plemenitež nosil, ne pa koliko je bil sposoben narediti. Ena bistvenih novosti pri uradniški službi je bila ta, da uradnik ni mogel biti odpuščen zaradi samovolje plemiča, vendar pa je bil v praksi tudi sam Jožef II. brezkompromisen do dmgačemisleah uradnikov. Cesar Jožef II. je od svojih uradnikov pričakoval največjo predanost službi, požrtvoval- nost, razsvetljensko razmišljanje, goreče razume- vanje potreb države - skratka, v svojih uradnikih je hotel videti duhovnike države. Po dmgi strani pa je cesar svojim uradnikom bolj malo zaupal. Uradniki so biü stalno nadzo- rovani, veliko je bilo govora o dolžnostih in malo o pravicah. Za časa Jožefa II. so o uradnikih vodili osebne mape, liste, kjer r\iso bili vpisani samo vsi mogoči podatki (ime, položaj, vera, otrod, zdravje, plača, jezik, itd.), ampak so vanje vpisovali tudi obnašanje uradnika - pijančevanje, hazardiranje, izgrede. Leopold II. je "čmo kroniko" ukinil in uvedel mesečna poročila, ki pa so seveda imela enak namen. Kot že rečeno, uradnik ni mogel biti odpuščen samo zaradi slabe volje nadrejenega. O odpustitivi je odločala disdplinska komisija, ki jo je pred- stavljalo več višjih uradnikov, na odlodtev te ko- misije pa se je uradnik še vedno lahko pritožu na višjo instanco. Tako zaradi nesposobnosti pravilo- ma niso odpustili nobenega uradnika. Avtorica na- vaja primer visokega uradnika pri komorni pro- kuraturi v Gradcu, ki kljub številnim poskusom nikakor ni mogel opraviti strokovnega izpita. Nje- gove zmožnosti so bile tako skromne, da je na- posled pristal pri škartiranju spisov. Kljub vsemu 25 : KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 pa je bil preskrbljen z naslovom in plačo finanč- nega svetnika. Plače uradnikov, posebno nižjih, niso bile kaj posebnega, vendar so ob omenjeni "neodpustlji- vosti" predstavljale stalen dohodek, poleg tega pa je Jožef II. leta 1781 za uradnike uvedel pokojnine. Uradniški standard in plače bodo še omenjeni, ob predstavljanju uradnikov v jožefinski dobi pa jih poglejmo še z drugega zornega kota. Pojav avstrijske birokracije sovpada z evrop- skim razsvetljenim absolutizmom. Birokratski apa- rat je bil v tem času napreden element, uradniki so bili izobraženi (vsaj visoki) in so bui reformisti- čno, pogojno rečeno celo revolucionarno usmer- jeni, oz. nastrojeni. V kulturnem pogledu so urad- niki predstavljali eno najpomembnejših, če ne glavno skupino izobraženega meščanstva Avstrije (v času med 1780 do 1848 so bili skoraj vsi avs- trijski pesniki in pisatelji uradniki, seveda niso bili pesniki in pisatelji zato, ker so bili uradniki, ampak zato, ker se v Mettemichovi Avstriji ni dalo živeti samo od umetnosti, svoj pečat pa so takratni biro- kraciji, kot njen del, vendarle dajali). Salon in urad sta bila kraja, kjer se je odvijalo življenje tedanjega uradnika. Vedeti moramo, da nam. avtorica predstavlja visokega, dunajskega dvornega uradnika. Ti visoki uradniki so seveda kneli salone in dnevne sobe, kjer so sprejemali, kjer se je odvijalo družabno življenje, tako po- membno za statusni položaj. V salonih so govorili o kulturi, o politiki in o vseh drugih temah. Konec 18. st. so bui številni (in pomembni) uradniki člani prostozidarskih lož. Cesar Franc L je naredil takim in podobnim združenejem konec (vsaj, kar se tiče uradnikov). Od leta 1801 so morali uradniki letno priseči, da ne pripadajo nobenemu skrivnemu društvu. Tako se je politika preselila v salone, med glasbo in ples, kulturo, kjer je bila še težje nad- zorljiva. V bidermajerskem salonu so uradniki zado- voljevali svoje duhovne in kulturne potrebe, ti sa- loni pa so predstavljali tudi politični forum. Po- membnost te vrste družabnosti se nam kaže v uradniških spominih, kjer zavzema precej pro- stora. Prav dnevniški spomini, pisma in literarne stvaritve uradnikov nam dajejo možnost preuče- vanja navad in vsakdanjika uradniškega življenja, ki nas zanima ob vprašanju, kako je kulturni raz- voj znotraj birokracije vplival na razvoj avstrij- skega meščanstva v prvi polovici 19. stoletja. Ce se vrnemo k začetkom modernega urad- ništva, vidimo, da so ravno na tem področju imeli "neplemeniti" meščani možnost vsaj formalne ena- kopravnosti nasproti plemstvu. Seveda pa spet ne moremo govoriti samo o enostranskem vplivu urad- ništva na meščanstvo oz. "pomeščanjanje", vendar nadaljnje razglabljanje o tem pojavu že presega namene tega prispevka k "uradni" zgodovini na Slovenskem. Po, recimo temu, uvodu, ki opozarja na pomen uradništva v "procesu nastajanja meščanstva", se povrnimo k "našemu" uradniku, ki seveda ni bil nikak dunajski dvomi imenitnež. Za začetek in boljšo predstavo subjektov, ki se nam bodo pred- stavili s svojimi usodami, naj zopet pokličem na pomoč Jakoba Alešovca, ki nam je podobo sta- roavstrijske uradniške "rastline" ohranil, kot sledi: 'Navadna vnanja znamenja uradnikova, kakr- šen ima biti, so: votia, pinji podobna posoda, ki se pred višjimi nosi v rokah, drugače pa povezne na glavo; precej osoren obraz, zarastel pod nosom z nekaterimi pustimi kocinami, katerih pa ne sme biti niti preveč, niti ne smejo biti čez postavo dolge; ostali obraz pa naj ne bo pregosto zarastel. Pod vsem tem je trd zavratnik, ki se ozko prime vrata in skriva srajco; če pa te kaj vun moli, mora biti kviškustoječa. Drugi život je bolj kebru podo- ben: nekoliko ga pokriva krilo, proti koncu izpod- rezano in preklano ter podobno lastovičjemu repu; do tal pa gredo noge v ozkih hlačah, ki se izgube v čevljih. Vse to je črno, ker svetla barva ni nič kaj obrajtana in očem težko dé. Včasih je nos nekoliko daljši, kar neki prihaja od zgoraj in ni nič kaj prijetno. Pri nekaterih uradnikih se pa zadaj kaže še tudi neki izrastek, ki je zelo podoben levovemu repu, v navadnem življenju mu pa pravimo "cof'.^ Takšna je bila torej stereotipna predstava urad- nika ob koncu prejšnjega stoletja. Ni se kaj dosti spreminjala, še danes nam je razmeroma lahko predstavljiva, zlasti temna mrkost oblačil se zdi uradniški zaščitni znak. Vendar pa so bili začetki pravih uradniških uniform precej bolj živobarvni, od svetlozelene in sveüomodre, do karminsko rde- če in vijolične. Sprva cesar in dvoma pisama nista bila naklo- njena želji uradnikov, da bi jim bila podeljena čast nošnje uniforme (tako bi se v javnosti videlo ko- liko pravzaprav je tega, od davkov živečega, urad- ništva). Šele leta 1814 je cesar Franc I. dvomim in državnim uradnikom podelil čast oblačenja uniforme (izključeni pa so bili madžarski uradniki). Uniforme sprva niso bile obvezne (to so postale šele z ukazom leta 1849, in sicer ob svečanih pri- ložnostih, v javni službi in pri poslovanju z dm- gimi uradi) in uradniki so jih morali dati narediti na lastne stroške."* V zvezi z uniformo se nam je ohranil primer, v katerem je hotel uradnik pretopiti srebro gumbov svoje uniforme v denar. Petega decembra leta 1820 je ljubljanski magi- strat prejel pismo uprave loterije v Trstu.^ V njem 3 Jakob Alešovec, Ljubljanske slike..., tr. 35. 4 Heindl, Gehorsame Rebellen..., str. 241, 242. 5 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond Mesto Lju- bljana, predsedstvena registratura (LJU-490), arhivska enota 156. 26 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino uprava naznanja, da je nekdo, ki ne želi biti ime- novan, prijavil računskega ofidala pri c. kr. držav- nem namestništvu v Ljubljani, Thomasa pl. Salz- berga, da se gre s srebrnimi gumbi svoje uradniške uniforme loterijo. Zanje je že prodajal srečke po 20 krajcarjev, izžrebani pa bi bili s številkami žreba na tržaški loteriji. Vse lepo in prav, če bi plemeniti Tomaž plačal pristojbino pri tržaški loteriji, kot je narekoval zakon iz leta 1814 (plačati bi moral 10% od dobička za srečke), pa tega ni storil in loterijski urad je zahteval, da Tomaža kaznujejo, kot je predvideval zakon (z zaplembo srebrnih gumbov, plačilom vsote, ki bi jo dobil, če bi prodal vse srečke in še s 30 gld kazni). Plemenitega Salzberga so pokUcali na magi- stratno zaslišanje, kjer je "ad generalia" izjavil svoje ime, poklic, da je star 36 let, poročen in da ne ve, zakaj je bil poklican na zaslišanje. Ko so ga se- znanili z obtožbo tržaške loterije, je dejal, da je sicer res imel namen zaigrati gumbe na loteriji, vendar mu ni uspelo dobiti dovolj igralcev in je tako tistim, ki so kupili srečke, vrnil denar in opustil namero. Seveda pa bi takoj plačal dolžno takso, če bi za igro dobU dovolj igralcev. Po tem pojasnilu so ga vprašali, če se srebrni gumbi uradriiške uniforme še nahajajo v njegovi posesti. Odgovoril je pritrdilno in ker ni imel ničesar več dodati, so zapisnik zaključili s svarilom, da bi gospod plemeniti Salzberg moral skrbneje ravnati z gumbi svoje uniforme. Tako jo je ofidal odnesel brez kazni, ki jo je zahtevala uprava loterije v Trstu, glede dejstva, da so bili srebrni gumbi del uradniške uniforme, pa se je magistrat zadovoljil z opominom. Lahko da je imel Thomas pl. Salzberg dobro zaledje, ali pa takšno ravnanje z uradniško urüformo res ni za- služilo strožjega ukrepanja - konec koncev jo je dal narediti za svoj denar. Uradniki v Ljubljani so bili državni, deželni, mestni in privatni. O dohodkih državnih urad- nikov je odločala vlada na Dunaju, mestne urad- nike pa je plačevalo mesto. Plače mestnega urad- ništva, predvsem nižjega, so bile precej slabe in uradništvo z dna lestvice se je težko preživljalo. Iz težav so se reševali s prošnjami za posojilo, pod- poro, predplačilo.^ Nizki dohodki so, zlasti v kriz- nih časih (napoleonske vojne, leto 1848), spod- bujali k podkupovanju in ponarejanju. Tako je kazen za podkupovanje izšla leta 1812 (odpust iz s\užbe in izguba pokojnine) in je bila obnovljena leta 1849.'' Nesposobnost in lenoba sta se tolerirali, tudi za pijanstvo in prešuštvo so se delili večni opomini, pri denarju pa je bilo konec razu- ^ Eva Holz, Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja. Zgodovinski časopis 39, 1985, str. 75, 76. ' Heindl, Gehorsame Rebellen..., str. 40. mevanja. Uradnika iz naslednjega primera so od- pustili zaradi poneverbe in ponovne zaposlitve ni dobil kljub posredovanju okrajnega glavarja. 31. decembra leta 1839 je bila s kresije naslov- ljena na župana Johanna Nep. Hradezkya prošnja, da bi našel kakršnokoli namestitev za Franca Laknerja.^ Franc je bil pisar pri upravi komornih pristojbin za Štajersko in so ga odpustili zaradi poneverbe. Prosilec je bil glede tega zakonito kaz- novan, tedaj že nekaj časa na prostosti in je moral iskati preživetja zase in za svojo družmo. Lakner je imel ljubljansko domovinsko pravico, kot že njegov oče, Id je bil pri tamkajšnjem eramem sol- nem skladišču višji uradnik V Ljubljani upokojen, se je oče preselil v Trst in tam kmalu umrl. Iz prošnje zvemo, da ni znano, da bi Franc Lakner imel kakšno sorodstvo, od katerega bi lah- ko pričakoval podpore, dobro pa je znano, da je bil v šolah dober, da je sposoben in v svoji službi uporaben. Več let je bil nastavljen pri bankabii upravi v Gradcu. Nadalje piše, da je stiska prosilca odtna, saj nima ne premoženja ne stalnih dohodkov, poleg tega pa mora skrbeti za številno družino in bolno ženo. Lakner je še pri močeh, pripravljen delati in odločen, da preživlja družino. Laknerju je treba na vsak nadn pomagati, tudi v sodelovanju z ubožno ustanovo, da dobi vsaj začasno denarno podpro. Zupan naj v treh tednih o svojih prizadevanjih poroča na kresijo. Župan se je pozanimal o Laknerju in 20. febru- arja glavarju odpisal, da Lakner res pripada lju- bljanski občini in je kot tak upravičen do pomod občinske sirotišnice, vendar pa se sedemdanska družina ne more preživljati samo od darov in ži- veti samo od miloščino. Lakner že pol leta dobiva od ubožne ustanove deset goldinarjev mesečno, vendar to ne bo moglo trajati v nedogled, Lakner bi moral delati, ne pa prejemati miloščino. Poleg tega se je izkazalo, da ima tudi več sorodstva v Ljubljani in župan mu je predlagal, naj najstarejšo hčer primemo zaposli, najstarejšega sina da k vo- jakom ali k obmejni straži, sina Aleksandra v uk kake obrti, se nato sam zaposli in s tem preživlja ženo in enega otroka, medtem ko bi za triletnega sina lahko poskrbel kak sorodnik. Da pa na ma- gistratu ni prostega mesta, to se ve in če more, naj mu deželna uprava kaj preskrbi. Za sedaj bo še naprej dobival 10 gld mesečno od ubožne ustanove in 5 gld neke privatne podpore, s katero razpolaga župan. Čez dober mesec piše župan ubožni ustanovi, da naj Laknerju še naprej izplačujejo 10 gld me- sečno. Spisi o Laknerju si sledijo spet čez skoraj štiri leta (19. 12. 1843), ko še vedno prosi župana za ^ ZAL, LJU-490, a.e. 458, 484. 27 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 službo, ta pa piše ubožni ustanovi, da naj mu dajo podporo. Cez dva meseca Lakner prosi župana za kur- javo in obleko za družino in prošnja roma naprej na ubožno ustanovo, službe pa mu občina ne more najti, niti ga ne more v nedogled podpirati, naj se pobriga zanj kresija. 14. februarja 1844 župan odpravlja Laknerja, da je storil, kar je mogel, za podporo naj se ne obrača več nanj, ampak na ubožno ustanovo. 29. marca 1844 Lakner še vedno prosi za služ- bo; če mu je uspelo kaj dobiti, pa ne zvemo več. To je bil eden redkih primerov odpuščenega uradnika. Sedaj pa poglejmo nekaj "navadnih" grešnikov, pijancev in prešuštnikov, ki so dobivali opomine tako redno kot plačo, zalegli pa so tudi toliko kot plača - komaj do naslednjega meseca. V prvem primeru je župan Joharm Nep. Hra- dezky že julija leta 1822 kvartirmojstru Johannu Schmitzu podelil zadnji opomin, preden bo pri- siljen prositi za njegov odpust.^ V spisih, nastalih čez dve leti, beremo, da so vsa sredstva, da bi kvartirmojstra odvadili pijače, zaman. Ne samo da zanemarja svojo službo, temveč je tudi povod za mnoge nesramne opazke javnosti na račun magi- strata. Tako je predan pijači, da je treba opustiti vsak up o njegovem poboljšanju. Tega provizorič- nega uradnika bi bilo treba odstraniti z magistrata ali vsaj suspendirati s plače za nekaj mesecev. Vendar pa Schmitz še ni bil kaznovan in za odpust je bilo treba prositi višje oblasti, poleg tega pa je bilo zaradi orožnih vaj veliko dela in so Schmitza potrebovali, tako da so mu suspenz kar naprej prelagali - vedno z grožnjo "do prve pija- nosti!" V zadnjem spisu iz marca 1825 beremo, v pismu kresije na županstvo, da naj se navsezadnje Schmitza opozori, da je samo po zaslugi županove dobre volje in v upanju nakazanega pobolj sanja še v službi. Seveda pa bo ob ponovni pijanosti letel brez nadaljnega. Župan naj ga tudi najstrože nadzoruje in vsakega tretjega v mesecu poroča o Schmitzovem obnašanju na kresijo. Podobno kot Schmitza so opominjali mestnega pisarja Karla Rozmana. Spis iz oktobra 1833 nam pove, da sta se morala on in pisarniški praktikant Jevnikar zglasiti na magistratu, ker se kljub šte- vilnim opominom nista vzdrževala obiskovanja točilnic in kavam, ker sta kršila zakonito poHcijsko uro in povzročala nerede. Čez dobre tri tedne so zaslišali samo Rozmana, mogoče že zaradi kakega novega greha. Obtožili so ga vsega zgomjega ter še igranja in obrekova- nja. Obljubil je, da se bo poboljšal, če mu spregle- dajo. Stvari pač obžaluje, ne more pa jih znikati. ^ ZAL, LJU-490, a.e. 300. ZAL, LJU-490, a.e. 382. Po zaslišanju je župan Hradezky predlagal, da ga zaradi njegovega ponavljajočega se neznosnega obnašanja suspendirajo iz urada in s plače od 1. do 31. decembra, ob tretji ponovitvi pa naj ga dokončno odpuste. Mestni svetnik Klobus je bil mnenja, da je taka sodba nekoliko prehuda, vsekakor pa je treba Roz- manu za nedoločen čas prepovedati obiske vseh kavam, z grožnjo, da mu ne uide omenjeni suspenz, če se tega ne bo držal. Seveda je Rozman svečano obljubil, da se bo vzdržal vsakršnih to- vrstnih obiskov. Iz primerov je videti, da so v pijanost zabredle uradnike kar naprej kar najostreje opominjali in obsojali, vedno znova se ponavlja "...ob prvi na- slednji pijanosti...". Vendar pa je uradnik najprej moral dobiti pisni opomin, šele nato so laJiko na magistratu zahtevali odpust pri višjih oblasteh, kjer pa se je celo zgodilo, da so naznanjenega uradnika vzeli v bran, kot je bil med dmgim primer v naslednji zgodbi. Skratka, cela procedura okrog odpusta je rodila kup opominov in zapis- nikov, konkretnih dejanj pa bolj malo. O tem, da je pijanost res nemamost, nas pouči tudi naslednja prilika o uradniku, ki ga je kar naprej preveč mučila žeja.^^ Ta uradnik je bil pro- vizoričru magistralni kanclist, Joharin Hočevar po imenu. Prvi zapis o njem je iz januarja leta 1823, ko ga njegov predstojnik opominja, da nikakor ne more ostati neprizadet ob njegovih vse hujših spodrsljajih ir\ nemoralnostih, do katerih prihaja zaradi njegove nesrečne predanosti pijači. Ugo- tavlja, da tako prijateljska opominjanja, kot tudi stroge graje ostajajo neplodni. Po uradni poti ga ne more pripraviti k pokorščini in tudi s trdo roko ne doseže, da bi njegove očetovske besede naletele r\a odziv. To se mora končati, ker trpi ugled urada in zadnji vzrok za opomin mu mora biti dodobra pojasnjen, ker ga bo treba zagovarjati nadrejeni oblasti, vsekakor pa bo ob prvi ponovitvi prisiljen ukrepati v smislu Hočevarjevega odpusta. Za dobro leto dni ni kakšne ohranjene prijave, da bi Joharm ves čas miroval, pa tudi ni verjetno. Marca leta 1824 je nastal zapisnik z Jakobom Bres- kvarjem, 39 let starim hišnim posestnikom s Tmo- vega. Jakob je povedal, da je prejšnjo nedeljo, bila je pustna, z ženo okrog osmih zvečer zavil v gos- tilno k "Profesord" na Bregu, kjer se je ob njunem prihodu nahajalo okrog 40 gostov. Veseli dmžbi, ki si je nazdravljala in se povz- digovala v govorancah, se je okrog desetih vnovič pridmžil Joharin Hočevar, ki je bil ta večer že v gostilni. V pogovoru z dninarjem Francem Vese- lom je slednjemu naposled zabmsil: "Ti torej mis- liš, da jaz tega ne morem napraviti!" Pri tem je od- pel hlače in udaril s tičem po mizi ("...er öffnete 11 ZAL, LJU-490. a.e. 263. 28 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino das Beinkleid, und schlug mit dem Gliede auf den Tisch") ter dodal: "To tukaj (misleč svojo služkinjo, op. p.) je že doletelo in kmalu bo potrebovala botra!" Druščina se je ob tem vznejevoljila, Hočevar- jeva dekla je planila v jok in napotili so ga ven. Hočevar se je pobral iz gostilne ter se, kot je naslednji dan povedala njegova služkinja, zvrnil (in prespal) pred vrati stanovanja. Vse to se je dogajalo pred gosti, in seveda pred krčmarico, katero je Breskvar naslednji dan vpra- šal, če je tista miza dobro pomita, ker drugače ni- kakor ne sede zanjo. Krčmarica je odvrnila, da jo je dekla temeljito sprala. Čez dober teden je Johannov šef prosil okrožni urad, da odpusti iz službe nesrečnika, ki je zagrešil strašno dejanje na pustno nedeljo in je njegovo obnašanje nasploh ponižujoče za javno dostojnost in za čast urada. Johann je dobil poziv na zaslišanje na okrož- nem uradu (kresiji) ter po nagovoru in prebrani obtožnici dejal, da je bil res že večkrat opominjan zaradi pogostih obiskov gostiln. V zagovoru je po- vedal, da je do leta 1822 živel pri svoji ostareli ma- teri, izprašani babici, kjer je imel hrano in stano- vanje. Po svojih skromnih močeh jo je podpiral, ker je bila že precej v letih in sama ni mogla več dosti zaslužiti. Mati je imela navado, da je zvečer šla kam spit kak maseljc vina. Na teh poteh jo je včasih spremljal Johann in tako počasi sam začel hoditi v vinotoč. Novembra leta 1822 je mati umrla in Johann je moral na hrano po drugih hišah - po raznih gos- tilnah. Da bi ubogal ukaz svojega nadrejenega in da bi se odvadil obiskovanja gostiln, si je najel deklo, ki mu je od začetka tega leta kuhala doma. Do tega pusta je samo dvakrat, trikrat zašel v gostilno, drugače pa bil vedno doma. Na pustno nedeljo je doma že nekaj pojedel in popil, ko se je pri njem oglasila druščina in ga speljala v gostilno, kjer je nevajen kadil tobak in spil "svojo pordjo piva" (koliko je bilo to?!). Ko se je počutil opitega, je šel mimo domov, se skoraj (povsem) slekel in zadremal na zofi, kar ga je prišel iskat tobačni uradnik Blank in ga ponovno posilil v gostilno, kjer njegovi čuti niso bili več sposobni, da bi mu preprečili nedostojno obnašanje in se je predal zgoraj omenjeni nepremišljenosti. Seveda se je trdno odločil, da se poboljša in ne stori nobene neumnosti več. Še tokrat prosi za prizanesljivost in oprostitev zagrešenega. Okrožni glavar je v pismu županu Hočevarjeva dejanja in zagovor označil za jalova in graje vredna. Vendar pa se je odločil, da še ne sproži postopka za odpust, in sicer Lz treh razlogov: a) Hočevar se že vrsto let nahaja v magistralni službi in je po izjavah več sledečih si pred- stojnikov čisto uporaben v svojem poklicu. b) Nagnjenost k pijači je žal res hiba, izkušnjam primemo pa je treba ljudem dati priložnost in upati na zboljšanje. Vendarle je Hočevar mlad mož in z nekaj več napora, več dela in boljšo dmžbo se lahko poboljša, če to res želi. c) Tokrat je bil prvič prijavljen na glavarstvo, do- slej je dobival samo dobrohotne opomnje s strani neposredno nadrejenega. To svojo obrazložitev je glavar zaključil z upa- njem, da bodo Hočevarja kritični dnevi, v katerih se nahaja, pretresli in ga spodbodli k pravemu po- boljšanju, če ima še kaj čuta za čast in skrbi za svoj obstanek Enkrat naj bi ga torej še opomnili, preden bi ga zares odpustili. Želje kresijskega glavarja so bile res očetovske, Johann pa je nadaljeval v stilu nehvaležnega sina - nadrejeni je ponovno dobival prijave o njegovi pi- janosti in nemoralnosti, tako da so ga spet po- klicali na zagovor. Hočevar je na začetku izjave zatrdil, da si je opominjanja gospodov okrožnega glavarja in žu- pana vzel kar najbolj k srcu in se je tmdil, da bi si s svojim ravnanjem pridobil naklonjenost in zau- panje nadrejenega. A žal ni mogel ostati brez krivde, vendar upa, da bo tudi v tem priznanju videna osnova za njegovo popolno poboljšanje. V nadaljevanju je priznal, da je zaužil preveč vina na neki vožnji po vodi (verjetno po Lju- bljanid - op. p.) in na neki veselid, kamor ga je s svojo tiščavostjo spet zapeljal Blank. Odtno so ga dolžili tudi nedstovanja z njegovo deklo, saj pravi, da je okolišdno, da je doslej še ni mogel odsloviti, pripisati njegovi bolezni, v kateri mu večkrat lajša zlo in v kateri bi brez takojšnje pomod svojo smrt našel. Vrhu tega pa je dekla postala tako neugled- na, da mu res ni mogoče odiati kakšnega pečanja z njo. Prav tako se misli preseliti v kakšno pri- stojno hišo s hrano in kvartirjem ter tako odvrniti vsakršna podtikanja. Zavrnil je še neko obtožbo srebminarja Kuhla kot neosnovano, v kar se lahko župan prepriča z zaslišanjem obeh zakoncev in ob koncu najsrčneje zagotovil, da se bo odvadil obiskovanja gostiln, da bo premagal ta razvrat in vse, kar iz njega izhaja. Ker je bil to zadnji spis v zadevi Johanna Ho- čevarja, lahko sklepamo, da se je popravil in ga ni bilo več treba opominjati. Torej bi bil lahko najbolj neverjeten zaključek, kakršnega bi lahko potegnili tudi iz naslednjega zapisa, ki nam pove, da je bil tehtniški pomočnik pri c. kr. glavnem carinskem uradu, Matija Krobath, sicer poročen, vendar ga to ni motilo, da ne bi okoli pohajkoval z ljubico in jo vodu celo domov. 12 Ta stvar se je že prav ne- 12 ZAL, LJU-490, a.e. 335. 29 2 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 sramno razvedela in oblasti so morale ukrepati, saj je bil ogrožen krepostni glas uradništva. Magistrat je na zaslišanje poklical glavnega krivca - zadeva se je dogajala leta 1826 - Elizabeto Obald, Kro- bathovo ljubico. Betka je bila stara 26 let, samska, hči policijskega strežnika, brez bratov in sester. Stanovala je pri očetu, preživljala se je s pranjem in čiščenjem. Dvakrat je že bila v zaporu zaradi javnega druženja z uradnikom Krobathom in tudi tokrat so jo prijeli, ker se je navkljub opozorilom nahajala v Krobathovem stanovanju. Zastavili so ji sedem vprašanj, na katera je odgovarjala, kot sledi: 1. Je res, da si se nesramno obnašala do Krobathove žene, ko si bivala pri njem? Res sem ji nekajkrat rekla, v moževi navzoč- nosti, da ga nikakor ne mislim pustiti. 1. Kako se je pri teh besedah obnašal mož Matija Krobath? Tako kot žena mi je ukazal umolkniti. 3. Kako dolgo si se zadrževala v Krobathovem sta- novanju, odkar smo te zadnjič izpustili? Samo tisti popoldan in sledečo noč. Tja mi je velel priti Krobath in s seboj sem nesla tudi polič vina, ker Krobathova žena pravi, da še zmeraj raje vidi, da sem z njim v njegovem stanovanju, kot pa da se v pohujšanje ljudem kaževa po mestnih in okoliških gostilnah. 4. Ali si med sedanjim arestom govorila s Kro- bathom, oz. to poskušala s kom drugim? Krobath je prišel pod okno prostora, kjer sem bila zaprta in hotel govoriti z menoj a ko sem odprla okno, ga je policaj odpravil naprej. 5. Ali si, in kolikokrat, nečistovala v stanovanju M. Krobatha, medtem ko je bila žena doma? V njegovi hiši nisem nikdar nečistovala z njim. 6. Vendar pa je naznanjeno, da sta neke noa prišla s Krobathom v njegovo stanovanje in že- na, ki je bila že v postelji, je morala le-to na Krobathovo željo prepustiti tebi? To se ni nikdar zgodilo. 7. Ali se tebi tak način življenja s poročenim moš- kim ne zdi graje vreden? Vem samo to, da sem se družila z njim, da sva bila prijatelja, in nič več. Elizabeta ni imela ničesar dodati, zapisnik so zaključili in jo spoznali za krivo. Ker je bila že dvakrat kaznovana in ni nič pomagalo, ker se ni bilo zanesti na razuzdanosti predanega Krobatha in ker je dobivala pri materi potuho, so odločili, da bo ostala v mestnem zaporu, dokler ne bo pre- skrbljena z dostojno službo. S carinskega urada pa so po novem letu na magistrat pisali, da so zaradi zadnjih izgredov Kro- batha prijavili c.kr. gubemijskemu svetniku in ca- rinskemu upravniku, da bi ga premestili kam dru- gam - sicer pa so Krobatha že enkrat premestili iz Beljaka, leta 1821, zaradi neposlušnosti, goljufije in povzročanja neredov. Čez mesec dni je Krobath na magistrat poslal skesano izjavo, v kateri priznava, da se je več let pohujšljivo družil z Elizabeto Obald in da tega ne bo več počel. Če bi se kaj takega zgodilo, se daje na voljo nadrejenim, da ga brez milosti kaznujejo. To je seveda izjavil in podpisal svobodne volje, brez prisile. Na magistrat so nato pozvali Elizabetina starša, jima prebrali Krobathovo izjavo in ju vprašali, če sta pripravljena vzeti hčer nazaj k sebi. Stara dva sta odgovorila, da imata malo upanja, da bi se M. Krobath poboljšal, prav tako njuna hči. Do sedaj so se vsa sredstva, vsi načini, izkazali za ne- uspešne. Vendarle pa upata, da se bo Krobath poslej bal pohajati okrog z njuno hčerjo, ker so mu predpostavljeni zagrozili z najstrožjo kaznijo. V upanju, da se bo držal svoje obljube in da je dolgi zapor (50 dni) vplival na hčer v smeri nje- nega poboljšanja, sta jo pripravljena vzeti nazaj na svoj dom. Obenem pa prosita magistrat, da, če se bodo stvari začele ponavljati, nastopi najstrože in njuno hčer takoj spet zapre v ječo, Krobatha pa naznani nadrejenim. Po tej izjavi je tudi medtem privedena Elizabeta sama podpisala (stara dva je podpisal pisar in sta se podkrižala), da se odpo- veduje druženju s Krobathom. Tako je bil do svoje hčerke verjetno strog oče. Če je njej to kaj pomagalo, ne vemo; da je Kro- bath nadaljeval po starem, pa zvemo Lz pisma, ki je bilo na sv. tri kralje naslednje leto poslano z magistrata na višji carinski urad. V njem na za- htevo carinskega urada, da uvedejo uradno, pisno preiskavo glede Krobathovega načina življenja, odgovarjajo, da preiskave na prošnjo nesrečne Krobathove žene ne bodo uvedli, ker se želijo iz- ogniti javnemu pohujšanju. Takšna je bua torej ta morala - interno opo- minjanje "zadnjič pred odpustom" je bilo čisto v redu in je lahiko trajalo v nedogled, uradna pre- iskava (dejansko ukrepanje) pa bi lahko že pohuj- šala javnost. V zadnji zgodbi se nam bo predstavil magi- strat, pravzaprav razmere v njegovih zaporih, kot uradnik pa senilna mrcina, katero je doletela ... sicer pa, lepo počasi. Septembra leta 1852 je sedemnajstletni ključav- ničarski vajenec Joharin Vollheim pobegnil svo- jemu stricu in mojstru Viljemu, ker je le-ta z njim slabo ravnal. Fant se je nato šest do sedem tednov zadrževal pri ključavničarskem mojstru Vidicu v Kranju in krajši čas pri mojstru Pemetu, 18. ali 19. novembra pa se je vrnil v Ljubljano. Takoj po vrnitvi se je napotil na magistrat, da bi mu tam pomagali doseči pri mojstru "frejš- 30 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prehengo", oprostitev vajenstva in povišanje v pomočnika. Zupan Burger je bil prezaposlen z raznimi strankami, zato je fanta sprejel prvi ma- gistratni svetnik Mihael Ambrož in ga z njegovo prošnjo napotil do drugega magistratnega svet- nika, Johanna Köstla. Kosti je vajenca začel prepričevati, da naj se vrne k mojstru in popravi storjeno, kar pa je va- jenec odločno odklonil. Medtem je mojstru in stricu Viljemu prišlo na uho, da se je nečak vrnil in je pohitel na magistrat. Tam so ga napotili do KösÜa in z njim se je na samem pogovoril. Pove- dal mu je, da prihaja od svetnika Ambroža in da predaja fanta Kostiu, da ga zapre, ker je ta zakrivil že več pregreh in mu končno samovoljno pobegnil Lz delavnice neznano kam. Fanta noče več obdr- žati pri sebi, pisal da bo njegovemu očetu, naj pride ponj, do tedaj pa naj bo zaprt na magistratu, kar mu ne bo nič preveč škodovalo. Po pogovoru je Kosti fanta predal pazniku Čebulu in mojstru dejal, da bo o aretaciji obvestil svetnika Ambroža. Naslednji dan se je mojster Viljem znova podal na magistrat in tam močno zaposlenemu Ambrožu povedal, da prihaja zaradi nečaka. Ambrož je od- vrnil, da se res spominja, da je bU pred dnevom, dvema pri njem vajenec, Vollheim po imenu, zaradi oprostitve in da ga je napotil h Kostiu. Mojster je pritrdil, da je bU tudi on pri Kostiu, mu razložil položaj in Ambrož se je strinjal. Paznik Gregor Čebul je kasneje izjavil, da je Köstla večkrat opozoril na zaprtega vajenca, kot tudi, da je vajenca enkrat odvedel v urad svetnika Ambroža, kjer je bil navzoč tudi mojster Vollheim in ga čez nekaj časa spremil nazaj v zapor. Na Čebulovo vprašanje, kaj se bo zgodilo z vajencem, je Kosti odvrnil, da je mojster Vollheim pisal bratu, oz. očetu vajenca, v Aachen in bo, takoj ko bo prejel odgovor fanta z odgonom poslal domov. S to odloatvijo je vajenec ostal cel mesec v magi- stratnem zaporu, brez obsodbe, brez zaslišanja, niti zapisnika z njim niso naredili, česar je bil deležen že vsak v "mestno oskrbo" napoteni marginalec. Pa je fant samo verjel v pravičnost oblasti in je skušal z njeno pomočjo doseči neodvisnost od trdega strica.l3 Preden nadaljujemo pripoved poglejmo razme- re v magistratnih zaporih, kakršne je našla komi- sija, ki jih je obiskala čez dve leti in pol in ki go- tovo niso bile boljše kot takrat, ko je v njih pre- ganjal uši vajenec Johann. 4. maja 1855 je deželni glavar Gustav Ignac grof Chorinsky na magistrat naslovil (župan je bil še vedno Burger) ostro pismo, v katerem pravi, da je ob pregledu magistratnih zaporov 31. marca ko- misija naletela na veliko umazanijo in zanemar- il ZAL, LJU-490, a.e. 551. Janje jetnikov, zato deželno glavarstvo ukazuje naslednje: 1. V celici št. 2, ki naj bi služila za občasno pre- iskavo lahkoživk, je treba zamenjati raztrgano in zamazano slamnjačo z novo, čisto. 2. V celici št. 3 vlada velika svinjarija in na le- žiščih ni drugega kot stelja. Sama stelja za ležišča ni zadostna. Tla in ležišča je treba zribati z lugom, stene pa prebeliti. V tej in v vseh ostalih celicah je treba ležišča preskrbeti vsaj s tistim, kar predpisuje postava iz leta 1854 za kaznjence brez imetja, namreč s slamnjačo, slamnatim vzglavnikom ter z odejo ali kocem. Celice je treba opremiti tudi z ostalo nujno opremo. 3. Že tako slabo celico št. 4 je treba vsaj očistiti, odstraniti zgornji zaslon pri oknu in v njem na- rediti zračnik. Kjer so zidovi vlažni, je potrebno še posebej skrbeti za zračenje in čistočo. 4. V celici št. 5 je treba odstraniti zaslon z okna in ga opremiti z zračnikom ter zamašiti špranje ob oknu in prebeliti zidovje. 5. Celico št. 6 je našla komisija v stanju, ki ni nasprotovalo samo obstoječim predpisom, am- pak tudi "obči človečnosti". Zrak je zaudarjal, kar ni čudno, če se je v njej drenjalo 17 oseb, vedro je bilo polno, slabo zaprto, slabo vzdr- ževano, povsod je vladala najhujša svinjarija. Tudi mrčes se bohoti v tem brlogu. V celico št. 6 naj se v bodoče ne zapLra več kot 6-8 ljudi, edino okno je treba oskrbeti z zračnikom. CeUco je treba očistiti in prebeliti kot ostale. 6. V celici št. 7 je treba popraviti okno in vgraditi zračnik Za vsepovsod navzočo svinjarijo so odgovorni stražniki, zdravniki, ki so zadolženi za kaznjence, za nadzor nad zaporom zadolženi magistralni taj- nik Raimund Vidic in magistrat sam (beri župan - op. p.). Magistratu bo njegova malomarnost pred- očena, tajnika Vidica je treba ostro ukoriti, saj je po lastni izjavi pregledoval zapore le vsakih 8-14 dni in s tem hudo zanemarjal svojo dolžnost. Ma- gistrat bo v bodoče ravnal po odredbah in po vesti ter tako v redu skrbel za to svojo dejavnostno vejo. Kar se tiče vzdrževanja čistoče, pa naslednje posebne zapovedi: Magistrat mora poskrbeti, da se bodo umazani kaznjenci ob prihodu umili in po potrebi oastili obleko mrčesa. Pri tem naj se inventamo perilo uporablja radodameje kot doslej. Prav tako je potrebno temeljito očistiti mrčesa arest in arestante ter čiščenje zapora občasno po- navljati. Za prenapolnjenost bi se poskrbelo z raz- porejanjem jetnikov po ustreznih prostorih v oko- lid Ljubljane. 31 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 'Tiste za odgon" (berače), pri katerih je težko pričakovati popolno astost, naj po možnosti zapi- rajo proč od ostalih jetnikov. Zdravniki morajo pri svojih pregledih paziti predvsem na uši in poskrbeti za odstranjevanje le- teh z ljudi in to tudi nadzorovati. V takšnih razmerah se je vajenec cel mesec spraševal - zakaj? Nadaljevanje sledi 18. decembra, ko se je na prijavo policije, da je brez vsake os- nove na magistratu zaprt vajenec, na magistrat podvizal prisednik deželnega sodišča Neumeister, se pozanimal o stvari in zaslišal vajenca. Po po- izvedbi o dejanskem stanju so na zahtevo držav- nega pravdništva na okrožnem kolegijalnem so- dišču proti magistralnemu svetniku Köstlu uvedli preiskovalni postopek. Okrožno sodišče je ugoto- vilo, da ni zadostnih dokazov, da je Kosti zagrešil prekršek službojočega uradnika. Državno pravd- ništvo se s tem ni strinjalo in se je pritožilo na deželno sodišče, ki pa je potrdilo prvotno sodbo. Okrožno sodišče je v obrazložitvi navedlo nasled- nje: Res je Kosti dal neposreden ukaz za prijetje va- jenca, vendar je to storil na zagotovilo mojstra Vollheima, češ da prihaja od prvega svetnika Ambroža, tako da je Kosti mislil, da sledi ustno izdanemu ukazu prvega magistralnega svetnika. Na tem dejstvu torej bazira pregrešek g. Kostla proti vajencu Vollheimu in po premisleku, da gre tu za pomoto, se izključuje možnost kaznivega dejanja. Ob tem državni pravdnik (tožilec) Trauenstem v pismu županu pripominja, da bi se moral svet- nik Kosti o navedbah mojstra Vollheima prepričati pri svetniku Ambrožu. Prav tako je bilo KosUu znano, da vajenca ni nihče zaslišal glede bega od mojstra oz. glede oprostitve vajenstva. Kosti bi moral vedeti, da bi se tako zaslišanje moralo opra- viti na sodišču. Poleg vsega pa je Kostla na za- prtega vajenca večkrat opozoril paznik Čebul. Res ni nobena nepazljivost, ampak skrajna zanikmost, da Kosti v štirih tednih ni poskrbel za vajenca, ki je bil zaprt na njegovo povelje. Kosti je bil po lastni izjavi že čez štirideset let na magistratu in je v starosti že tako napredoval, da ga očitno že zapušča spomin, kar je nedvo- umno tudi vzrok za nemarno ravnanje v primeru vajenca Vollheima. V tem stanju g. Köstlu tudi preprostih, enostavruh zadev ni mogoče več zau- pati, posebno še v današnjem času, v množici no- vih predpisov, v katerih se še človek pri polnih duševnih močeh težko znajde. Kosti po mnenju državnega pravdnika Trauenstema zaradi visoke starosti ne more slediti novim predpisom in mu zato manjka potrebna sposobnost pri reševanju za- dev. Poleg tega je njegova pisava vsled starosti 1^ ZAL, LJU-490, a.e. 574. tako slaba in težko berljiva, da vzame pregle- dovanje njegovih zaključenih zadev (kar zahteva previdnost) veliko časa in zahteva veliko muje. Če upošteva vse našteto - pravi Trauenstem -, potem predlaga oz. ukazuje, da se g. Joharin Kosti upokoji in da se njegova pisna prošnja preda magistratu v nadaljno obravnavo.!^ Po vsem izrečenem na račun magistrata, je župan Burger prvemu svetniku Ambrožu oatal, da si je ta po lastni izjavi v prvem tednu službovanja na magistratu ustvaril prepričanje, da je g. Kosti v službi nezanesljiv in neprimeren za uradovanje - kako je bil potemtakem lahko tako nepozoren v tem primem? Mestnemu tajniku Jožehi Vidicu je ukazal v bodoče najmanj enkrat tedensko pregledovati mest- ne zapore, odpravljati nepravilnosti in jih po po- trebi prijavljati županu. Pazniku mestnih zaporov, Gregorju Čebulu, pa je naročil, da tajniku Vidicu dnevno ustno poroča o osebah zaprtih na magistratu, kot tudi, kateri urad in zakaj je ukazal aretacijo. Kosti je seveda moral zaprositi za upokojitev. O teh ukrepih je župan poročal deželnemu glavarju Chorinskyju, državno pravdništvo (tožil- stvo) pa je županstvu ukazalo, da popravi ma- gistralni opravilni red, da naj se na splošno raz- mere na magistratu izboljšajo in da naj župan v bodoče bolj pazi kaj se dogaja na magistratu. S tem je bila zadeva Vollheim zaključena, glav- ni junak izpuščen na svobodo, senilno mrdno je doletela zaslužena upokojitev, pa tudi naše zgodbe o uradnikih, ki so nam odkrile delček iz življenja in dmžbenih norm prejšnjega stoletja, so se iz- tekle. Če se torej vmemo na začetek, lahko rečemo, da so bili uradniki od jožefinske dobe dalje v precejšnji meri nosilci "nove" meščanske družbe^^. S svojim kulturnim, dmžbenim delovanjem so predstavljali nekaj pozitivnega, seveda pa je birokracija orodje oblasti. Kakšna je vsakokratna birokracija, pa je odvisno od vsakokratne oblasti, ki si podreja birokracijo, od splošne dmžbene klime in od notranjega razvoja, dogajanja v birokraciji sami. 1^ Köstlu v dobro pa je vendarle treba povedati, da v mla- dih lehh do kaznjencev ni bil tako nepozoren ali trdo- srčen. V članku Petra Vodopivca o italijanskih karbonar- jih na ljubljanskem gradu (Kronika, letnik 27, št. 3, leto 1979, str. 177), beremo, da zaradi karbonarstva obsojeni Silvio Pellico v svojih spominih "med drugim omenja kratek postanek v Ljubljani, kjer se mu je zaradi svoje človečnosti posebej vtisnil v spomin mestni tajnik, ki ju je z Maroncelljem obiskal v zaporu. Henrik Costa je leta 1868 opozoril v "Triglavu", da se Pellicova omemba na- naša na mestnega uradnika Kostla, ki je začel svojo uradniško službo v času francoske okupacije;..." Ernst Bruckmüller, Nove raziskave zgodovine avstrij- skega meščanstva, ZČ 45, 1991, str. 373. 32 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Tako si je sčasoma cesarska oblast popolnoma podredila samostojne, svobodomiselne uradnike in birokratski sistem je zastal, z reformami je bilo ko- necl7 in birokracija je postala eden od temeljev, na katere se je naslanjal novi absolutizem.Tudi da- nes uradništvo prej vzbuja negativne asociacije na dolga čakanja, zadirčnost, prevzetnost, kot pa mi- sel na prosvetljene izobražence, ki izgorevajo v ža- ru skrbi za čimboljše delovanje svoje ustanove in so pripravljeni narediti vse, da bi ustregli ljudem. Hierarhično je bila birokracija seveda močno razvejana (štela je 12 stopenj), tako da guverner pokrajine in navaden pisar nista imela ravno dosti skupnega.l^ Uradniške zgodbe v prispevku se uk- varjajo bolj z drugoomenjeno vrsto, za katero sicer v Ljubljanskih slikah zvemo, da "spada med uradnike toliko, kolikor n. pr. cerkovnik (mežnar) med duhovnike. Poklican je k temu stanu ravno- tako malo, kakor kdo k temu, da si zlomi nogo; če se mu kaj takega zgodi, je to le nesreča, katere ni vselej sam kriv. Tudi pisač se je bü namenu, da spleza na lestvi življenja do vrha, ali - izpodletelo mu je na njej - više ali niže - in tako je "post dis- crimina rerum" prišel na trdi stol v pusti uradniški sobi, kjer je svojega življenja le malokdaj vesel."^'' Plače (ljubljanskega mestnega) uradništva, pred- vsem nižjega, so bue res precej slabe, vendar se magistratu ni büo treba bati za uradniški naraščaj, saj se je za posamezna prosta mesta pravüoma potegovalo po več prosUcev. Služba na magistratu je s svojo trajnostjo, rednimi (čeprav nizkimi) do- hodki in pokojnino, vendarle predstavljala neko stopnjo veljave in socialno vamost.^l Da uradrdku ne pogori ničesar in mu tudi toča ne pobije, niti slana vzame dohodkov,^^ pg vgjja še danes! Heindl, Gehorsame Rebellen, str. 329. 1^ Jean-Paul Bled, Franc Jožef, Ljubljana, 1990, str. 150. 1^ Ib., str. 151. ^ Alešovec, Ljubljanske slike..., str. 43. 21 Holz, Plačevanje ljubljanski mestnih uradnikov..., str. 78. 22 Alešovec, Ljubljanske slike..., str. 189. ZUSAMMENFASSUNG "Da machte er seinen Hosenschlitz auf und..." Die Ljubijanaer Stadtbeamten in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts Das Aufkommen der österreichischen Büro- kratie geht mit dem europäischen aufgeklärten Absolutismus einher. Der bürokratische Apparat stellte für jene Zeit ein fortschrittliches Element dar, der Beamte (wenigstens der höhere) war gebüdet und reformistisch, bedingt gesagt, sogar revolutionär eingesteUt. Das moderne österreichische Beamtentum, das sich in der Regierungszeit Josephs IL zu ent- wickeln begann, spielte eine wichtige Rolle in der Entvkacklung des Bürgertums und seiner Emanzipation gegenüber der Aristokratie. Joseph II. mit seinen Forderungen nach "neuen" Tugen- den sicherte den Bürgern, wenigstens in formaler Hinsicht, die gleiche SteUung, wie sie die Aristokratie einnahm. Er führte die Hierarchie nach Dienstalter ein, von Bedeutung wurde die Wirksamkeit, der Zugang zu den hohen Staats- diensten wurde vom Jurastudium abhängig ge- macht. Eine von den wesentlichen Neuheiten im Beamtendienst war auch, daß der Beamte von einem Adligen nicht eigenwillig entlassen werden durfte. Über die EnÜassung entschied fortan eine Kommission, der Betroffene konnte Berufung bei der höheren Instanz eirüegen. Der Beamte war praktisch "unkündbar". Das füUte neben ständigem Einkommen und Aussichten auf eme Pension die Beamtenreü\en, auch die untersten, wo das Einkommen vidrklich sehr niedrig war. Obwohl das neue Beamtentum einerseits etwas Positives darstellte, darf man nicht die Tatsache aus dem Auge verlieren, daß die Bürokratie immer nur das Werkzeug der herrschenden Elite darsteUt und als solche von dieser abhängig ist. So wurde auch das österreichische Beamtentum mit der Zeit einer der Stützpfeüer des neuen Absolutismus. Die Behörden führten die Aufsicht über ihre Beamten. Aus diesem Anlaß entstanden ver- schiedene Berichte und Protokolle, die bis heute erhalten sind. Aus diesen Berichten sind aUgemekie Angaben über einzelne Beamte zu ent- nehmen, aber auch verschiedene Laster, denen einige Beamten verfielen. In den Dokumenten zu diesem Thema, die im Fond der Ljubijanaer Präsidiumsregistratur er- 33 i KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 halten sind, werden in den meisten Fällen die Trunksucht und damit verbundene verbotene Liebesverhältnisse erwähnt. Von unverbesserlicher Trunksucht zeugt der Fall eines stets betrunkenen Quartiermeisters, dessen Verhalten Anlaß gab für mehrfache öffentliche Kritik am Magistrat. Ahnlich verhielt es sich mit dem Stadtschreiber, den man un- aufhörlich mahnte und mit Entlassung aus dem Dienst bedrohte, dem aber letztendlich nichts passierte. Noch schlechter als mit diesen beiden stand es aber mit dem provisorischen Magistratskanzlisten, der sich in seiner Besoffenheit in einem vollen Wirtshaus so weit vergaß, daß er vor den An- wesenden seine Männlichkeit entblößte. Ihm wurde außerdem vorgeworfen, daß er ein Ver- hältnis mit seinem Dienstmädchen habe. Zu seiner Verteidigung machte er für seine Trunksucht mittelbar seine verstorbene Mutter verantwortlich, für sein Dienstmädchen führte er aber an, sie sei zu häßlich geworden, als daß er sie noch begehren könnte. Außerdem versprach er erneut, sich zu bessern. Auch der technische Waage-Adjunkt beim Zoll- amt streute sich nnit seinen Bitten um Verzeihung Asche aufs Haupt. Der biedere Ehemann trieb sich in Stadt und Umgebung mit einer Geliebten herum und brachte sie sogar mit nach Hause. Die Stadtbehörde hat die Geliebte den Zeitumständen gemäß als schuldig erkannt und zu einer Frei- heitsstrafe verurteilt. Als endlich auch der Ehe- brecher bestraft werden sollte, lehnte die unglückliche Ehefrau eine amtliche Untersuchung ab, um noch größere Schande zu vermeiden. Für Bilanzfälschungen sorgten der Rechnungs- offizial bei der Reichsstatthalterei in Ljubljana und der ehemalige Schreiber bei der Kameralgefällen- verwaltung für die Steiermark Der erste veranstaltete eine illegale Lotterie mit den silbernen Knöpfen seiner Beamtenuniform, der zweite verstieg sich sogar zu einer Ver- untreuung, die ihn seine Stelle kostete. Nach seiner Haftentlassung bewarb er sich umsonst um eine Stelle und mußte mit einer Armenunter- stützung sich selbst und seine Familie unterhalten. In der letzten Geschichte werden Verhältnisse in Magistratsgefängnissen geschildert, wo ein seniler Bürokrat aus lauter Nachlässigkeit und Stumpfheit einen unschuldigen Menschen einen Monat lang im Arrest hielt. Hierarchisch war die Bürokratie stark ge- gliedert (12 Dienstgrade), so daß der Gouverneur eines Gubemiums und ein einfacher Schreiber riicht viel Gemeinsames hatten. Die Beamten- geschichten im vorliegenden Beitrag handeln vom niederen Ljubljanaer Beamtentum, das schlecht bezahlt war. Dennoch brauchte sich der Magistrat keine Sorgen um Beamtennachv^oichs zu machen, gab es doch in der Regel mehr Bewerber als Stellen. Eine Anstellung beim Magistrat war trotz allem mit einem Ansehen verbunden und bot soziale Sicherheit 34 3 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Stane Okoliš Iz Zgodovine Nadliška na Notranjskem Starejša zgodovina slovenskih krajev je tesno povezana z nastankom najstarejših gradov in utrdb. Ta znamenja narodove preteklosti kažejo v današnjem času zelo različne podobe. Poleg skrb- no obnovljenih reprezentančnih objektov, ki jih je v zakup vzela še vsakotera oblast, ki se je pojavila na slovenskih tleh, nadonalno preteklost raz- krivajo tudi izginuli in porušeni gradovi. Dih pre- teklosti veje tudi iz njih; čeprav samo še kamenje in pusti zidovi kljubujejo minevanju časa in me- njavanju številnih rodov. Starodavni grad Nadlišek na Notranjskem je stal na mestu, kjer je danes cerkev sv. Urha. Skozi preteklost je krajem trojiške in vidovske planote, t.j. Krpanove dežele,' vtisnil neizbrisne sledove. Že poselitev številnih zaselkov in vasi, ki so bile gos- podarsko in politično podrejene tej grašdni, je tesno povezana z zasnovo gospošdnskega urada. Grad ni veljal le za utrdbo ali za središče zemljiške posesti s pripadajočimi pristojnostmi, temveč tudi za središče verskega življenja. Cerkev sv. Urha, edino preostalo vidno znamenje nekdanjega gra- du, je nastala znotraj grajskih zidov in je kot graj- ska cerkev najstarejša na vsem območju tako tro- jiške kot vidovske planote. Izvor grajskega imena Nadlišek ni poznan. Med turškimi vpadi je dobil še druga imena. Ta so spominjala tako na njegovo podobo kot tudi na njegovo funkdjo.2 Izstopajoča cerkev in trdno ob- zidje, povezano s petimi stolpi, ter obrambni jarek, napolnjen z vodo, so dajali videz tabora. Utrdbo so zato imenovali tudi Nadlišek Tabor in Zvezda grad. Ker je bil narejen predvsem kot utrdba in neprimeren za udobnejše bivanje, je bil kmalu po prenehanju turške nevarnosti zapuščen. V Valva- sorjevem času je služil le še za spravilo žita. Poz- neje je od gradu ostala samo cerkev. Pod opus- telim gradom so Turjačani leta 1686 zgradili nov 1 O domovini in zgodovinskosti Martina Krpana, junaka iz znamenite Levstikove pripovedi, obstaja več verzij. Za njegovo domačijo se poteguje več notranjskih krajev. Glej, A. Slodnjak: Dva Krpana? v: Monumenta litterarum slovenicarum, 18 (1981), str. 83-89; matične knjige župnije Sv. Trojica omenjajo zadnjega s tem priimkom leta 1941 na Ulaki. 2 J. Valvasor; Die Ehre dess Hertzogthums Grain, Band III, Buch IX, Nürnberg - Laibach (1689), str. 390, 391. manjši, a udobnejši grad. Turjačani so ga zaradi ugodnih možnosti za lov uporabljali predvsem kot lovski dvorec. Čeprav pisni viri od najstarejših ča- sov grajskega obstoja grad dosledno imenujejo Nadlišek, se je pri ljudeh udomačilo novo ime Pajkovo.^ Posestni teritorij, ki je v strnjeni in zaokroženi posestni strukturi pripadal gospostvu Nadlišek, se v pisnih virih prvič omenja leta 1260. Tega leta je oglejski patriarh Gregor de Montelongo iz obsega svoje gastaldije v Ložu podelil svojemu zvestemu fevdniku Herbordu s Turjaka gozdno posest na Blokah (das Holz ze Oblukch) z vsemi pritik- linami.^ Podeljena posest je obsegala območje, ki se nahaja znotraj mejne črte, potekajoče od (Velikih) Blok na Stražišče in Zibovnik ter po Zali do izvira Iške. Od tam je segala na Strmec in čez povirje Rasce segla nazaj na Bloke. Herbold in njegovi dedid so smeli s podeljeno zemljo svo- bodno razpolagati in tam naseljevati svoje ljudi. Ti naj bi predvsem krčili obsežne gozdove. Istočasno je patriarh Turjačanom podelil tudi sodno oblast nad svojimi ljudmi in posestvi, ki so bila poslej oglejski fevd. Turjačani so podeljeno posest posto- poma in z velikimi težavami kultivirali in naselili šele več desetletij pozneje. Za tako obsežno delo so potrebovali ljudi in sredstev, česar pa je mlaj- šemu rodu turjaških gospodov, ki so izšli Lz veje spanheimskih ministerialov, zelo primanjkovalo. Podelitev tega območja Turjačanom sodi v sklop patriarhove politike do svojih fevdnikov v slovenskem zaledju. Ker so se Ortenburžani v tem času polastili ribniškega gospostva, ki je bilo prej v rokah stare turjaške rodbine in ker je ta izumrla, je oglejski patriarh poskušal s to podelitvijo vzpo- staviti novo ravnotežje med svojimi vazali. K temu uravnovešenju je pripomogla tudi ustanovitev nove župnije v Skocjanu leta 1260. Za novo žup- W. Ribnikar; Logaško okrajno glavarstvo. Zgodovinski in zempljepisni oris (1889), str. 85-87. F. Schumi; Urkunden und Regestenbuch des Herzog- thums Krain, II Band (1200-1269), Laibach 1884/87 (Ubkr II), hstina 1260 september, št. 270, str. 209; regest, F. Komatar: Das Schlossarchiv in Auersperg, v: Mit- theilungen des Musealsvereins hir Krain (MMVK) 18 (1905) Str. 125. 35 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko kraievno zgodovino 1995 nijo si je močno prizadeval Baltazar Turjaški, ki je na patriarhatskem sedežu opravljal visoko cerk- veno službo.^ Slabo imovinsko stanje Turjačanov se je zaradi sporov z močnejšimi Ortenburžani odražalo pri zelo počasni kolonizaciji. Šibkejši Turjačani so iska- li opore pri svojih pokroviteljih. Ker je posvetna moč oglejskih patriarhov v 14. stoletju zelo osla- bela, so se Turjaški vezali na močnejše Habs- buržane, končne zmagovalce v boju za prevlado nad slovenskimi deželami. Ta srečna odločitev je Turjačanom prinesla večje uspehe. Leta 1360 sta brata Volker in Hans izročila oglejski fevd Habs- buržanom, ti pa so jima ga istočasno vrnili kot avstrijski fevd.^ V obsegu patriarhove podelitve iz leta 1260 se je ta posest prvič poimenovala Nad- lišek Če Turjačani te posesti po letu 1848 niso pre- pustili kmetom, je vse do nacionalizacije po drugi svetovni vojni ostala njihova last. Zaradi prvega poimenovanja posesti, ki je bila leta 1360 še gozd, t.j. Wald Nadlischeg, bi mogli zaključiti, da so v tem času že mogU stati prvi zidovi starega gradu. Z Ortenburžani, ki so zaokrožili svoj teritorij na Kočevskem, v ribniški in loški dolini, so bili Tur- jačani v nenehnih sporih. Glede meja gozdnih po- sesti in sodnih pristojnosti v gospostvu Nadlišek so Habsburžani kot kranjski deželni knezi in tur- jaški zašatniki leta 1379 določili, da Turjačani ob- držijo vse svoje pravice v obsegu, kot jih omenja darilna listina oglejskega patriarha Gregorja.^ Kolonizacija gozdnih posesti Nadliška je bila uspešnejša v 15. stoletju. Celotna posest je bila v drugi polovici istega stoletja že razdeljena na 66 posestnih enot, ki predstavljajo posamezne kme- tije, v zgodovinskih virih imenovane hübe.* Šte- vilo kmetij se od takrat ni večalo, razen če je nji- hovo število naraslo zaradi drobljenja že obsto- ječih. Kljub izoblikovanju posestne strukture pa še dolgo ne moremo govoriti o posameznih naseljih. Ime Nadlišek je ostalo sinonim za celotno obrav- navano območje vse do terezijanske dobe, v posa- meznih primerih pa še dlje. V najstarejših še ohranjenih turjaških urbarjih z začetka 16. stoletja se pod gospoščinskim uradom Nadlišek omenjajo posamezni kmetje, ki so pose- dovali zadevne kmetije skupaj s svojimi obvez- nostmi.' Priimki le-teh se v tem času pri nekaterih sploh prvič pojavljajo in izpričujejo imena naselij. A. Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires (1976), str. 284, 285. ^ F. Komatar, Das Schlossarctiiv in Auersperg, v: MMVK 19 (1906), št. 127, str. 37, regest listine: 1360 april 4. 7 Prav tam, MMVK 19 (1906), št. 218, str. 116, regest listine: 1379 marec 28. ° F. Komatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, v: Carniola, Nova vrsta,l (1910), št. 488, str. 131, listina 1467 julij 22. Arhiv Slovenije (AS), Zbirka urbarjev, Auersperg - Tur- jak, 44u (1509), 42u (1501), 43u (1504). ki se v virih pojavljajo šele kasneje. Tako na pri- mer: Jemey Stor - Štorovo, Jannes Krementschitsch - Kremenca, Michl Krusetz - Krušče, Frantze Zay- ner - Cajnarje, Juri Krainnckh - Kranjce, Petter Struckhl - Štrukljeva vas, Jannes Netzuehowin - Na Čohovem, Tomas Mramor - Mramorovo, Jann- se Lischnagkh - Lešnjaki, Klemeni Sallesa - Zales ... itd. Osebna imena so prišla v krajevno tem lažje tam, kjer je naselje ali zaselek nastal iz ene kme- tije. Takšnih primerov pa je bila večina."' Leta 1739 so Turjačani ustanovili fidejkomis, ki je poleg gospostva Turjak, turjaškega imenja v Mokronogu in turjaškega dvorca v Ljubljani obse- gal tudi gospoščinski urad Nadlišek." S tem ak- tom je posest Nadliška tudi pravno formalno po- stala nedeljiva posest v rokah turjaške rodbine. Z upravnimi reformami Marije Terezije in njenih naslednikov so naselja zemljiškega gospostva Nad- lišek prišla v okvir okrajne gosposke v Snežniku, kasneje pa okrajnega sodišča v Ložu. V času turških vpadov v slovenske dežele se je turjaški rod najbolj proslavil. Iz vrst te rodbine je izšlo največ kranjskih junakov v bojih proti Tur- kom. Turki so leta 1546 okrog Nadliška in Blok na- pravili veliko škode in gorja. Ko so leta 1559 znova prišli v te kraje in povzročili podobno razdejanje kot v prejšnjih časih, so se jim le Turjačani po- stavili v bran, jih veliko pobili in mnogo kristjanov rešili turške sužnosti.'^ Turki so se še istega leta vrnili, da bi maščevali poraz, a bili so vnovič pre- magani. Kakor po vnetem bojevanju s Turki, pa so bili Turjačani v istem času tudi vneti zagovorniki pro- testantizma. V grajski cerkvi pri sv. Urhu (Val- vasor omenja tri patrocinije, sv. Urh, sv. Jakob, sv. Jurij) v gradu Nadlišek 26 let ni bilo katoliške maše.'^ V cerkvi so pridigali številni protestantski pridigarji, med katerimi je bil najbolj znan Krištof Fašang. Toda protestantska doba je bila pri Tur- jačanih le kratkotrajna, kajti če so hoteli obdržati svoja posestva so se morali tudi v verskem po- gledu podrediti kranjskemu deželnemu knezu. Gorečo privrženost katolištvu je izkazala že naslednja generacija. Andrej Turjaški, ki je postavil mlajši grad na Pajkovem, je bil pobudnik tudi pri gradnji cerkve Sv. Trojice leta 1686. Ustno izročilo pravi, da so cerkev zidali vsled prikazni.''* Tak- ratni prebivalci so na mestu, kjer sedaj stoji cer- A S, Terezijanski kataster. Neustadtler Kreis, Rectificirte Dominical Acten, No 121, Urbars extract von der zu Graffschaft Auersperg incorporierten Herrschaft Nad- lischegg, conbiniert und adjustiert worden, den 3 ten juny 1755. 11 M. Smole, Grašane na nekdanjem Kranjskem, str. 507. 12 J. Valvasor, Die Ehre, III/XI str. 390, 391. A. Koblar, Vizitacijska poročila Pavla Bizancija, in: Izvestja muzejskega društva za Kranjska (IMK) 17 (1907) str. 129. 1"* W. Ribnikar, Logaško okrajno glavarstvo, (1889), str. 86. 36 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino kev, videvali tri goreče krogle. Ker so jih primerjali s Sv. Trojico, je Turjačan ukazal, da se na tistem kraju zgradi cerkev, posvečena Sv. Trojici. Ljudje so bili pri gradnji zelo vneti in so mnogo darovali. Baje so nekateri, ki so pripeljali opravo za zidanje, darovali še živino in vozove. Pri cerkvi Sv. Trojice je leta 1808 nastal samo- stojen vikariat, ki se je ločil od župnije na Blokah in leta 1877 postal samostojna župnija.'^ Celotno območje nove župnije je po patrociniju župnijske cerkve prevzelo novo pokrajinsko ime. Prav tako je po patrociniju dobilo novo ime tudi območje za- selka Sivče, na katerem je bila nova cerkev zgra- jena. Z nastankom dveh novih župnij, tako te pri Sv. Trojici, kot nekaj let prej pri Sv. Vidu, se je območje Nadliška v cerkvenem ozim razdelilo na dva dela. Od tod je prišla tudi kasnejša krajevna delitev na Trojiško in Vidovsko. Celotno območje Nadliška je v predjožefinskem času pripadalo žup- niji sv. Mihaela na Blokah; ta pa še prej pražupniji v Ložu.'^ Turjačani so glavni dobrotniki in ustanovitelji obeh trojiških cerkva, tako cerkve pri Sv. Urhu kot tudi pri Sv. Trojici in Sv. Vidu. Na njihovo po- kroviteljstvo je spominjala tudi patronatska pra- vica, ki so jo omenjeni gospodje dalj časa imeli v obeh župnijskih cerkvah.'^ Čeprav nastanek cerk- ve sv. Urha ni poznan, lahko domnevamo, da je grad že v samih začetkih imel posvečen kraj, ki naj bi bil predhodnik kasnejše cerkve. Pozno kolonizirana pokrajina je prebivalstvu skozi stoletja rezala dokaj skop kos kruha. Pri- merjava urbarjalnih obveznosti kmetij gospoščin- skega urada Nadlišek in sosednjega turjaškega urada na Blokah iz leta 1504 kaže, da so obre- menitve bloških kmetij večje in raznovrstnejše.'* Takšna slika ne more biti le posledica poznejše ko- lonizacije Trojiškega in Vidovskega, temveč pred- vsem manjše gospodarske zmožnosti kmetij, ki so bile podvržene gospostvu Nadlišek. Vsaka kmetija je gospoščinskemu uradu Nadlišek oddajala po eno marko šilingov denarja, en škaf ovsa za de- setino in dve kokoši. Od žitne desetine je vsaka kmetija dajala gospoščinskemu uradu dve tretjini in župnijskemu uradu eno tretjino. V primerih, če 1^ Letopis 1971, Cerkev na Sloven.skem, Ljubljana (1971), str. 99. A. Skubic, n.d., str.46, 47; M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, v: Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (GMDS), 25-26 (1944/45), str. 3-39, 58, z zemljevidom; Ustanovna listina mesta Lož, Notranjski Usti 1 (1977), str. 54-64. A S, Franciscejski kataster, Kreis Adelsberg, Steuerbezirk Schneeberg, Central Schätzung Operat der Gemeinde Schilze No. 165 - patronatska pravica Turjačanov v cerk- vi Sv. Vida; Cental Schätzung Operat der Steuer- gemeinde Salleis No. 153 - patronatska pravica Tur- jačanov v cerkvi Sv. Trojice. 1^ A S, urbar, 43u (1504). SO na kmetiji imeli tudi konja, so bili gospoščini dolžni opraviti po eno vinsko vožnjo. Pri kmetijah, kjer so točili vino, pa so morali dodatno plačati še eno marko šilingov krčmarine. Osem mlinov je plačevalo poseben davek od mlina, ki je pov- prečno znašal po 50 šilingov. Če je nekdo užival kakšno drugo dobrino, je moral od tega plačati poseben davek. Pridelki na kmetijah so zadoščali zgolj za pre- živetje družin. Ob dobrih letinah je nekaj ostalo tudi za prodajo, toda to se je dogajalo bolj po- redkoma. Večkrat so morali hrano za preživetje še dodatno kupovati. Najbližji tedenski sejem, kjer so mogli viške prodati ali prepotrebna živila nakupiti, je bil v prvi polovid 19. stoletja v Sodražid.''' Hra- nili so se predvsem z močnatimi in zelenjavnimi jedmi, zelo redko tudi s kruhom in mesom. V tem času je bilo zaznati, da so od pretežnega pride- lovanja pšenice prešli na krompk in ječmen. Zaradi naraščajočega prebivalstva, so se kmetije nepretrgoma delile na manjše posestne enote. V začetku 19. stoletja je postala četrtinska kmetija s povprečno površino 12 oralov prevladajoča. Cele kmetije na vsem obravnavanem območju ni bilo več najti. Večje kmetije (tričetrtinske ali polovične) so redile po 4 vlečne živali, dve kravi, šest ovac in dve svinji.^'' Med rogato živaljo je prevladovala štajerska, med maloštevilnimi konji pa hrvaška pasma. Krave so gojili do osmega ali devetega leta, nato so jih prodali podeželanom iz okolice Trsta. Tudi svinjsko meso so vednoma prodali v Trst, le manjši del so obdržali za domačo uporabo. Kadar je bila ugodna cena lesa, so prodajali tudi deske na tedenskem semnju v Senožečah. Zaradi pre- nizkih cen, se sečnja v dvajsetih letih 19. stoletja vednoma ni splačala. Kmetije pred zemljiško od- vezo so bile izključno rustikalne. To je pome-rdlo, da so bile kot hišne kmetije priznane kmetom v zakonito posest. Blaginja trojiškega kot tudi vidovskega prebi- valstva pa je bila slej ko prej odvisna od prodaje lesa. Po zemljiški odvezi so kmetje kupovali smre- ke in bukve v turjaških gozdovih. Te so na svojih žagah razrezali na deske in jih v drugi polovid 19. stoletja (po izgradnji železnice) prodajali na Rakek, kjer je bil tedenski lesni sejem.^' Skopa zemlja v hribovitem svetu vse številnejšega prebivalstva ni mogla preživljati. Z zastojem prodaje lesa in brez postranskega zaslužka pa so razmere mejile že na pravo katastrofo. 1^ A S, Franciscejski kataster, Cenilni aparat iz leta 1824 za davčne občine Sv. Vid - Schilze No. 165 in Zales No. 153, glej op. 17. A S, Franciscejski kataster, op. 19. 21 W. Ribnikar, Logaško okrajno glavarstvo, (1889), str. 86, 87. 37 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 38 43 1995 12 KRONIKA časopis za siovenslco krajevno zgodovino Župnijska razdelitev nekdanjega gospoščin- skega urada Nadlišek na trojiški in vidovski del je sovplivala na izoblikovanje prvih modernejših ob- än/2 Trojiški del je prišel v sklop občine Bloke, vidovski pa pod občino Begunje pri Cerknici. V tridesetih letih tega stoletja je Sv. Vid postal sa- mostojna občina. Ta je nastala brez območja Otav in bližnjih zaselkov, ki so prej pripadali graščini Nadlišek, po novem pa ostali v stari občini Begunje. Na pomembne dogodke zadnjih sto let in na možnost preživljanja na tem območju opozarja di- namika gibanja prebivalstva.-^^ Razpredelnica 1 Zmerno naraščanje trojiškega in vidovskega pre- bivalstva v zadnji četrtini 19. stoletja je konec stoletja doseglo najvišji odstotek naseljenosti. V prvi polovici tega stoletja je ohranjalo doseženo raven in se postopoma zmanjševalo. Silovitejših preobratov kljub prvi svetovni vojni ni bilo. Traj- nejših posledic na demografsko sliko pokrajine ni občutiti, ker je tudi obdobje med popisoma (1910- 1931) daljše kot med popisi pred tem in pozneje. Občuten padec prebivalstva opazimo za obdobje (1939/41-1948), to je za čas po drugi svetovni vojni. V sedmih letih se je odstotek prebivalstva na Tro- jiškem zmanjšal za 14,5%, na Vidovskem pa za 19,1%. Pred tem se je na Trojiškem v 39 letih zmanjšal za 6,8%), na Vidovskem pa v 51 letih za 14,5%. Zelo podobno razmerje velja tudi za ce- lotno občino Bloke, pod katero je v tistem času spadala trojiška župnija. Do začetka sedemdesetih 22 Obanski zakon o novih občinah v stari Avstriji iz-šel v začetku 50. let 19. stoletja. 23 Podatki pridobljeni na podlagi popLsov; Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga - zahodni del. Državna založba Slovenije, (1968) Ljubljana - občina Cerknica, str. 35-37; za popise leta 1971, 1981 in 1991 - Zavod za statistiko republike Slovenije; italijanski popis z dne 31. 7. 1941 - Arhiv Slovenije. let se je nadaljevalo skokovito padanje števila pre- bivalstva na celotnem obravnavanem prostoru. V naslednjih letih se kljub padanju le nekoliko umirja. Intenzivnost izumiranja pokrajine se ustav- lja pri okrog 40% od največje stopnje poseljenosti s konca prejšnjega stoletja. Dogodki med drugo svetovno vojno pred- stavljajo velik prelom v zgodovini teh krajev. Na- ravni tok gibanja prebivalstva je bil nasilno pre- kinjen. Poleg neposrednih vojnih in povojnih žr- tev se je veliko ljudi začelo najprej izseljevati za- radi političnih, kasneje pa predvsem ekonomskih razlogov. Že tako odročni hribovski kraji brez gospodarskih možnosti so bili tudi politično za- znamovani. Razvojne perspektive so bile dva- kratno otežkočene. Občuten padec števila prebi- valstva je zato logična posledica neugodnih kra- jevnih razmer, ki niso dopuščale hitrejšega raz- voja. V predvojnem času so bile kmetije najtrd- nejša osnova za preživljanje številnčnih družin, po vojni pa ostajajo prazne in zapuščene. Pregled vseh vojnih in povojnih žrtev ter raz- merja med povzročitelji in njihovimi žrtvanni lahko kljub različnim interpretacijam pokaže realnejšo sliko tistega dogajanja. Za vsako žrtvijo stoji pov- sem določena oseba. Zato nikakor ne moremo go- voriti o kasni neprepoznavni masi ljudi s področja nekdanjega urada Nadlišek in pavšalno postavljati trditve.24 Razpredelnica 2 med temi po nesreči 2, Angleži 2, s. četniki, neposredne posledice vojne in samomor v boju po 1 24 Podatke hrani Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in drugih nepravilnosti (pri Skupšani občine Cerknica). 39 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 med temi: vaški stražarji, ustaši, četniki in st. jug. vojska po 1, Angleži 3 in neposredne posledice vojne 4 Skopi statistični podatki ne razrešujejo prob- lemov. Zato pa jih približajo in osvetljujejo. Na področju vidovske in trojiške planote so ob oku- paciji nastopili odlični pogoji za odpor. Italijanske zasedbene enote v teh odročnejših krajih niso imele svojih stalnih postojank, ampak so tja pri- hajale le začasno. V teh okoliščinah je to področje postalo žarišče novega gibanja, čigar glavni organizatorji in prvo moštvo so v glavnem prišli iz krajev pod stalno italijansko zasedbo. Odnos do- mačega prebivalstva do novih pobud je bil raz- ličen, odvisen od trenutka in socialnih razmer. Prikaz vseh žrtev ga lahko podrobneje razloži. Pogled na celotno območje nekdanjega graščin- skega urada Nadlišek, Trojiško in Vidovsko skupaj. pokaže, da so vojne razmere zahtevale 19,4% krvni davek od celotnega prebivalstva tega pod- ročja. Različne organizacije in skupine revolucio- narnega gibanja (partizani) so povzročile najvišji odstotek žrtev: 51%. Od tega števila je bilo po končani vojni ubitih 36,1%, med vojno pa 14,8% vseh žrtev. Italijani (upoštevane so vse italj. oku- pacijske formacije) so povzročili 32,5% vseh žrtev. Od teh jih je v internaciji, večinoma na Rabu, pomrlo 22%. Nemci (upoštevani tudi pomrli v in- ternacijah) so povzročili 5,1% vseh žrtev, domo- branci (vpoštevane vse domobranske formacije; tudi t.i. "črna roka") pa 33% vseh žrtev. Neugo- tovljenih ali brez podatka je ostalo 2,3% vseh žrtev. Za vojni čas je značilna prevlada žrtev, ki so jih povzročili Italijani. Ti so v času enega meseca, julij - avgust 1942, popolnoma opustošUi obravnavano področje. Pod obtožbo revolucionarnega partizan- skega delovanja so množično pobijali ljudi, ki naj bi bili večinoma proti partizanski taktiki odpora.^^ Prav tako te žrtve niso bile posebej dovzetne za revolucionarne ideje. Interpretacije vzrokov za te žrtve so zelo različne. Brez pravih dokazov pa je vendarle težko karkoli zaključiti. Veliko Trojičanov in Vidovcev je trpelo tudi v italijanskih interna- cijah, kjer je pomrlo 7,2% (28) vseh vojnih žrtev. Pri teh žrtvah se pojavljajo isti dvomi. Število ostalih žrtev je v pogledu na žrtve, ki so jih pov- zročili partizani in Italijani težko primerljivo; vsega skupaj 17%, od tega nobena od preostalih vojaških formadj ni povzročila več kot 5% od vseh žrtev. Čas po zaključku vojnih operadj je prinesel no- ve množične žrtve. V zelo kratkem povojnem času je bila pobitih več kot tretjina vseh vojnih žrtev (36,1%). Povzročili so jih partizani oziroma enote nove revoludoname oblasti. Pretežni del teh žrtev je bil brez sodnih postopkov pobit izven krajev obravnavanega področja v poletnih mesecih leta 1945. V primerjavi z vsemi žrtvami, ki jih je pov- zročila revoludonama stran, povojne žrtve odmer- jajo kar 70,8%. Brez upoštevanja povojnih žrtev bi se razmerje med povzrodtelji bistveno spremenilo. Italijani bi po tej razvrstitvi povzročili 51%, partizani pa 23,3%. Glede na dejansko stanje bi Italijani in par- tizani zamenjali mesti z le majhno razliko v od- stotkih. Pri ostalih bi se delež ustrezno povečal; od 1% do 3%. Za demografsko sliko območja je bil povojni poboj najhujši udarec. Poleg neposrednih žrtev, ki pomenijo izgubo cele generadje, je po- sredno povzročil nižjo rodnost, ki je skokovito padla šele v naslednjih desetietjih. S prebivalstvom je tudi grajsko poslopje doži- velo podobno usodo. Italijani so ga požgali med 2^ Različni ustni viri; primerjava predvojnega kulturnega in političnega delovanja. 40 3 1995 1 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino poletno ofenzivo, 16. 7. 1942. Danes je od njega ostal le še kup kamenja. To ni le simbolna podoba pozabljene podložniške vezanosti prebivalstva do turjaških gospodov, ampak tudi prepoznavni znak številnih zapuščenih in propadajočih domaaj. Pla- nota se zopet zarašča. Le redki še vstrajajo, kraji pa izumirajo. Dolga doba je bila potrebna za nji- hovo kultiviranje, malo je potrebno, da se povr- nejo v prvotno stanje. / W. Valvasor, Topographia ducatus Camioliae Modemae. Cankarjeva založba, Ljubljana, dr Rudolf Troferdk, München 1970. ZUSAMMENFASSUNG Die Geschichte der Burg Nadlišek in Notranjsko Die vorliegende Abhandlung setzt sich mit der Geschichte des Schlosses Nadlišek in Notranjsko (Irmerkrain) auseinander. Im Vordergrund stehen der Grundbesitz und die Bevölkerung dieses Ge- biets, das zum Auersperger Herrschaftsamt ge- hörte, von seiner Besiedlung bis zur Zeit nach dem Zweiten Weltkrieg - im Rahmen der uns zur Verfügung stehenden Quellen. An der Stelle, wo heute die Kirche des Hl. Ulrich steht, befinden sich Spuren der alten Burg Nadlišek In der Vergangeriheit war das Gebiet der Vid- und Trojica-Hochebene in Notranjsko eng mit der Entstehung der Auersperger Herr- schaft verbunden. Die Burg Nadlišek stellte den Ausgangspunkt für die Kolonisation dar, die im Waldgebiet der Bloke-Hochebene zwischen Zala und Iška im Hochmittelalter vor sich ging. Als Feste und Mittelpunkt der Grundherrschaft wurde die Burg Nadlišek sehr früh auch das Zentrum des religiösen Lebens. Die heutige Kirche ist als die ehemalige Burgkapelle die älteste Kirche im behandelten Gebiet und das einzige sichtbare Überbleibsel der ehemaligen Burg. Der Ursprung des Namens Nadlišek ist un- bekannt. Während der Türkeneinfälle erhielt die Burg auch andere Namen, die an ihr äußeres Bild und an ihre Funktion erinnerten. Im 17. Jahr- hundert errichteten die Auersperger ein kleineres, bequemeres Schloß. Die benachbarten Einwohner benannten es Pajkovo, obwohl es in allen schrift- lichen Quellen als Nadlišek erwähnt wird. Der Grundbesitz der Herrschaft Nadlišek wird in den schriftlichen Quellen 1260 zum ersten Mal erwähnt. In dem Jahr verlieh der Patriarch von Aquileia Gregor der Montelongo Herbord von Auersperg den Waldbesitz auf den Bloke mit allem Zubehör (Bestandteil der Agleier Gestaldia in Loz/Laas). Die Auersperger kultivierten diesen Besitz allmählich und unter großen Schwierig- 41 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 keiten, sie besiedelten ihn erst ein Jahrhundert später. Der Burgname Nadlišek blieb als Synonym für den gesamten behandelten Raum bis zum theresianischen Zeitalter erhalten. Die Herrschaft gliederte sich in 66 Besitzeinheiten. Durch das Bevölkerungswachstum teilten sich die Ganz- huben in kleinere Einheiten. Am häufigsten kommt am Anfang des 19. Jahrhunderts die Vier- telhube vor. Die Familiennamen der Grund- besitzer, die in den Auersperger Urbaren vom Anfang des 16. Jahrhunderts erhalten sind, gehen in Ortsiedlungen über. Am Anfang des 18. Jahrhunderts gründeten die Auersperger, die Besitzer von NadHsek von der Besiedlung bis zur Grundentlastung im Jahre 1848 waren, ein Fideikomiß. Der Grundbesitz von Nadlišek wurde als einheitlicher Auesperger Besitz ein unteilbares Ganzes. Die Herren von Auersperg nahmen auch auf der Burg Nadlišek protestantische Geistliche auf. In der Umgebung der Burg besiegten sie wieder- holt türkische Scharen, die itn 16. Jahrhundert oft in Krain plünderten. Große Verdienste erwarben sie sich bei dem Bau der Dreifaltigkeitskirche und der Kirche des Hl. Veit. Im 19. Jahrhundert wurden diese Kirchen neue Pfarrzentren für die Siedlungen des Herrschaftsamtes, die Auersperger übten aber als Schirmherren das Patronatsrecht aus. Der franziszeische Kataster spiegelt die schlechte Wirtschafts- und Sozialstruktur am Anfang des 19. Jahrhunderts wider. Die Huben allein konnten die immer größere Zahl der Bevölkerung nicht mehr ernähren. Die Einwohner von Trojica und Vid suchten einen Nebenerwerb in der Nutzung des Waldes und im Holzhandel. Das Bevölkerungswachstum war am Übergang zum 20. Jahrhundert am höchsten. Später ging es langsam zurück. Zu einem bedeutenden Be- völkerungsschwund kam es während des Zweiten Weltkriegs, als die Bevölkerungszahl um 20 Prozent zurückging. Diese Tendenz wurde in der Nachkriegszeit fortgesetzt. Zur Veranschaulichung der Ereignisse während des Zweiten Weltkriegs sind Tabellen der Verursacher beigefügt. Die meisten Menschen fielen den Partisanen zum Opfer, und zwar nach Kriegsende. Groß ist auch der Anteil der Opfer der italienischen Be- satzungsmacht. Anderen Kriegsformationen fiel ein wesentlich kleinerer Anteil der Trojica- und Vid-Bevölkerung zum Opfer. 42 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Andrej Studen Strašen potres je pretresel ljubljanska zidovja Ljubljanski potres pod drobnogledom radovednega novinarja 14. aprila 1895 je Ljubljano prizadel kata- strofalen velikonočni potres. Ker se je o njem že mnogo pisalo,! gg odločili, da bomo njegovo stoletnico obeležili s prevodom feljtona dopisnika nemškega časnika Frankfurter Zeitung und Han- delsblatt dr. Heiniicha Kannerja. Slikovit podlistek s pomenljivim naslovom "Podprto" mesto je bil v omenjenem časopisu objavljen 7. maja 1895. Dr. Kanner se je mudil v Ljubljani konec aprila in v začetku maja 1895 (od 28. 4. do 2. 5.). Natančno je popisal vse kar je videl, slišal in doživel. Podlistek bo tokrat prvič izšel v slovenščini v celoti, nekaj odlomkov pa je ob štiridesetletnici potresa že ob- javil Leopold Stanek^ Podlistek predstavlja sodo- ben opis popotresnih razmer v mestu. Gre za t.i. "zgodovino doživetja" (Erfahrungsgeschichte). Av- tor nas nazorno popelje v takratni vsakdanjik, de- tajlno opiše strašne dni, neposredno po velikanski nesreči, ki je zadela Ljubljano. Preden pa stopimo v razdejano Ljubljano v letu 1895, kakršno je doživel dr. Kanner, ästo na kratko podajmo še splošno oceno groznega potresa. Katastrofalen potres izpred sto let predstavlja glavni mejnik v zunanjem razvoju Ljubljane, za- radi katerega dostikrat govorimo o predpotresni in popotresni Ljubljani.^ Potres je sicer Ljubljan- čanom nagnal strah v kosti in vnesel med ljudi Glej npr. Leopold Stanek, Potre.s v Ljubljani 1. 1895, Kronika slovenskih mest, letnik II, 1935, št. 1, str. 30-39, (dalje Stanek, Potres...); Gustav Ogrin, Ljubljana pred in po potresu. Kronika slovenskih mest, letnik II, 1935, št. 1 in 2, str. 40-47 in 130-33, (dalje Ogrin, Ljubljana pred in po...); Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Ljubljana 1983, in tam navedeno literaturo. 2 Stanek, Potres... Stanek je zapisal tudi sledeče: "Smatram za primemo, da za uvod kronike o ljubljanskem potresu prikažem doživetje oavidca, ker se mi zdi najbolj resnično, nazorno in preprosto od drugih pisa- nih sporočil očividcev in ker bo najbolj podobno foto- grafskim posnetkom iz dobe potresa, ki bodo spremljali kroniko." (str. 30) ^ Glej Vasilij Melik, Ljubljana pred prvo svetovno vojno, v: Pozdrav iz Ljubljane, Ljubljana 1985 (dalje Melik, Ljubljana pred...), str. 26; Ogrin, Ljubljana pred in po..., str. 40. silno grozo. Tisti, ki so ga doživeli, so se ga še dolgo spominjali.4 "Ob vsej tej katastrofi pa se ni povsem podrla nobena hiša in smrtnih žrtev skoraj ni büo... Od potresa do konca leta 1906 so podrli 154 hiš, torej 11%, na novo pa so jih zgradili 361."^ Za dobo "potresnega" župana Ivana Hribarja (1896- 1910) so bila značilna stremljenja po novi, beli, mogočnejši in modernejši Ljubljani. Potres je ne- dvomno veliko prispeval k vidnemu napredku na področju modernizacije mesta v Hribarjevi dobi. Zunaj stare in predmestne Ljubljane so tako zrasle mnoge nove reprezentativne stavbe. Nekatere so bile zgrajene že pred potresom, večina pa je po- potresnih. Ljubljana je v popotresnem času do- segla velik napredek tudi na področju mestne higiene, dobila je elektriko, električno cestno želez- nico in telefonsko omrežje.^ ^ Na to, da spomin na potres med Ljubljančani še dolgo ni zbledel, nas opozarjajo številni dokumenti v ljubljanskem mestnem arhivu. Kot primer si oglejmo ovadbo, ki jo je leta 1909, torej 14 let po pretresljivem dogodku, zapisala roka škodoželjne, malce prenapete in nagajive Marije Pintar, hišne posestnice na Francevem nabrežju št. 5 (danes Cankarjevo nabrežje). V ovadbi je naznanila svojo sosedo Marijo Čeme, gostilničarko, me- sarico in posestnico sosednje hiše (Francevo nabrežje št. 7), da je v njeni "mesnici tako razbijanje, posebno v jutranjih urah nekaterih dni, da je moten moj in moje hiše mir. Detonacije so take, kakor pri potresu." - Zgo- dovinski arhiv Ljubljana: REG Vfasc. 1317, fol. 62. Slovenskemu zgodovinarju dr. Vasiliju Meliku se je tudi močno vtisnilo v spomin, da so ga v otroških letth, torej v času po prvi svetovni vojni, venomer opozarjali, da se mora ob potresu zateči pod podboj vrat nosilnih sten ali, če drugega ni, vsaj pod močno mizo. 5 Melik, Ljubljana pred..., str. 26/27. ^ Glej Ljubljana po potresu 1895-1910, Občinski svet, Lju- bljana 1910. 43 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 S tmmovi podprte hiše v Špitalsld (Stritaijevi) ulici, 189d Pa prisluhnimo pripovedi dr. Heinricha Kannerja: Dr. Heinrich Kanner "Podprto" mesto Avstrija ima od velikonočnega potresa še eno žalostno znamenitost več: Ljubljano, "podprto" me- sto. V teh dneh sem jo obiskal in tu bi rad po- sredoval, kaj sem tam videl in slišal ter kakšne občutke sem dobil. V običajnih časih je bila Ljubljana videti nekako tako kot katerokoli drugo naše malo, revno, staro provindalno mesto. Ozke ulice, stare, nizke, ozke, preproste hiše z obsežnimi dvorišd, vmes le prav malo modemih zgradb, ki pričajo o počasnem, a vendar opaznem razvoju, na periferiji vrtovi z ze- lenjavo s kmečkim prebivalstvom, mnogo cerkva, malo trgov, malo dreves - malo mesto, velika vas, oboje skupaj. Danes ponuja Ljubljana edinstven pogled: vse je podprto. Navzkriž preko ulice se dvigajo kvišku veliki, močni tramovi, ki podpirajo zgomja nad- stropja in cele hiše. Zgoraj so nosild močno zari- njeni v zid, spodaj pa v ulična tla in so pogosto drug od drugega oddaljeni komaj en meter. Ker so ulice ozke, ožje kot je dvojni razpon podpornih tramov, se tramovi na eni strarvi ulice križajo s tistimi na drugi in tvorijo neprestano se ponav- ljajoč, navzdol skrajšan, ležeč križ, tisoče pasijon- skih križev, ki simbolizirajo trpljenje tega mesta. V slovenski ljudski pesmi se mesto imenuje 'bela Ljubljana". Če že mesto pač ne bi bilo povšed pre- bivalcem velemest in svetovnim popotnikom, pa so za slovensko kmečko prebivalstvo njegove äste ulice, njegovih nekaj promenad in lepo negovanih alej najlepše, kar si dovek lahko predstavlja, tema za poetično navdušenje. Danes pa lahko epiteton "bela" (= dsta) za to mesto komajda še razumemo. Na ulicah, pod velikimi lesenimi križi, so nako- pičene mševine - stara opeka, malta in les, ki so popadali s hiš. Nekatere ulice so se kolikor toliko ohranile, dmge pa so postale prava groza, s skupnim imenom = razvaline. Že na začetku ulice enem jeziku (v nemščini, op.p.)). Vhod v ulico zapirata dva trama, čez katera je položena deska. Poleg nje je na straži vojak s puško na rami. Sem lahko vstopi samo tisti, ki mu je magistrat izdal dovoljenje za prehod, dostop za vozove s konjsko vprego pa je popolnoma nemogoč. Če si dovek ogleda tak ozek prehod, mu pride na misel, da se bo vse v trenutku zmšilo. Na nobeni strehi pred- vsem ni videti nobenega dimnika; dimniki so se nasploh v celem mestu najprej podrli. Zavoljo tega so strehe zelo poškodovane, le delno pokrite, pro- čelja hiš pa so razpokana kot emajl starega lonca. 44 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Od potresa prizadeta liiša na gradišču Tam zija stranska stena hiše in kaže gole, raz- pokane stene nekdanje sobe, tam spet je hiša brez celega gornjega nadstropja. Kjer se zunanje stene hiše še držijo skupaj, pa o uanku potresa pri- povedujejo puščobne okenske odprtine. Z vodičem si utirava pot pod podpornimi tra- movi, vzdolž hišnih pročelij, čez ruševine; Lz ene strašne ulice naju pot vodi v še strašnejšo. Celi predeli mesta so tako zdelani! Vodič se z žalostnim pogledom v očeh spominja strašnih dni. Povsod ima kakšen komentar. Tukaj v zgornjem nad- stropju hiše sta bila v grozni velikonočni noči dva otroka; streha se je zrušila, prilezla sta ven in se rešila na nepoškodovano streho sosednje hiše. Za tem oknom je stanovala neka šivilja. Strop njene sobe je bil lesen. Zidovi so popustili, strop se je zrušil in revo pokopal pod ruševinami. In tako sva se sprehajala od ulice do ulice in hiše so ležale desno in levo kot težki ranjenci po bitki. Ta je izgubil oči, temu manjkajo okončine in vsak jim nosi obkladke in povoje, ki so mu jih predpisali gradbeni ranocelniki: če posplošimo - velik hišni "lazaret" pod miMm nebom. Še slabše kot od zunaj so videti hiše v no- tranjosti, in to je najbolj zaskrbljujoč simptom. Vra- ta so z vseh strani obložena s podpornim ogrod- jem. Spodaj en tram, na vsaki strani po en tram, zgoraj vodoravno en tram in na njem pravokotno manjši tram ter dva poševno ležeča stranska trama, ki zgoraj varujeta obok vrat. Celoten obok vrat se opira na vrsto pokončnih, tesno drug za drugim zaporedno postavljenih tramov, ki se opi- rajo na zgornji in spodnji tram; lesena kolonada, pod katero sva vstopila. Na dvorišču celi kupi ruševin, dvoriščna stavba dobesedno porušena. Po slabih stopnicah sva se povzpela navzgor, vsepov- sod sumljivi podporni tramovi, prav tako vzdolž hodnikov, stene sob v notranjosti razpadle, tu in tam vogalna soba, katere zunanja stena je eno- stavno zrak Vse že neobljudeno in brez pohištva. Celo hiše, ki se na zunaj zdijo popolnoma ne- poškodovane, ki nimajo v zidovih razpok in niso podprte s tramovi, so v notranjosti popolnoma opustošene. Tako je dajal npr. hotel, v katerem sem se nastanil, od zunaj vtis, da je popolnoma nepoškodovan. Toda ko sem zahteval sobo, sem zaslišal strašno novico: "Ja, če gospod ni pre- strašen, soba ima več razpok v steni. Toda ni nevarno." Tako me je ključarka že vnaprej obzirno pripravila na nadaljevanje. Obljubil sem ji, da^e 45 1 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Zatočišče "potresencev" v jahahvci na Bieiweisovi (Fiešemovi) cesti ne bom prestrašil in to obljubo sem potem tudi držal. Toda videz sobe je bil prav srhljiv. V vsaki od štirih sten sobe sta potekali dve poševni razpoki, dolgi približno dva metra, strop pa je bil ves naguban. Sicer pa nič drugega. Bil sem utrujen ter sem pod to "zaščitno streho" prav dobro spal. Že zaradi same radovednosti. Toda dojel sem, da so stalni prebivald mesta, ki ga že več kot dva tedna vedno znova doletevajo potresni sunki, izgubili potrebo po "senzadji", ki je mikala radovedne tujce: to je, da bi ob potresni nevarnosti mimo spali v razmajanih prostorih. Mnogi so svoja stanovanja popolnoma izpraznili, nekateri so v njih samo čez dan, nočejo pa v njih spati. Mislim, da so le maloštevilni, ki so ostali v svojih starih bivališah. Ljudje najpogosteje pravijo: 'Tako dolgo, dokler ne bo moje stanovanje pre- gledala stavbna komisija, ne grem noter." Stavbna komisija, okrepljena z vladnimi inženirji z Dunaja ter razdeljena na šest sekdj, je sedaj seveda delala z vso zaželeno naglico. Toda pregled hiš je le počasi napredoval. Tehniki so vendarle morali tako odločati o življenjski nevamosti kot tudi izrekati smrtne obsodbe za hišno posest, in zato so si morali vzeti čas. In kje so ljudje medtem stanovali? Mnogi, pravijo da 10.000 od 30.000 prebivalcev, so iz mesta pobegnili. Večinoma so se zatekli v okoliške vasi ali pa v Gradec, Trst, seveda samo premožnejši, še posebno njihove žene in otrod. Dmgi so se v mestu vgnezdili tako, kot so se znašli ali kot so se pač lahko. Za svoj prvi obhod, na katerega sem šel tako rekoč incognito, sem najel nekega postreščka. Bilo je ravno v nedeljo dopoldne in mislil sem, da bom po celi Ljubljani lahko na cesti videl ljudi v lepih oblekah. Toda to, kar sem videl, name ni naredilo prav posebnega vtisa. Vprašal sem postreščka: "Ali v kraju ni boljših, imenitnejših ljudi?" "Boljši ljudje", je odgovoril, "so se odselili. Zdaj smo tu samo še delavd in kmetje." - "In vaša družina?" sem nadaljeval. "Mojo staro, bolno mater sem poslal stran. Sprejeli so jo dobri ljudje zunaj mesta. Moja žena in otrod pa so ostali tukaj." - "In kje stanujete?" - 'Na realki, v dmgem hodniku levo, pri zadnjem oknu pred dvoriščnimi vrati." - To podrobno opisano adreso mi je povedal z vso natančnostjo in tako resno, kot da bi jo že leta nosil na .svoji vizitki. Sredi vse mizerije sem se 46 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sotoli na Kongresnem trgu moral nehote nasmehniti in poprosil sem ga, naj me pelje do svojega bivališča. Realka je velika, lepa stavba, ki je med redkimi ostala nepoško- dovana. V preddverju, levo in desno pod črnimi oglasnimi deskami, revni ljudje, hišna oprava, stare lesene postelje z zbledelo polituro, v njih različne žimnice, nepreoblečene blazine, umazane odeje, zamazane pernice. Poleg njih tudi žimnice na golih tleh. Vmes med njimi še druga sta- novanjska oprema; tu nočna omarica, tam predal- nik, tam višja omara, pa spet miza z rdečim pr- tom, na njej hitri grelec, jedilni pribor, krožniki, narezan kruh, redkev, pripravljena solata in seve- da kavniki; potem še negotovo lesketajoča se majhna ročna ogledalca, glavniki, krtače, tu in tam kakšen na posteljno naslonjalo prislonjen stol, žen- ska krila iz perkala, poleg postelj še črno pobar- vani leseni kovčki, ročne torbice itd. itd. Postelje so predstavljale središče stanovanja posameznih družin, ki tukaj, ne da bi jih ločevala s kredo narisana črta, mimo životarijo dmga poleg dmge. Čez dan so doma le ženske in otroci. Ubogim ljudem moramo tukaj kot tudi drugje v mestu dati odlično spričevalo, da so z vzdrževanjem reda, čistoče in mim - kolikor so to seveda dopuščale obstoječe okoliščine - mestnemu magistratu izka- zali svojo hvaležnost za dano gostoljubnost. Iz preddverja prideva v hodnik. Tukaj je podoba ista, le da je neprijetno sopamo. Kot v svojih lastnih stanovanjih, imajo namreč ubogi ljudje tudi tukaj skrbno zaprta vrata in okna. Na vratih razredov pa so s kredo napisana imena: "ravnatelj ta in ta", "dotor ta in ta". V izpraznjenih razredih torej sta- nujejo posamezni veljaki. V enega sem lahko po- gledal. Kjer dmgače stojijo klopi, so sedaj postelje, mize in omare; na nizkih otroških obešalnikih za obleko vsenaokrog po steni celotna družinska gar- deroba. Na katedm šolska tabla, na stenah na- ravoslovne slike, portret cesarja v omatu in kristus. Na dvorišču stavbe so stanovalci postavili pre- nosno peč, ob kateri je kuhala neka ženska, med- tem ko je dmga nad vsem držala dežnik; na vso nesrečo je namreč še deževalo. Na poti nazaj sem vprašal svojega postreščka: "Je to vse vaše pohištvo, ki sem ga videl tukaj?" Skorajda užaljen je zanikal in z njim sem moral iti na mesto, kamor je spravil preostalo pohištvo. To je za hrambo lesa namenjena šupa na dvorišču hiše, v kateri je prej stanoval. Tam leži njegova ropotija. "Ko bi bila vsaj lesena lopa večja," je potožil, "potem bi lahko notri popolnoma udobno stanoval z vsem svojim pohištvom." - "Ali potem obstajajo ljudje, ki stanujejo v lesenih lopah?" sem vprašal. Postrešček je pritrdil in me takoj tudi pe- ljal v neko hišo, v kateri so ljudje živeli v lesenih lopah kot v kletkah, dva, tri metre v kvadrat. Dmgi, večina brez strehe nad glavo, so se nastanili v šotore in barake na javnih mestih. Tako 47 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Zasilno bivališče v vagonu lahko vidimo na Kongresnem h-gu okrog dvajset velikih in nekaj manjših tovrstnih začasnih biva- lišč. Šotore je dal na razpolago deloma Rdeči križ, deloma pa vojaška uprava. Barake so prišle sem že v pripravljenem stanju, v spremstvu monterjev, ki so jih postavili v nekaj dneh. Šotori so bolj ro- mantična stvar, toda tudi manj koristna. O tem nas takoj poduči ogled. Tam stoji pred enim izmed šotorov ob prenosni peči na prostem neki moški in kuha. Pristopila sva in se zapletla v pogovor. Mož je zidar in stanuje s svojo in še z dvema drugima družinama (skupaj 16 oseb, 7 odraslih in 9 otrok), v takem okroglem, kakšne 4 kvadratne metre veli- kem, na vrhu čez dva metra visokem platnenem šotoru. V notranjosti poteka od vhoda pa vse do nasproti ležeče točke šotora v višini pol človeka na obeh straneh vrv za obešanje obleke, ki poleg tega deli šotor tudi na dva enaka polkrožna oddelka. Pravokotno na ta obešalnik za obleko stojita na vsaki strani dve postelji in poleg leži na tleh še ena slamnjača. Drugače pa gre za isto vrsto pohištva, kot sem jo pravkar opisal že zgoraj. Ljudje imajo tukaj, čeprav stanujejo tesno drug poleg drugega, vsaj svež zrak, ki pa je žal pogosto presvež, ker so noa zelo mrzle. Drugo, še večje zlo, pa se pokaže ob deževnih dneh. Platno je sicer "nepremočljivo", a ima luknje, ki prepuščajo dež. Pa tudi tla v okolici privlačijo vlago in zato je v mrzlih deževnih nočeh bivanje v šotorih silno nerazveseljivo in tudi zelo škodljivo za zdravje. Šotori so bili samo prva pomoč v nesreči. Pri- hodnost pa pripada barakam. Vsepovsod, na vseh prostih mestih, znotraj in tudi zunaj mesta, se pridno postavljajo barake. Zaenkrat so dva metra široke, štiri do pet metrov dolge in zgrajene za več mesecev. Stene so sestavljene Lz vodoravno ležečih oblanih desk, strehe pa so pokrite s čmo strešno lepenko. Velika okna spuščajo v notranjost dovolj svetlobe. Dimniki dopuščajo rabo kuhinje. Tla v notranjosti so prekrita z deskami. Tukaj si varen pred vlago, pa tudi pred mrazom, vsaj bolj kot pa v šotorih. Toda za zimo, pravijo gradberiiki, barake ne bi zadoščale. V eni "dvojni-baraki", dolgi kak- šnih šest metrov, stanuje npr. tudi deželni pred- sednik Vsekakor so ga nastanili na travniku zunaj mesta in ne sredi mesta, na Kongresnem trgu, saj bi tam lahko vsakdo pokukal v "nočno posodo" gospe deželne predsednice. V tem okolišu bodo zdaj zgradili tudi dve veliki baraki, vsaka bo najbrž sto metrov dolga in naj bi sprejela petsto 48 43 12 KRONIKA 19951 časopis za slovensko krajevno zgodovino Začasna bivališča v zeljaiskih sodili na Mirju (pred trnovsko cerkvijo) oseb. Vsepovsod, kjer je torej prostor, postavljajo vojaški inžerrirci in dvilni tesarji barake. Še najbolj zanimivo je še vedno na Kongres- nem trgu, kjer leži majhno mesto šotorov in barak. Tam je odprl gostilno tudi neki gostilničar. En šo- tor mu služi za stanovanje, nasproti ležeča baraka pa za jedilnico. Med njima je na prostem peč, prostor za posodo, shramba, nekaj miz in stolov, ki medtem označujejo "poplavo", živahna natakarica pa skrbi za bolj vedro vzdušje. Na Kongresnem trgu imajo v enem izmed šotorov svojo postajo tudi mestni prostovoljni gasild, ki so v teh dneh odlično opravljali svoje delo. Čisto majhni šotori, komaj dva metra dolgi, meter široki in meter visoki, so posejani med večjimi. Približal sem se enemu najmanjših. "Zaprt" je. Razvezal sem vrvico in pokukal v notranjost: zvita slamnjača z odejo, ročni kovček, tobačna pipa - samsko tihožitje! Tu, med šotori in barakami na Kongresnem trgu, sem bil navzoč tudi pri maši na prostem, saj so bile vse cerkve, razen ene same, nedostopne. Potujod oltar so napravili v prejšnjem glasbenem paviljonu in duhovnik je kar tam opravil religiozni obred. Naokrog paviljona so pod vedrim nebom stali pobožni ljudje. Deževalo je. Dame so v eni roki držale odprt dežnik in moUtvenik, v drugi pa obleko. Moški so stali odkritih glav pod njihovimi dežniki. Prav poseben pogled! Ponoa je isti pa- viljon služil za skupno prenodšče nekaterim sam- skim šiviljam. Pred podtkom so eno uro v zboru glasno molile rožni venec. Ko sem zvečer prišel v ta okoliš, nisem o tem še nič vedel. Iz paviljona sem zaslišal monotone litanije. Nisem hotel motiti. Ko pa so končale, sem se povzpel v paviljon, da bi si v mraku bolj natančno ogledal, kaj se tam dogaja. Toda tam so me "lepo" sprejele. Iz pa- viljona se je namreč razleglo splošno, ogorčeno kričanje. Ves prepaden sem se umaknil ter vprašal mimoidočega, kaj so mi tam v slovenščini zakri- čale. Pojasnil mi je, da so me poštene deklice imele za Don Juana... Za barake in šotore je mestni magistrat že iz- delal lasten hišni red in higienske predpise. Na- črtovani so tudi novi javni vodnjaki. Na prostem so kot stranišča v majhnih hišicah iz desk začasno postavili sode s šotnim drobirjem, javna stranišča z angleškim vodnim izplakovanjem pa naj bi še napravili. Vsak dan "se dogaja" zdravniška kon- trola. Skratka, Ljubljana se pripravlja na daljše obdobje kampiranja. Iz današnjega podprtega mes- ta bo postala mesto barak. Vse doslej opisane vrste zasilnih bivališč so mlajšega datuma. Prvo pomoč proti stanovanjski stiski Ljubljančanov so izkazali na obeh železniških postajah, na postaji južne železnice in na postaji državne železnice. Na južni železnid sem si za- devo sam ogledal, razložil pa mi jo je tudi postajni načelnik. Takoj prvo potresno noč so prestrašeni prebivald kot podivjani stekli na postajo, ki leži zunaj mesta. Na srečo so tam naleteli na želez- 49 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Zasilna JcuJvnJa na prostem (v Vegovi ulici) \ niške uradnike, ki niso izgubili glave, marveč so v nevamosti pridobili nove duhovne in fizične moa, da bi pomagali svojim someščanom. Pomoč, ki so jo izkazali na južni železnici, je vredna obču- dovanja. V 270 vagonih so spravili pod streho 3900 ljudi. Sedaj pa v 101 vagonu še vedno stanuje 1011 ljudi. Boljša stanovanja so seveda v potniških vagonih in v njih so v glavnem nastanjeni pre- možnejši ljudje. Nekaj časa so v vagonih stanovali tudi predsednik vlade, dvomi svetniki in dmgi višji uradniki. Stanovalci potniških vagonov spijo tudi na postaji. Za razliko od njih pa so se revni ljudje, ki so jih večinoma naselili v tovome va- gone, v teh vagonih dobesedno popolnoma vgnez- dili. V vsak tovorni vagon so speljane lesene stop- nice, odprtina pa je zakrita z odejo. V notranjosti vsakega vagona stanuje okrog 10 ljudi. Celotno mesto vagonov je tako spretno postavljeno na pe- ron, da je izključena vsakršna nevamost trčenja kot tudi nevamost nesreče ob prehajanju čez tire. S posebnimi stranišči so poskrbeli za čistočo. Ljud- je vzdržujejo red in mir, med sabo pa so razvili dobrososedske odnose. Vsak stanovalec je s šte- vilko svojega vagona registriran na železniškem uradu. Pisma, telegrame in pošiljke denarja do- stavljajo ljudem v vagon. Razsvetljavo je dala železnica, v vsak tovorni vagon po eno svetilko. Pred potniške vagone pa ponoči postavijo tudi lokomotivo ter tako dovajajo pamo ogrevanje. Sta- novalci so gospodarji v svojih vagonih ali kupejih. Če gredo stran, zaprejo za sabo torej lastno domo- vanje. Mesto vagonov se je prav odlično obneslo. V prvih nočeh, preden so biü postavljeni prvi šotori in barake, je veüko ljudi stanovalo v sodih - kot Diogen, toda ne po njegovem vzom. Ljudem je to samim prišlo na misel. Prvo noč sploh niso spaü, dmgo so prebiÜ pod milim nebom, tretjo noč pa so se spomnüi, da se lahko uležejo v velike sode za zelje, ki so na obeh straneh podložerd s kamni. V sodu je büo prostora za moža, ženo üi enega otroka. Dvesto sodov so spremenili v stano- vanje. Poleg za stanovanje se je skrbelo tudi za de- ljenje hrane revnim ljudem. V prvüi dneh je Du- najska prostovoljna reševalna dmžba vsalc dan poslala v Ljubljano šest tisoč golažev v lesenih kasetah, ki so jüi ovüi v klobučevino. Po 26-umi vožnji so le-te še tople prispele na cüj. Zdaj so javne kuhinje postavljene ob barakah in v njih dobijo revni ljudje brezplačen obrok hrane, ob nedeljah celo košček mesa. Za ljudi, ki ne terjajo javne dobrodelnosti, a vendar v svojüi opustošenih stanovanjih ne morejo kuhati, pa je na voljo nekaj kuharskih vozičkov, Id jih je prav tako brezplačno posodüa Dunajska reševalna dmžba. Tu se dobi prav dobro kosüo (juha, govedina, zelenjava) že za 15 krajcarjev. Dobre meščanske gospe brezplačno skrbijo za kuharske usluge. Poživljiv komunizem. 50 3 1995 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino pri katerem molajo vse civilizacijske strasti, kot so zavist, nevoščljivost in razredni predsodki. Skupne škode, ki je po potresu prizadela mesto (poškodovane hiše, zastoj trgovine in prometa, iz- seljevanje prebivalstva - doslej verjetno 2000 dru- žin), se danes še ne da oceniti. Govori se, da znaša samo škoda na hišah štiri milijone goldinarjev. Od 1300 hiš, ki jih šteje Ljubljana, jih bodo, kot predpostavljajo strokovnjaki, okrog desetino po- drli, desetino pa popolnoma prezidali. 60% hiš je težje, 20% pa lažje poškodovanih. Popolnoma ne- poškodovana ni ostala nobena hiša. To pomeni tudi veliko škodo za hišne posestnike. Le-ti so veanoma mali ljudje, ki živijo od nekaj sto goldinarjev letne najemnine ali pa, zato ker so prezadolženi, sploh ne živijo kot hišni gospodarji, temveč kot hišni oskrbniki v interesu svojih up- nikov. Hranilnica je sicer odlično preskrbljena z denarjem, toda hiše z gradbeno parcelo danes večinoma niso več toliko vredne, da bi lahko no- sile hipoteko, iz katere bi lahko financirali novo gradnjo ali prezidavo hiše. Tu bo torej morala pri- skoati na pomoč javna dobrodelnost, če nočemo, da bo Ljubljana padla v roke "nepremičninskim hijenam", ki lahko danes pokupijo poškodovane hiše po smešno nizki ceni, da bi zgradili nove. Ljubljana pa tiadi sicer računa na dobrodelnost tujine. Mesto je namreč prerevno, da bi si lahko samo pomagalo, še posebej sedaj, ko sta zastala trgovina in promet. Izračunano je, da so doslej v tujini zbrali že okrog 200.000 goldinarjev pomoči. Pri tem stoji Dunaj v vsakem pogledu na prvem mestu in je Ljubljančane, ki hočejo posloveniti me- sto, ne glede na vse nacionalne razprtije, veliko- dušno podpiral z denarjem in dobrimi deli. Ljubljančani so seveda zaradi potresa veliko pretrpeli. Strah je tudi razumljiv. V prvi noči so Ljubljančani, ki so oatno dobri poznavalci Svetega pisma, mislili, da se bo zemlja odprla in požrla Korejevo drhal. Ta strah so najbrž že prestali. Toda potres traja sedaj že tri tedne. V nedeljo (28. aprila) sem sam doživel njegov sunek, ponovno spet v noči s ponedeljka na torek in nato še enkrat v četrtek. Potresna statistika napoveduje, da bodo potresi trajali cele mesece oziroma celo tri leta. Ljubljančani se torej razumljivo še niso pomirili in v Ljubljani je ravno sedaj opaziti številne živčne motnje, veanoma sicer nižje stopnje, kot mi je povedal ravnatelj norišnice. V Ljubljani sta frančiškanski in uršulinski samostan. Človek bi si lahko mislil, da se bodo v tem strogo katoliškem mestu menihi in nune z vso krščansko ljubeznijo postavili na čelo reševanja. Toda ravno oni so se najslabše obnesli. Nune so ponoči skrivaj pobeg- nile Lz mesta, menihi pa so se umaknili na svoje lepe samostanske vrtove. Skupaj s premožnimi meščani, ki so hitro pobegnili, so se izognili člo- veški solidarnosti v nesreči. Toda sicer in na splošno Ljubljančanom ne moremo odrea pri- znanja, saj niso izgubili poguma in vztrajno delajo pri organiziranju pomoči. Zato lahko tudi upajo, da bo ljubljanski potres - podobno kot zagrebški leta 1880 - konec koncev imel vsaj dober učinek, torej, da bo iz starega, grdega mesta nastalo novo in lepše mesto, resnično "heia Ljubljana". Prevedel Andrej Studen ZUSAMMENFASSUNG Ein schreckliches Erdbeben erschütterte die Mauern von Ljubljana Das Ljubijaner Erdbeben unter der Lupe eines neugierigen Journalisten Am 14. April 1895 wurde Ljubljana (Laibach) von dem katastrophalen Ostem-Erbeben heim- gesucht, das einen Meilenstein in der äußeren Entwicklung Ljublanas bedeutete. Gerade aus diesem Grunde pflegt man oft von einem Vor- Erdbeben- und einem Nach-Erdbeben-Ljubljana zu sprechen. Das Erdbeben versetzte zwar die Einwohner von Ljubljana in Angst und Schrecken und denen, die es erlebt hatten, blieb es noch lange in Erinnerung. Trotz der Katastrophe stürzte kein einziges Haus völlig ein und Todesopfer gab es kaum. In der Zeit zwischen dem Erdbeben rmd dem Ende des Jahres 1906 wurden 154 Häuser abgerissen, also 11 Prozent, 361 Häuser wurden neu erbaut. Für die Amtszeit des Bürgermeisters Ivan Hribar (1896-1910) waren Bestrebungen nach ei- nem neuen, weißen, mächtigeren und moderneren Ljubljana kennzeichnend. Das Erdbeben trug zweifelsohne wesentlich zur Modernisierung der Stadt in Hribars Ära bei. Außerhalb der Alt- und Vorstadt Ljubljanas wurden zahlreiche reprä- sentative Gebäude errichtet. Ljubljana machte in der Nach-Erdbeben-Ära einen großen Fortschritt auch im Bereich der Stadthygiene, erhielt ein Elektrizitätsnetz, eine elektrische Straßenbahn und ein Telefonnetz. Da über das Ljubljanaer Erdbeben im Jahre 1895 bereits viel geschrieben worden war, ent- schieden wir uns, anläßlich des hundertsten 51 KRONIKA 's časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Jahrestags des Erdbebens durch die Übersetzung eines Feuilletons des Korrespondenten der deut- schen Frankfurter Zeitung und des Handelsblattes Dr. Heinrich Kanner zu gedenken. Das pittoreske Feuilleton unter dem vielsagenden Titel "Eine gestützte Stadt" erschien in der erwähnten Zeitung am 7. Mai 1895. Dr. Kanner hielt sich Ende April und Anfang Mai 1895 (von 28.4. bis 2.5. 1895) in Ljubljana auf. Er schilderte ganau, was er sah, hörte und erlebte. Das Feuilleton wird hier zum ersten Mal in seiner Gesamtheit in slowenischer Sprache veröffentlicht, einige Auszüge wurden be- reits anläßlich des vierzigsten Jahrestags des Erd- bebens von Leopold Stanek herausgegeben. Das Feuilleton stellt eine moderne Beschreibung der Verhältnisse in der Stadt nach dem Erdbeben dar. Auf eine anschauliche Weise stellt uns der Autor das alltägliche Leben vor und schildert die schrecklichen Tage nach der großen Katastrophe, von der Ljubljana heimgesucht wurde. 52 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Helena Prelc K zgodovini blaznosti na Slovenskem v prejšnjem stoletju 'Novi zavod za blazne... je dvonadstropna hiša, zgrajena v oblila paralelograma, od glavnega po- slopja oddaljena nekaj korakov proti vzhodu in obdana z dovolj visokim zidom. Žid ima ena vrata nasproti glavne stavbe in druga, za navaden vhod namenjena vrata, proti splošnemu vrtu nasproti glavne tonte zavoda. Oba vhoda sta zaprta in opremljena z zvoncem na poteg. Med prednjim zidom in glavno fronto se nahaja peščena terasa z nekaj drevesi, v nasprotni smeri, proti Cesti usmiljenih bratov, pa je v dva oddelka, za moške in ženske norce, z leseno ograjo razdeljen vrt. Obeh spolov v vrt ne pustijo istočasno. Tako v pritličju kot v zgornjih nadstiopjih se levo in desno pride v pazniško sobo, ki je pove- zana s širokim in dolgim ter z opeko tlakovanim hodnikom, na strani z okni, ki so obrnjena proti terasi, pa v sredini opremljena s pečjo. Nasproti oknom, proti jugu, se na vsaki strani, spodaj in zgoraj, nahajajo vhodi v šest, skupaj 24 malih sob za norce. Moški in ženske so ločeni po krilih stavbe, proti vzhodu ženske, proti zahodu moški. Okna sob so obrnjena na vrt; zgomja imajo razgled na hišo št 2 v Kapucinskem predmestju. Na vzhodu meji zavod na vrt hiše št 30 v šenpetrskem predmestju. Vsa okna so zavarovana z železnimi rešetkami. Norci nimajo iz omenjenega hodnika nobenega dmgega izhoda kot skozi pazniško sobo. V vsa- kem krilu je delovna soba za mirne norce, gar- deroba in kopalnica z nujno opremo. Vsaka soba je (nasproti povišanega zarmeženega okna) oprem- ljena z lesenimi in rešetkastimi vrati z okencem, po katerih nekateri norci plezajo do odprtega za- mreženega okna nad njimi... Po možnosti so v so- bah tudi druge naprave poleg točno v sredini, ne- koliko proti steni na tla pritrjene železne postelje in nočne posode za tiste, kd jo znajo uporabljati. Vsaka postelja ima slamnjačo, žimnico, pre- oblečen vzglavnik, odejo in dve laneni rjuhi, eno za odejo. Inventar perila obsega: 6 kosov: lanenih rjuh za vsako posteljo, podložne rjuhe za dva- kratno menjavo, brisače, serviete, moške in ženske jutianje halje; 3 kose: vzglavnikov, prevlek, moš- kih in ženskih srajc. Hrano prinašajo iz glavne stavbe. Pazniško osebje, vsak z 12 gld mesečne mezde, so dva moška in dve ženski... " Čeprav je zdravnik dr. Fr. Wilhelm Lippich v svoji topografiji Ljubljane^ več kot nazorno opisal "blaznico", ki so jo zgradili pri splošni bolnišnici na Ajdovščini v letih 1820-18272, g delovanju te za razvoj psihiatrije na Slovenskem tako pomembne ustanove ne vemo veliko-'. Jasno pa je, da se je morala prva ljubljanska "blaznica" precej razliko- vati od mnogo kasneje ustanovljenega (1881) zavo- da na Studencu - že zaradi tega, ker je delovala v okviru splošne bolnišnice. Usmiljeni bratje so - po svoji zmožnostih - pač poskrbeli tudi za tovrstne bolnike, o konkretnih metodah, ki so jih uporab- ljali pri "zdravljenju" blaznih, pa lahko le ugibamo. Ze na samem začetku je obstajal neke vrste birokratski postopek za sprejem bolnikov. Prošnji za sprejem v blaznico je moral biti priložen uradni in od dveh zdravnikov izdelan opis bolezru.* To pomeni, da vsak, ki je bil "na umu bolan"^ oz. je kazal bolezenske znake, ni bil vanjo avtomatsko sprejet. Že omenjeni postopek nam daje vedeti, da Dr. Fr. Wilhelm Lippich, Topographie der k. k. Provinzialhaupstadt Laibach, Ljubljana 1834, str. 282- 285. 2 Ko je cesar Jožef 11. s posebnim dekretom leta 1782 odpravil večino samostanov, je bil razpuščen tudi red avguštincev. Leta 1786 so usmiljene brate iz Trsta poklicali v Ljubljano, da bivši samostan, ki je ležal med današnjo Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico, spremenijo v bolnišnico. Bratje so stavbo na hitro uredili in še istega leta sprejeli prve bolnike. Med njimi je bil tudi blazni frančiškan Rok Wissiak. Zaradi tovrstnih bolnikov se je vikar odločil, da bo desni del vhoda pri tleh namenjen za sprejem blaznih, ki so jih potem tukaj zaprli v majhne kolibe. Ta del so v dvajsetih letih na novo prezidali v oddelek ali blaznico. Prim. Pota in cilji slovenske psihiatrije nekoč in danes, Ljubljana, 1965, str. 120; H. Požarnik, Zagovori in molitve - edino zdravilo. Ob stoletnici slovenske psihiatrične knjige. Delo, 1978, št. 82, str. 35. ^ Ohranjeni viri npr. nič ne povedo o delu zdravnikov in načinih zdravljenja, skratka o tem, kako je ustanova "dihala". Prim. Lev Milčinski, Od norišnice do klasične bolnišnice ob 100-letnici, Delo, 1981, št. 24, str. 20. 4 Lippich, n. d., str. 284. ^ v 19. st. so uporabljali izraze: norci, blazni, bolni na umu. Termin duševni bolnik se rodi v 20. stoletju. Prim. Časopis za kritiko znanosti, SUB-Psihiatrične študije, 138-139, Ljubljana, 1991, str. 125. 53 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 19951 v 19. stoletju ni šlo več za (bolj ali manj avto- matsko) zapiranje umobolnih, z namenom, da bi pred njimi zaščitili normalne, pač pa je v njem iz- ražena skrb, ki je počasi vodila v zdravljenje, ne pa več izključno v zapiranje.^ Seveda je bil strog postopek sprejema v blaznico tudi posledica velike prostorske stiske, s katero se je le-ta otepala. Že od začetka so bili njene kapacitete polno zasedene (prostora je bilo le za 37 bolnikov)'', prostorsko stisko pa so poskušali lajšati z namestitvijo "mir- nih" norcev v delovne sobe. Kljub temu pa je vrsta bolnikov leta in leta čakala na sprejem v blaznico^. Po poročilu dr. Zhubra so v prvih petih letih de- lovanja (1828-1832)' v blaznico sprejeli 36 bolni- kov; od tega so jih 12 odpustili, 8 pa jih je urtu-lo. Več kot polovica (19) jih je bolehala za manijo*". Dejstvo, da je v omenjenem zdravniškem poročilu podan natančen seznam bolnikov po boleznih, ka- že, da so za bolne že skrbeli zdravniki, ki so po- znali sodobno klasifikacijo bolezni uma}^ Sprejem je bil ali brezplačen ali pa je bilo treba plačati oskrbovalnino.l2 v prvem primeru je moral biti prošnji dodan še izkaz o revščini*^. Zdravljenje na tem oddelku je bilo namreč veliko dražje od zdravljenja na ostalih oddelkih bolnišnice, pri viši- ni stroškov pa je glavno vlogo igralo ležanje posa- meznika v bolnici. Povprečna cena je bila*'*: - v splošnih bolnišničnih oddelkih 27 goldinarjev; - v porodnišnici 2 goldinarjev; - v blaznid 127 goldinarjev. Že ko je bila zgrajena blaznica na Ajdovščini, so ugotovili, da je za praktične potrebe pretesna. In tudi v naslednjih desetletjih se je ljubljanska blaznica - do leta 1881 je bila edina ustanova ria sedanjem slovenskem ozemlju, ki je sprejemala to- vrstne bolnike - nenehno otepala s prostorsko stisko. Po poročilu dr. Karola Bleiweisa so leta 1870 ^ Pred 15. stoletjem so norci veljali za božje otroke, zato so jih temu primerno tudi obravnavali. V 15. stoletju pa je postala norost središče nereda, nagonskega besa, najnižja točka človečnosti. Ta miselnost se je ohranila še v 19. stoletje. Bleiweis, Blaznice, norišnice, kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen, Ljubljana 1878, str. 3. ^ Lippich, n. d. , str. 284. ' Ibidem. *" Manija (gr. mania) je težja duševna bolezen, pri kateri prevladuje veselo razpoloženje. V 19. st. so to bolezen pojmovali kot bolezensko slo, ki se razodeva v prehrani čustvenosti, blodnjah, idejah o lastni veličini. ** Prva psihiatrična klasifikacija ima svoje začetke na zač. 19. stoletja in je delo Esquirola. Od vseh najbolj znan in najbolj izpopolnjen je Kraepelinov (1856-1926) tročlenski sistem klasificiranja, ki je še danes zastopan v vseh sodobnih klasifikacijah. *2 Lippich, n. d., str. 284. *3 Ibidem; če oseba ali njeni sorodniki niso bih sposobni plačati zdravljenja, so morah to izkazati z ubožnim listom. H. Požarnik, Zagovori in molitve - edino zdravilo. Ob stoletnici slovenske psihiatrične knjige. Delo, 1978, št. 82, sh-. 35. sprejeli 50 bolnikov, leta 1875 112, leta 1876 98, leta 1877 pa 106 bolnikovih. Vprašanje, kam spraviti blazne, se je oblastem nenehno postavljalo. Na ljubljanskem magistratu so že leta 1841 pričeli razpravljati o novi bolnišnid za blazne. Dvomi dekret z dne 9. 11. 1841*^ je do- ločal, naj zgradijo skupno blaznico v okolid Lju- bljane. V zahtevku je bilo rečeno, da je potrebno kupiti 6 oralov vrta in polja s poslopjem ali brez njega, magistrat pa je moral poiskati ugodne po- nudbe. Le-te so bile štiri. Po mnenju magistrata bi bilo za ureditev blaznice najprimemejše posestvo Valentina Zeschka, a si je lastnik leta 1847 pre- mislil, ker je razprava predolgo trajala. Končno se je magistrat odločil za ponudbo gospodične Aber- fuille. Izdelali so celo predračune in načrte, toda do gradnje ni prišlo zaradi nemirov v državi. Še 30 let je moralo miniti, preden so novo blaznico začeli graditi. Med tem pa so oblasti prostorsko stisko od- delka reševale na razbčne načine. Kupili so dve hiši: hišo 58 v Poljanskem predmestju in hišo št. 42 ('T3olnica") na Poljanah. Zanimivo je, da je bila hiša št. 58 tudi v ponudbi gosp. Aberfuille in da so raje odkupili le to hišo kot pa posestvo, čeprav bi le-to dolgoročno prineslo razrešitev problema pro- storske stiske (To se je ob koncu stoletja dejansko pokazalo kot napaka, saj je büo bolnikov mnogo več, kot bi jih lahko sprejel novi zavod). V tej hiši je bilo leta 1869 12 bolnikov (vsi so bili moškega spola) in 5 zaposlenih (2 negovalki in 3 strežniki). Istega leta je deželni odbor kupil hišo št. 42 na Poljanah, ki ni bila namenjena samo za umobolne. Ko je bila leta 1873 epidemija osepruc, so Blaznico na Ajdovšdni izprazrdli in blazne premestili v to hišo. Po ukazu deželne vlade so jo kasneje uredili za kozave bolnike. Poleg obeh hiš so za potrebe blaznice uporabili tudi prostore Prisilne delavnice na Poljanskem nasipu; 11. 11. 1873 so v njej odprli podmžnico za blazne*''. Vanjo so spravili 24 moš- kih in 16 žensk. Ženske, ki so bile v Prisilni de- lavnid, pa so zopet poslali v Laukowitz. Primarij je podmžnico obiskal vsako dopoldne, za nego pa so skrbele redovnice. Nenehno ukvarjanje s prostorskimi problemi, dejansko skozi vse 19. st., je psihiatrijo na Sloven- skem gotovo omejevalo v njenem razvoju. Že sa- me razprave o novi blaznid so trajale več kot 30 let. Čeprav so se pred marčno revoludjo načeloma odločili za nakup posestva, na katerem bi usta- novili poseben zavod, si še vedno niso bili na jas- nem, kaj želijo. To dokazujejo seje, ki so si sledile *^ Bleiweis, n. d. , str. H. Požarnik, Zagovori in mohtve - edino zdravilo. Ob stoletnici slovenske psihiatrične knjige. Delo, 1978, št. 82, str. 35. *' Dolenc, Usoda Ljubljanske prisilne delavnice. Kronika slovenskih mest, 1937, str. 72-76. 54 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino V naslednjih letih. Tako je deželni odbor na tretji seji 12. 1. 1863 razpravljal o razširitvi bolnišnice, sami zdravniki pa so bili proti temu in so se na 5. seji zavzeli za skupno blaznico za Štajersko, Ko- roško in Kranjsko, ki naj bi bila v bližini Gradca^^. (V njej bi imel kranjski oddelek 80 postelj). Zaradi izredno dragega prevoza bolnikov v Gradec - Južna železnica blaznih ni hotela prevažati v na- vadnih, skupnih vagonih, ampak ločeno - so idejo opustili. V razpravah, ki so si sledile v 70. letih, ni bilo več govora o raznovrstnih idejah, ampak o nemogočih prostorskih razmerah na oddelku. Tako je na razpravi konec leta 1872 dr. Bleiweis dejal^^: "Saj gledajo nore ženske doli na moške nore, oni gledajo gori, une pa doli, koder se sprehajajo" in dodal, da so se "pri takšni situaciji na dvorišču že nesramne rea godile". V naslednji razpravi leta 1875 pa je dr. Bleiweis nastopil s svojim zgodovinskim referatom, ki ga nekateri štejejo za drugi temeljni kamen slovenske psihiatrije. Gre pravzaprav za govor, s katerim je dokončno prepričal kranjski deželni zbor, da je nujno potrebno zgraditi poseben zavod za blazne. Tako se je deželni zbor oktobra 1875 končno le odločil, da bo kupil nekdanje posestvo gosp. Aber- fuille, ki je bilo v tem času last Valentina Kris- perja^O. Zanj so plačali 57.370 gld, končni znesek za ureditev blaznice pa je znašal 233.691 gld 28 kr^l. Zemljišče za bodočo blaznico je bilo iz mesta oddaljeno le 5 km in je obsegalo 74 oralov zemlje. Obdano je bilo s trimetrskim zidom (le ta je ostal še iz časov živalskega vrta) in je premoglo tudi ribnik. Toda stavba je bila v več kot slabem stanju. Že mesec dni po nakupu se je v to nefunk- cionalno zgradbo vselilo 30 mirnih norcev in 5 skrbnic (na vsakih 6 bolnikov ena skrbnica). Lahko bi rekli, da je na začetku - vse do uradnega od- prtja deželne blaznice leta 1881 -, šlo za neke vrste kolomjo.22 Vendar je to verjetno bila le slaba tolažba za neurejene razmere, kajti kolonija potre- buje boljšo organizacijo kot zaprta ustanova, viso- ko raven strokovnega delovanja in primerne bi- vanjske prostore. Šele leta 1878 so bili pripravljeni 3 osnutld za novo stavbo, po temeljitem preudar- ku pa so prejeli načrt Dr. Karola Bleiweisa, ki je predvideval 5 oddelkov s 152 bolniki. H. Požarnik, Zagovori in molitve - edino zdravilo. Ob stoletnici slovenske psihiatrične knjige. Delo, 1978, št. 82, str. 35. Ibidem. ^ Nekoč je bilo to posestvo v lasti knezov Auerspergov, ki so imeli v njem živalski vrt - "Tiergarten". Prim. Jože Lokar, 100 (sto) let slovenske psihiatrije 1881-1981, Naši razgledi, 30/1981, št. 9, str. 253-254. 21 Pota in cilji..., str. 124. 22 Kot nova oblika bivanja mirnih norcev se v 19. st. pojavi kolonija. Kolonijo je običajno vodil norišnični vodja, norci pa so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Gradnja je bila v zelo skromnem obsegu kon- čana leta 1880. 27. in 28. 12. 1880 so vanjo pre- mestili 22 moških in 26 žensk. Uradna otvoritev blaznice je bila 3. 1. 1881.23 Spremenil se je tudi naziv blaznice v "Kranjsko deželno blaznico Stu- denec".24 Stavbo so dograjevali v več fazah. Sama stavba je po ohranjenih načrtih25 imela klet, pri- tličje, dve nadstropji in podstrešje, moški in ženske pa so bili, prav tako kot na oddelku splošne bolnišnice na Ajdovščini, v ločenih krilih. Ob otvo- ritvi je bilo na Studencu 77 bolnikov.26 To pomeni, da sta obe blaznid (Kranjska deželna blaznica Stu- denec in oddelek splošne bolnišnice na Ajdovščini) do konca delovanja slednje leta 18952-^ imeli sku- paj 194 postelj. To pa je bilo še vedno premalo, saj se je npr. leta 1890 v bolnišnid v Ljubljani zdravilo 30 in na Studencu 178 umobolnih (kar že preseže 200 postelj), dodatnih 59 pa so jh namestili še v hiralnico sv. Jožefa28. Kakšnih petdeset let pre- pozno zgrajen zavod je lahko le delno pokril pro- storske potrebe.29 V zavodu na Studencu je kljub obetavnemu začetku na koncu stoletja moralo biti nekaj močno narobe. Če so bili članki v časopisju ob odprtju blaznice izredno pozitivni in polni hvale, so bili dve desetletji kasneje satirično orientirani. Reagiral je celo deželni zbor in nastavil še dva zdravnika. Tako so sedaj v blaznid, ki je imela 200 bolnikov, delali: dr. Karol Bleiweis, dr. Stevo Divjak (1868- 1938) in dr. Ivan Robida (1871-1941). Dr. Robida se je z vso vnemo lotil nekaterih novih prijemov, ta- ko da je npr. odpravil ovimico (prisilni jopič), z bolniki se je srečeval, prirejal izlete. Tak nov pristop je povzročil med zdravniškim osebjem raz- prtije in dr. Robida je poslal na deželni odbor dopis, kjer je opisal razmere na Studencu. Leta 23 Laibacher Zeitung, Die Eröffnung der neuen Irren- anstalt in Studenz, 1881, št. 6, str. 45-46. Naziv zavoda se je spremenil še trikrat. Okoli leta 1895 se je imenoval Kranjska deželna umobolnica na Studen- cu, po I. svetovni vojni Bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec in po II. svetovni vojni Bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje. Prim. Pota in cilji..., str. 128. ARS: Načrti umobolnic. 26 Laibacher Zeitung, Die Eröffnung der neuen Irren- anstalt in Studenz, 1881, št. 6, str. 45-46. 2^ Tega leta je Ljubljano prizadejal potres, ki je splošno bolnico tako poškodoval, da so jo morali naknadno porušiti. Njeno mesto pa je zapolnila splošna bolnica na Zaloški cesti, ki je imela tudi paviljon za telesne hiralce. Prim. Peter Borisov, Univerzitetni klinični center v Lju- bljani, njegov nastanek in razvoj, Ljubljana, 1986. 28 ZAL: REG I/fasc. 967, fol. 640. 2" Slovenija (brez Primorske) je pred 11. svetovno vojno razpolagala s 1370 posteljami. Studenški oddelek Bol- nišnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec je imel 472 postelj, ljubljanski oddelek Bolnišnice za duševne bolezni Ljubjjana-Studenec na Poljanskem nasipu je imel 398 postelj, bolnišnica v Novem Celju je imela 380 postelj, zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani pa 120 postelj. Prim. Pota in cilji..., str. 132. 55 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 3 1995 1906 je prišlo do disciplinske preiskave, ki je brez natančnui vpogledov in brez zaslišanja prič dala presenetljive rezultate: dr. Bleiweisu je bilo od- vzeto vodstvo''", dr. EHvjaku je bila prepovedana privatna praksa, dr. Robida pa je bil odpuščen. Treba je povedati, da je na tak izid nedvomno vplival spor, ki je trajal že nekaj let. Namreč, na posestvu blaznice je bila ribogojnica, ki je bila v lasti ribogojnega zavoda. Ribogojnici so zdravniki vedno bolj oporekali, češ da okužuje ozračje, "ker se množina vode vidoma manjša v bojarju, nima zdravniška hiša skoro 2/3 leta vode za splakovanje klosetov in še ta voda je jx>]na gnjusnih tvaiin, pozimi pa tudi zmrzuje v ceveh, ker so neprak- tično in premalo globoko položene. "3* Zoper ribo- gojnico so vsi trije zdravniki že leta 1903 večkrat protestirali''^^ toda nad interesi blaznice so očitno vedno prevladali ekonomsko zanimivejši projekti. Kot smo rekli, je vse 19. stoletje na Kranjskem primanjkovalo prostorov in s tem seveda tudi le- žišč za umobolne. Pri tem se nam ponujajo zani- inivi podatki glede števila registriranih umobolnih. Če zaobjamemo čas od 1881 do 1890 (ko je zavod na Studencu že deloval), nam letna poročila po- kažejo natančno število registriranih in natančne številčne tabele po boleznih (tabeli sta povzetek nekaterih podatkov)^^: ^ Pota in cilji..., str. 129. Verjetno so bili le začasno od- stavljeni, saj se v virih navaja, da je dr. Bleiweis vodil te ustanove do svoje smrti leta 1909. 31 Pota in cilji..., str. 130. 32 Ibidem. 33 V tabelnem pregledu so zajeta poročila za leta 1881, 1882 in 1886 (glej ZAL: REG I/fasc. %7, fol. 171; fol. 268; fol. 527); za leta 1883, 1884, 1885, 1887, 1890 so navedeni številčni podatki (glej ZAL: REG I/fasc. 967, fol. 281; fol. 292; fol. 462; fol. 463-485; fol. 595-606; fol. 618-639); za leti 1887 in 1889 pa ni ohranjenih podatkov. Pri tem je treba poudariti dvoje. Leta 1881 je bilo največ bolnikov zaprtih zelo kratek čas. Ta čas se začne povečevati in leta 1886 (kot prvega leta novega petletja) je že več kot 25% bolnikov bilo pridržanih več kot 5 let. Prav tako je razvidno, da so zdravniki z leti znali vedno več bolnikov klasificirati po boleznih, in sicer so jih leta 1881 klasificirali 109, 5 let kasneje pa je to število naraslo za več kot 100%. Napredek se je kazal tudi pri sprejemu, pre- vozu in financiranju. Sprejem so izvajali na pod- lagi ovadbe34 ali pa če je umobolna oseba raz- grajala.35 Navodila so bila jasna. Deželni odbor je dal leta 1898 natisniti vprašalne pole36, ki so biJe namenjene zdravnikom, da bi natančno popisali sprejem bolnikov. Tako bi dobili obsežnejši popis bolnika in bolezni in si olajšali delo. Šlo je pač za obrazce, le-ti pa pomenijo poenoteno delo. S spre- jemom je vsekakor bü povezan prevoz. Zdravniki so odsvetovali nasilno privedbo z zvijačami in laž- mi37 ali celo, da se posameznika omami s pijačo. Vendar so se tudi takšne reči dogajale. "Primerila se mi je svoj čas na Studencu tragikomična do- godba, da sta prišla bolnik in njegov spremljevalec totalno pijana v zavod, tako da nobeden ni bil sposoben odgovoriti na kako vprašanje, niti po svojem imenu. Voznik, ki je bil tudi, dasi v lažji meri vinjen, je podal dokumente za sprejem, ni pa vedel katerega od obeh se tičejo. Strežniki so torej onega, ki se je zdel nenormalnejši, dali v kopel, doom je drugi čakal zunaj kopeU. Voda ga je vsaj toliko streznila, da smo poizvedeli imena - in iz- kazalo se je, da smo kopah napačnega... "3^ Prevoz so lahko opravili sorodniki, na voljo pa je bilo tudi 34 Npr. ZAL: REG Vfasc. 965, fol. 554: "Moja hči Helena Klopčič v Ljubljani začela je vsaki dan bolj umobolna postajah. Ona je postala nevarna, ker išče le kake špičaste reči, kakor škarje, nože, glaževino in druge take nevarne izdelke... Ker se je pa njeno stanje zadnja tedna toliko oslabšalo, da ni mogoče več z njo, sem prisiljena to mestnemu magistratu ovadih in na podlagi priloženih prilog A-D staviti ponižno prošnjo. Slavni mestni magistrat naj blagovoli to na znanje vzeti in potrebne korake ukreniti, da Helena Klopčič pride v bolnico ali v dobrodelni zavod na Studenec radi umo- bolnosti. 6. avg. 1890 mati". 35 Npr. ZAL: REG I/fasc. 965, fol. 458; "Mestna stražnika Miha Blažič in Josip Korče prijela sta na Marijinem trgu, in sicer danes zjutraj ob 1/2 5 uri, 40 let starega Janeza Goršiča, hlapca, in ga zaradi razgrajanja privedla v stražnico. Ker pa se iz priloženega spričevala razvidi, da je zblaznel, se ga pošlje v zdravniško oskrbovanje. 12. 9. 1886". 3^ ZAL: REG 1/fasc. 1081, fol. 1448; fol. 1450. Vprašalne pole so zajemale vprašanja o imenu, starosti, spolu, veri, obani, ali je kdo v družini že imel duševno bolezen, kakšna je bila puberteta, vzgoja ali se je blaznost še ponavljala. Sledil je telesni in psihični izvid. Leta 1898 so pole razdelili 28 zdravnikom. 3" Fran Gosti, Transport umobolnih. Zdravje, 4/1928, št. 1, str. 10-12. Fran Gosti, Misterij duše, Ljubljana, 1924, str. 30. 56 43 1995 2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino gasilno in reševalno društvo. Če se je bolnik upi- ral, so zdravniki svetovali prisotnost treh mož, s tem, da bi ga eden prijel od zadaj, druga dva pa od strani in bi ga tako zanesli v voz^^. Transport umobolnih je potekal tudi med zavodi'*^, kar kaže na sodelovanje**!. Pri teh prevozih so morali biti strežniki naspani, čuječi. Če je bolnik dobil napad, so zdravniki opozarjali na pazljivost, da se ne bi poškodoval. Po določbi blazniškega statuta^^ jg morala stroške prevoza plačati domovinska občina. Tudi določila o plačilu stroškov zdravljenja so bila jasna. Deželna norišnica je vodila evidence stroškov v svojem dnevniku - norišničnem zakla- du,^3 j^jgj. sQ bile pobotnice. V njih je bilo zapi- sano, koliko je kdo komu dolžan. Lahko bi govorili o treh skupinah ljudi, ki niso plačali zdravljenja: L Tisti, ki so imeli neko lastnino, sorodnike in bi zdravljenje lahko plačali, pa ga niso. Pri teh je seveda prišlo do rubeža*^, ki se je vedno iz- vršil, če oseba ni z ubožnim listom izkazovala, da nima nikakršnega imetja, s katerim bi pla- čala oskrbo po zakonu. 2. Tisti, ki so sicer imeli sorodnike, pa ti niso bili sposobni plačati bivanja. Ponavadi so sorodniki te osebe ovadili magistratu, da bi plačali stroške bivanja."*^ 3. Reveži, ki niso imeli ničesar, ne lastnine ne so- rodnikov. Za te ljudi je stroške plačevala ob- čina. Samo v letih 1884-1887 je ljubljanska ob- Gosti, Transport umobolnih. Zdravje, 4/1928, št. 1, str. 10-12. f Ibidem. To dokazuje tudi korespondenca. Npr. ZAL: REGl/fasc. 965, fol. 435; fol. 465; fol. 466; fol. 473; fol. 475. 42 Glej ZAL: REGI/fasc. 965, fol. 445; fol. 506. ^ Glej ZAL: REGI/fasc. %5, fol. 324. ^ Npr. ZAL: REGI/fasc. 965, fol. 457: "Alojz Grilec, 41 let star, oženjen hišni posestnik in ribič. Krakovska ul. 29, na (xxllagi zdravniškega spričevala, kot blazen v zdrav- niško oskrbovanje." Dopis se je vrnil na magistrat, kjer je bilo navedeno, da zmore oskrbovane stroške sam pla- čati. In ker ni plačal stroškov 5 gld in 60 kr, je prišlo do rubeža. "Ena omara s predalki, viseča ura in dve omare brez predalki za obleko. " ^ Npr. ZAL: REGI/fasc. %5, fol. 437: "Miha Anžič, mestni tesar, naznani, da njegova žena Ivana doma mučno raz- graja, da se grozi in tudi kar ji pride pod roke... Njena govorica je le sama kurbir, kurba, prekleh kurbar, cigan, se kurbaš. To že dolgo ča.sa traja. Bržčas je zblaznela. 5. II. 1885." Temu sledi "prošnja za plačilo stroškov, ker jih je mož, ki mora skrbeti za 4 otroke, nezmožen plačah." Čina plačevala za 72 umobolnih^, ki sami niso mogli plačati bivanja v blaznid in hiralnid (glede na število postelj pa to ni bila tako majhna številka). Skozi zgodovino so umobolnice izkoriščali tudi za negativne namene, saj so vanje pošiljali tudi ljudi, ki so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov nezaželjeni. Povodi za zlorabe so bili različni, med njimi tudi politični. Tako so npr. v Studenec privedli Pranza Hipfla-Reppeta, ki je po-gumno trdu, "da je Franc Jožef I. star osel in da je Franc Ferdinand še večji". Seveda so v zavodu kmalu ugotovili, da Repe še zdaleč ni nor, ampak da so njegovi politični verbalni izpadi posledica kroničnega pijanstva^''. Gotovo so se različne zlorabe dogajale tudi pri nas, čeprav so tedanji zdravniki takšne in podobne odtke odločno odklanjali^. Poudarjali so, da zdrav- nik v zavodu ni edini odgovoren za sprejemu bolnika v umobolnico. (Oseba, ki je prišla v usta- novo, je morala imeti zdravniško spričevalo svo- jega zdravnika). Prav tako bolnikov niso pripeljali zdravniki, ampak ponavadi sorodniki, po opisu pa so privedenega opazovali, da bi tako ugotovili mo- rebitne zdravniške napake. Povrhu vsega pa so morali vsak sprejem prijaviti sodišču in v prijavi | navesti vzrok sprejema. Sodišče je nato naredilo preiskavo, ki jo je izvedel nezavedni izvedenec. Tako so na podlagi aktov, bolezenskih popisov in preiskav ugotovili, ali je pridržanje upravičeno ali ne. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj pa se je zgodilo, če je do zlorabe prišlo s podkupovanjem zdravnika. Dr. Fran Gosti pravi takole: 'Najmanj se more misliti, da bi zavodni zdravniki imeli kaj povoda ali dobička za krivično zadržanje. Ako kdo meni, da bi se dali podkupiti, bi se to utegnilo zgoditi le kakemu lastniku sanatorija, ki dobiva vi- soke oskrbnine. Da bi pa zavodni zdravnik, ki do- biva od države plačo in to isto, ako ima v zavodu 200 ali 300 bolnikov... Krivične internacije bi torej ne bile povzročene po zdravnikih, temveč po dru- 46 ZAL: REG I/fasc. %7, fol. 440-441 (za leto 1884); fol. 516- 517 (za leto 1885); fol. 531, 533 (za leto 1886); fol. 581 (za leto 1887). 4' Arhiv Republike Slovenije, konvolut Anarhish 1885- 1918: Zavod je podal mnenje, da Repeta zaradi političnih izgredov po zakonu ne morejo nasilno zapreti v zavod. Je pa Repe na lastno željo ostal na zdravljenju 6 mesecev. 4° Fran Gosti, O "krivičnih" internacijah v umobolnicah. Zdravje, 11/1935, št. 11/12, str. 157-159. 57 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 58 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino gih"A^ Ker pa ni dokazanih primerov take zlo- rabe, lahko o njih le domnevamo, tudi na podlagi zgomjega primera. Do zlorab je lahko prišlo pri preiskavah o pri- števnosti storilca, ki so običajno sledile izvršenim hudodelstvom. V takih primerih so namreč zdravniki morali ugotoviti ali je storilec prišteven ali neprišteven, še večkrat pa to, ali neprištevnosti ne simulira^". Problem pa je ležal v dejstvu, da so jih v času opazovanja poslali na Studenec, kamor po besedah dr Göstla niso sodili: "Razen tega se nahaja po naših blaznicah še veliko bolnikov, Id pravzaprav ne spadajo vanje, temveč se nahajajo ondi le, ker nimamo zanje posebnih zavodov. To so blazni zločinci in alkoholild. Naravno je, da je treba za blaznike, ki so povzročili kak zločin (n. pr umor), skrbeti za posebno stogo nadzorstvo in onemogočiti beg v interesu obče varnosti - kar je pri modemih zavodih težavno. Pozabiti ne sme- mo, da umobolnice niso jetnišnice ter je beg tem lažji, čim bolj zavod odgovarja modernim za- htevam" Vse to na samo blaznico kot ustanovo ni moglo pozitivno vplivati, saj o norcih ljudje nikoli niso imeli dobrega mnenja. Tako je do zlorab v največji meri prihajalo prav pri nevednih ljudeh, ki so posameznika prehitro označUi za umobolnega in ga tako tudi obravnavali.^^ Že v 19. st. so vedeli, da alkohol ne škoduje samo zdravju ampak učinkuje tudi na možgane, kar lahko povzroči blaznost. Pitje je bilo med Slovenci v vseh deželah v prejšnem stoletju zelo razširjeno. Zato ne preseneča, če je bil alkoholizem eden izmed najpogostejših vzrokov za duševne bolezni na Slovenskemu^ Mnogi znani Slovenci so svarili pred prevelikim pitjem. Fran Gosti je menil. ^ Npr. ZAL: REG Vfasc. 965, fol. 396: "Slavnemu mestne-1 mu magistratu v Ljubljani. Paušek Tone pristojen v Lju- bljano, pri tukaj ni okrajni sodniji zaradi hudodelstva požiga v preiskavi, izpuščen je bil danes iz zapora, ker je skoz izvedence dokazano, da je na umu bolan. Ime- novani odpošlje se ob enem Slavnemu mestnemu magi- stratu in se prosi vse potrebno ukreniti, da pride v no- rišnico, da ne bi zopet kje kaj zažgal kakor je storil me- seca januarja v Kamniku. 25. marca 1884." Sledi nada- ljevanje "Z dne 9. aprila 1884 določeno, da v norišnico." \ ^1 Gosti, Misterij duše, str. 21. 52 Npr. pritožbo ZAL: REG I/fasc. 1081, fol. 1400): "Slav- nemu mestnemu magistratu. Ana Dolar, bila je v službi kot kuharica. 25 t. m. pa se je prepehlo, da so jo imeli za zblaznelo, poslali po redarja in končno privedli v policijsko postajo in policijski zdravnik je dal mnenje, da Ana nikakor ni blazna, a policija, ji dala oznako, da ji "majčkeno fali". Zaradi te uprav izvirne diagnoze, izre- čene od strani nevečih in ji rekli, da se mora iz Lju-ß bljane odpeljati, ker če se ne bi bi jo ob 5h zjutraj zaprli v policijo. 26. 1. 1893" To potrjuje tudi okrožnica deželnega odbora z dne 29. 4. 1915, kjer je navedeno, da je poleg sifilisa in dednosti alkohol tretji vzrok za duševne bolezni pri nas. Prim. Lev Milčinski, 100 (sto) let slovenske psihiatrije. Bilten Univerzitetnega kliničnega centra, 13/1981, št. 6, str. 4-7. da je "pijančevanje... žalibog prekletstvo Slova- nov'^, dr. Robida pa je upravičeno poudarjal, da si Slovenci izgovor za pitje vedno najdejo: "Hje mesar, ker je na stojnici mraz, in pije pek, ker je pred pečjo vroče, - pije ribič, ki je vedno ves pre- močen in pije delavec v sušilnici, ker se mu grlo suši - pije verižnik in pije pnbežnik, pije turist in pije pometač, vsak ima svoje utemeljevanje, svoj izgovor, svoj zagovor, pa tudi kmet, delavec, meš- čan in intiligent Saj kmet težko dela, delavec slabo služi, meščan tako nima dmgega kot svoj kozarček vina in intiligent pije menda, ker je intiligenten... in vsi lahko od danes na jutri pijačo opuste, če že ravno mora biti"P^ Zdravniki so tudi z poljudnimi članki^o o bolezni uma, ki jo povzroča alkohol, na- zomo prikazali, kam ta lahko pripelje. Tudi država in posamezne dežele so se tega problema zavedle, a ker so imele pri davkih na žgane pijače ogromne dobičke, so to zlo bolj ali manj trpele. Tudi na Slovenskem je marsikoga, zlasti iz niž- jih slojev, alkoholna omama privedla v stanje, ki so ga zdravniki označevali s pojmom "Saüfer- wahnsin" - pijanska blaznost. Na Studencu se je delež bolnikov, ki so zboleli za "pijansko blaz- nostjo" gibal med 10 in 40%, med njimi pa je bilo za 10% več moških kot žensk^''. Seveda pa v blaz- nico rušo prišli vsi kronični alkoholiki, ampak le akutni blazneži. Alkoholikov je moralo biti mnogo, mnogo več. ZUSAMMENFASSUNG Wahnsinn in Slowenien im 19. Jahr- hundert Die Autorin behandelt die Entwicklung von Anstalten für Geisteskranke und ihre Lage im vorigen Jahrhundert im Land Krain (vor dem 2D. 5* G. F. , Pijanost in blaznost. Letopis matice slovenske za 1. 1893, str. 164-172. 55 Isto, str. 160. 5^ Npr. K. Bleiweis, Kaj imenujemo bolezen uma. Lju- bljanski zvon, VIH/1888, št. 1 (str. 44-49), št. 2 (str. 106- 110), št. 3 (str. 158-163). 57 Ibidem. 59 12 KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Jahrhundert gab es sonst in Slowenien keine speziellen Anstalten für derartige Kranke). Im ersten Teil der Abhandlung ist von der Entstehung und Entwicklung der Anstalten für Geisteskranke im 19. Jahrhundert die Rede. Die ersten, die sich damals um geistig Kranke kümmerten, waren die Barmherzigen Brüder, die im Jahre 1786 das ehemalige Kloster des Augustinerordens, das sie übernommen hatten, in ein Krankenhaus umwandelten. Die Barmherzigen Brüder brachten Geisteskranke in Hütten am Eingang zum Krankenhaus unter. Dieser Teil wurde in den Jahren 1820-1827 in eine Abteilung oder Irrenanstalt umgebaut, die vom übrigen Gebäude getrennt war. Die Kranken, getrennt nach Geschlecht, befanden sich in zwei Trakten des Gebäudes. Bereits beim Bau des Hauses wurde deutlich, daß es für die praktischen Erfordernisse zu eng war, da es nur für 37 Kranke Platz bot. Darum erwogen die Behörden den Bau einer besonderen Anstalt für Geisteskranke. Wegen der Märzrevolution im Jahre 1848 und jahrelanger Verhandlungen mußten 50 Jahre vergehen, bis mit dem eigentlichen Bau begonnen werden konnte. In der Zwischenzeit behoben die Behörden den Platzmangel durch Ankauf zweier Häuser, außerdem wurden Geisteskranke auch in den Räumen des Zwangsarbeitshauses in Ljubljana untergebracht. Im Jahre 1881 wurde die Anstalt endlich auf dem Grundbesitz errichtet, wo die Fürsten von Auersperg einen Tiergarten hielten. Sie trug den Namen "Krainer Landesinenanstalt Studeiiz". Beide Anstalten verfügten bis zum Jahre 1895 über 194 Betten, was bei weitem nicht genügte (eine Folge des späten Baus der Anstalt). Außerdem mußte das Allgemeine Krankenhaus im Ljubijanaer Stadtteil Ajdovščina wegen des Erdbebens von 1895 abgerissen werden. Im zweiten Teil der Abhandlung wird auf die Tätigkeit der beiden Anstalten eingegangen. Ob- wohl nur wenige Angaben erhalten sind, kann man zusammenfassend sagen, daß die Aufnahme und Beförderung von Geisteskranken sowie die Finanzierung ihres Krankenhausaufenthaltes gut funktionierten. Ln diesem Rahmen müssen zahl- reiche bürokratische Verfahren und klare An- weisungen zur Behandlung von Geisteskranken erwähnt werden. Da die Behandlungskosten von Geisteskranken höher waren (manchmal sogar um 100 Prozent) als bei anderen Kranken, wurden bei Gemeindevorständen zahlreiche Gesuche, beson- ders von Verwandten, eingereicht zur Deckung von Aufenthalts- und Behandlungskosten. Die Gemeinde kam auch für die Kosten jener armen Geisteskranken auf, die keine Verwandten und keinen Besitz hatten. Bei der Aufnahme war der Anstaltsarzt nicht der einzige, der darüber ent- schied, ob der Geisteskranke zur Aufnahme be- rechtigt sei oder nicht. Letzterer mußte nämlich das Gesundheitszeugnis des behandelnden Arztes vorlegen. Außerdem mußte jede Aufnahme mit Begründung beim Gericht angemeldet werden. Die Ärzte waren auch mit dem Problem der Simu- lation und des Mißbrauchs konfrontiert, wogegen sie scharf vorgingen. Solche Fälle kamen vor (sie sind auch in der Abhandlung erwähnt), eine nähere Untersuchung dieses Problems ergab aber, daß die Schuld nie bei einem Arzt lag, sondern bei den Verwandten der Geisteskranken und den Behörden, die mit der Anstaltsunterbringung eigene Zwecke und Vorteile verfolgten. Im dritten Teil behandelt die Autorin den "Säuferwahnsinn", ein Problem, das im 19. Jahr- hundert nicht nur bei den Slowenen akut war. Syphilitiker und Alkoholiker machten nämlich ein Viertel der Geisteskranken aus. Quellengestützte Übersichten zeigen, daß die Trunksucht auch unter Frauen aller Altersgruppen verbreitet war. Die Wirkung des Alkohols während der Schwan- gerschaft hatte eine erhöhte Zahl von geistes- kranken Kindern zur Folge. Interessant sind die vergleichsweisen Angaben über die Zahl der nor- malen und geisteskranken Kinder je nach Jahres- zeit bzw. als Folgeerscheinung nach großen Festen. Gerade bei den Kindern kamen die Folgen der Trunksucht auf erschreckende Weise zum Ausdruck Die Autorin wies auf noch eine Folge der Trunksucht hin: auf Verbrechen, die von Alkohol- süchtigen verübt wurden. Für die Unterbringung von alkoholsüchtigen Verbrechern und geistes- kranken Kindern hätte man besondere Anstalten einrichten müssen. Angesichts der Tatsache, daß erst im 19. Jahrhundert eine Anstalt für Geistes- kranke errichtet worden war, bestanden dafür keine Aussichten. Zusammenfassend kann man sagen, daß sich das unnötige Warten auf eine besondere Anstalt für Geisteskranke hemmend auf die Entwicklung der slowenischen Psychiatrie auswirkte, besonders wenn man bedenkt, daß gerade das 19. Jahr- hundert einen Wendepunkt in der Entwicklung dieser Wissenschaft in der Welt bedeutete. Trot- zdem war das Wirken von Ärzten wie Dr. Karol Bleiweiß (1834-1909), der als Pionier unserer Psychiatrie gilt, und Dr. Fran Göstl (1865-1945), bahnbrechend, schufen sie doch die Grundlagen der slowenischen Psychiatrie. 60 43 1995 12 KRONIKA časopis za siovenslco krajevno zgodovino Adam Lucijan Doneski za biografijo Jožefa Schwegla NAMESTO UVODA Slovenci imamo dosti zaslužnih ljudi Lz pretekle in še posebej polpretekle zgodovine, med katerimi je bil in je še marsikateri iz teh ali onih vzrokov zamolčan. Prenekateri, če ne kar vsi, pa so doživeli zgodovinske ocene v luči časa, v katerem so bili obravnavani. Glede na to, da smo v razmeroma kratkem času dveh stoletij Slovenci menjali štiri države, štiri narodnostne poglede in tri družbeno ekonomske formacije, so temu primerne tudi oce- ne dob in ljudi. Pretežno protinemško usmerjeno obravnavanje je zdržalo kar celo stoletje in več, tudi do take mere, da se je za nemčurje proglašalo ljudi, ki sploh niso zaslužili tega vzdevka, za Nemce pa ljudi, ki to niso bili. Dolgoletna ogro- ženost slovenskega naroda od germanskih sosedov v isti državi ima svoj odsev v zgodovinskih ocenah še danes in le nekaj izjem nikakor ne popravlja splošne slike, ki je na dlani. V gornji časovni in vsebinski okvir je vpeta tudi biografska skica Jožefa Schwegla, našega gorjanskega rojaka. Nekajletno zbiranje gradiva za njegovo biografijo je v tem članku skupaj s kratko biografijo predstavljeno kot zasnova za obsežnejšo monografijo. "Ljudi se je kar trlo, rtu otroci pa smo stali na zidu in gledali doli na cesto, koder so kočije vozile gospodo z Bleda in Radovljice in tudi Lz Lju- bljane...", se je pogreba starega barona Schwegla spominjal Cemetov ded z Reace.* Baron Jožef Schwegel je umrl prav na pragu prve svetovne vojne in je odšel z zgodoviriskega prizorišča skupaj z avstrijsko državo, v katero je neomajno verjel in ji vse življenje zvesto služil. Ohranjeni viri nam ga predstavljajo predvsem kot veleposestnika in gospodarstvenika, ki se ni vtikal v narodnostne boje. Ne glede na svojo izredno gospodarsko uspešnost in prenekatero zaslugo za deželo Kranjsko, pa si je prislužil ime odpadnika * DA (družinski arhiv avtorja), fase. XXI., Schwegel baron Jožef, mapa 11 (Gradivo za monografijo, beležka raz- govora Adam - Čeme z dne 18. 10, 1989). od slovenskega naroda. Predvsem so ga ideološko družili s Karlom Deschmannom, svoje pa je nare- dilo tudi Schweglovo sodelovanje v veleposestniški stranki. To je zasenčilo vse drugo, kar je dobrega za Kranjsko postoril. Po svoje je Schwegel tragična osebnost, saj so ga razmere, ko je bil dolga leta kot avstrijski diplomat odsoten iz domovine, precej odmaknile od slovenstva, kateremu je bil še v di- jaških letih neomajno vdan.^ Za Schwegla ne moremo reči, da je bil iz revne družine, čeprav se je njegov rod še generacijo prej resnično otepal lakote. Oče Janez si je toliko opomogel, da je omogočil dostojno izobrazbo svo- jim otrokom.3 Družina je bila srednje premožna z nekaterimi imenitnimi sorodniki.* Jožef Schwegel se je rodil 29. februarja 1836 v Zgornjih Gorjah pri Bledu, očetu Janezu in materi Neži, rojeni Markl.^ Rodil se je torej v letu izzida znamenitega Prešernovega "Krsta" in tik pred pri- četkom Vilctorijanske dobe, s katere koncem je tu- di odšel s političnega prizorišča. Mlada leta je pre- živel doma, kjer je tudi končal prvi razred os- novne šole.*' Kasneje je šolanje nadaljeval v Be- ljaku.'' Ko se je po nekaj letih vrnil iz Beljaka za počitnice domov, je znal le nemško, tako da se je z materjo le stežka sporazumel.^ Gimnazijo je ob- 2 RAL (Rückblicke auf mein Leben, Volosca 10. 10. 1911), rkp. v arhivu rokopisnega oddelka NUK v Ljubljani in Rozman F.: Baron Schwegel v svojih spominih. Kronika, letnik 32, 1984, št, 2-3, str. 223-229. 3 RAL, 3. RAL, 2. Jožefov oče Janez je bil nečak kmeta Žemve iz Stare Pokljuke, katerega sinova Janez in Blaž sta bila visoka oficirja v avstrijski vojski (Janez je bil general, Blaž pa celo feldmaršal); glej tudi: Benedik B.: Balohov Jože iz Zgornjih Gorij med krojaa berlinske Evrope, Delo 1978,_št, 302 (30. 10., str. 10). 5 Prepeluh A.: Josip baron Švegel /Schwege!/, 1933 (3. str.), tipkopis v arhivu SBL, kopija DA, fase. XXI., Biografije, mapa 2 in Mohorič S.: Schwegel baron Josip, 1954 (3. str), tipkopis v arhivu SBL, kopija DA, fase, XXI,, Biografije, mapa 2, pa tudi Neznani avtor, biografija, s. d. (3. str), v arhivu SBL, kopija DA, fase. XXI., Biografije, mapa 2. ^ Wurzbach C.: Biographisches Lexicon des Kaiserthums Österreich, Wien 1876, 355. 7 Hahn S.: Reichrats Almanach fiir die Session 1879-1880, Wien 1879,197. 8 8. RAL, 9. 61 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 19955 iskoval v Ljubljani med leti 1846 in 1854. Skoraj ves ta čas je bü gojenec Alojzijevišča. Prijateljeval je s Stritarjem, Levstikom, Erjavcem in drugimi, kar je ünelo za posledico razmeroma bogat in kva- Uteten üterami opus. Njegove pesmi so po večini razpoloženjske in izražajo predvsem domotožje in domoljubje.^ Metrika je skoraj brezhibna in gladko tekoča. Prevladujejo ustaljene pesniške obUke (so- net, alpska poskočnica idr.). Jasno je razpoznavna naslonitev na vzornika Prešerna, kateremu je v Zori jugoslavenski leta 1853 posvetu dva soneta^" z naslovom Na grobu Prešerna. V zadnjih dveh terdnah poziva Slovence, naj veUkemu pesniku vsaj posmrtno namenijo mesto, ki mu gre, obenem pa poziva vse Slovence k enotnosti: Krepko boril se verni sui je Slave; Častite ga, na grob mu vene denite. Ki mojstru pevcev krasu nije glave. Tu k grobu njega bratje pristopite I hribje čujejo naj i dobrave Na grobu tom vzajemnost prisežite! Z elegijo v Slaviji leta 1851 se je oddoLžu tudi spominu Andreja Smoleta.^! Izmed Schweglovih pesmi naj omenim v Glasniku slovenskem iz leta 1858 objavljeno občuteno pesem Mati m sin, ki izraža hrepenenje po domovini (avtor je takrat bival na EXinaju).!2 Bučelni pOc je ena redkih Schweglovih lirsldh pesmi, najprej objavljena v lju- bljanski Slaviji^^ in ponovno objavljena v Slovenski bčeU iz leta 1851.1^ Josip Mam jo še leta 1877 pripisuje Schweglu^^, kasneje pa jo vsi navajajo pri Simonu Jenku.^^ Spet domovini je posvečena pesem Pomladanski večer, objavljena v Slovenski bčeli iz leta 1851:17 Slave sini Domovini Vite vence na glavo. Njo ljubiti. Nji služiti Vaše le naj geslo bo. To je le nekaj pesmi iz Schweglovega opusa.^^ Pisal je tudi prozo, predvsem etnografske, prirodo- pisne in zeniljepisne vsebine, pri čemer naj ome- ^ SBLX., 250. 1" Zora jugoslavenska, 1853, 65-66. " Slavija, 1851, 59. 12 Glasnik Slovenski, 1858; II. 6, 7. 13 Navedba pod pesmijo v Slovenski bčeli, 1851,11., 53. 14 Slovenska bčela, 1851, II., 53. 1^ Mam J.: Jezičnik XXVIII., 43. 1° SBLX, 250. Slovenska bčela, 1851, 161 (z opombo, da je že bila objavljena v Slovenski Daniäd). 18 Za ostalo gl. Mam Jezičnik XXVIII., 43-45 in SBL X., 250. _______ nim spis V Bledu, ki slikovito opisuje blejsko oko- üco:19 Dežela Kranjska nima leps'ga kraja kot je z okols'no to podoba raja. A. Cangi: Fortivt bamna Schwegla (kip), toto- grafija v DA Skozi ves spis ga vodijo znamenite Prešemove besede. Že iz Aleksandrije pa se je Schwegel ogla- šal v Novicah s potopisom Iz Tersta v Alek- sandrijo.20 Pisal je tudi prispevke v slovenske šol- ske knjige,2i njegova ätanka iz leta 1853 pa je os- tala v rokopisu.22 V Schweglova "ljubljanska leta" sega tudi čas tako imenovane narodne prebuje, za katero lahko rečemo, da mladi Schwegel v njej ni sodeloval, čeprav se v poznih letih svojega življenja spo- minja, da je na nekem shodu v Ljubljani, kjer je govoril dr. Lovro Toman, držal slovensko tro- 1^ Glesnik Slovenski, 1858, II. 6, 128-132. 20 Novice 1860, 181-182, 188-389, 195, 203-204. 21 Mam J.: Jezičnik XXVIII, 43; SBL X., 250. 22 NUK, MS 1047 (mapa 8.), E. Tuji rokopisi št. 10. Stritarjeva zapuščina. Skripta iz Slovenščine v VIII. razredu gimnazije od 19. septembra 1853 dalje, sešitek 17 listov. 62 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino bojnico.23 To pa je bilo verjetno tudi vse. Ko je z ] odliko opravil maturo, se je znašel pred življenjsko j odloatvijo, kje in kako nadaljevati študij. Sprva je nameraval postati celo misijonar.^"* Na koncu pa , mu je starejši brat Andrej, ki je bil znan zdravnik, 1 omogočil vpis na Vojaško medicinsko akademijo.^^ ¦ Obenem se mu je ponudila tudi prilika za študij na Orientalni akademiji, na katero se je vpisal na priporočili grofa Hohenwarta in knezoškofa Wolfa in dobil cesarsko štipendijo.Po zaključenem študiju leta 1859 je Schwegel takoj nastopil prvo službo kot pripravnik na avstrijskem generalnem konzulatu v Aleksandriji.^'' Tik pred odhodom mu je urtu^la mati.^ Oče in brat Andrej sta ga po- spremila v Trstu na ladjo.^^ "Egiptovska leta" so bila za mladega diplomata zelo uspešna, saj je že leta 18633" napredoval v vicekanclerja in leta 186931 postal konzul. Domov se je prvič vrnil leta 1864, leto kasneje pa je na Dunaju resno zbolel. Začasno se je spornladi 1865 vrnil domov v Zgor- nje Gorje na krajši počitek.32 Kmalu je bil spet na svojem delovnem mestu v Aleksandriji. Leta 1868 se je poročil z Marijo de Battisti di San Giorgio, ki jo je leta 1859, ko je potoval na svoje prvo delovno mesto, spoznal kot U-letno dekletce.33 V času službovanja v Egiptu je imel Schwegel priložnost spremljati svojega cesarja na poti iz Port Saida v Aleksandrijo. Bil je v ožjem cesarskem spremstvu na otvoritvi Sueškega prekopa leta 1869 in je ob tej priložnosti postal vitez.3^ To leto je bilo zanj tudi sicer zelo uspešno. Med drugim je postal član Upravnega odbora avstrijsko-egiptovske banke.35 To leto se mu je rodila hči Marija. Da bi družina imela dom, je Schwegel od zadnjih Grimšicev kupil grad in tedaj že hudo oskubljeno gospostvo Grimšice na Rečici, nedaleč od Zgornjih Gorij.3^ Ze v času službovanja v Egiptu je začel zbirati starine 23 Prepeluh A.; Josip baron Švegel /Schwegel/, članek - biografija iz leta 1933 v arhivu SBL. K tej nameri je bržkone prispevalo prijateljevanje z ljubljanskim sošolcem J. F. Buhom (Prepeluh, 1933, v arhivu SBL). Rozman F.: Baron Schwegel v svojih spominih. Kronika 32, 1984, 2-3 zv., 224. 2^ RAL, 12. Biografija J. Schwegla izpod peresa neznanega avtorja v arhivu SBL. 28 RAL, 13. 29 RAL, 13. 30 RAL, 14. 3* Mohorič S.: Schwegel baron Josip, 1954, v arhivu SBL. 32 RAL, 14. 33 Rozman F., 224. Biografija J. Schwegla izpod peresa neznanega avtorja v arhivu SBL. 35 Mohorič S.: Schwegel baron Josip, 1954, v arhivu SBL; Rozman F., 1984, 224. 36 ARS, Dež. deska, gl. knj. 11/405, listine; fase. 1870 IV72 =XV/119 - kupna pogodba. za Hofmuseum na Dunaju in pri tem sodeloval z znamenitim egiptologom vitezom Kremerjem.3'' Leta 1870 je pričel preurejati grimšiško gra- ščino, ki so jo zadnji predstavniki starodavne rod- bine, ki je tu bivala kar okoli 600 let, dodobra po- kazili.38 Po starih načrtih je Schwegel začel pre- zidavah grad, želeč mu dati nekdanjo podobo. Z manjšimi prekinitvami je obnova trajala kar do konca stoletja.39 Vmes, leta 1870, je Schwegel postal konzul v Carigradu.'**^ Idilična graščina pa Schweglovemu rodu ni bila v veselje. Leta 1874 je tam umrl Jožefov brat Andrej Schwegel,** svoje čase sloveč zdravnik, leto kasneje pa je za davico umrla tudi hči Marija.42 Že leta 1872 je na dru- žinskem posestvu v bližnjih Zgornjih Gorjah umrl Schweglov oče Janez.*3 Grb barona Jožefa Schwegla 3/ RAL, 20. 38 Grefe C. Alt Krain, 1900/1901, seš. XIV/53. 39 Gornik F.: Bled v fevdalni dobi, 1967, 150 in Adam L.: Grimšiški gospodje v srednjem veku, naloga za raziskovalno dejavnost. Gimnazija Kranj, 1991/1992, 42. 4" Hahri S.: Reichrats Almanach für die Session 1879-1880, 1879, 197-198. 4* Rozman F., 1984, 226 in SBL XL, 740. 42 RAL, 54. 43 RAL, 54. 63 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovirK) 43 1995 Iz knjige častnih meščanov ZAL Schwegel je ta nevesela leta skušal zapolniti z delom. Leta 1872 se je iz Carigrada vrnil na Dunaj, kjer mu je bila poverjena priprava orientalskega oddelka za svetovno razstavo na tXinaju. S seboj je pripeljal velik relief Bosporja in ga poklonil prestolonasledniku Rudolfu. ^ Leta 1873 je nastopil službo v zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil grof Andrassy. V tej službi je Jožef Schwegel ostal vse do leta 1880.2 j^gj. diplomat je dosegel znatne uspehe, za kar je bil med drugim tudi povišan v barona in je postal tajni dvomi svetnik, najmlajši v cesarstvu.^ Posebno se je izkazal leta 1878 na Berlinskem kongresu.^ Že pred odhodom v Berlin Prepeluh A.: Josip baron Švegel (Schwegel), članek - biografija iz leta 1933 v arhivu SBL. Wurzbach C: Biographieches Lexikon des Kaiserthums Österreich, 1876, 357. 4 47. RAL, 45 in 64 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino je dal Andrassy Schweglu vedeti, da mu popol- noma zaupa kot diplomatu, gospodarstveniku, po- litiku in izvedencu za Orient. Zadnje priprave avstroogrske delegacije za kongres so tekle kar na vlaku, s katerim se je delegacija peljala v Berlin.^ V Andrassyjevem kupeju so se pokazala oatna nasprotja med Haymerlom in Schweglom. An- drassy si je moral izbrati sodelavca. Našel ga je v Schweglu. Haymerle je bil zadolžen za poročanje o delu cesarju in za druge posle. Glavno breme delegacije je tako nosil Schwegel. Na kongresu je bil edini civilni član komisije za določitev meja, ki jih je začrtal berlinski kongres.^ Za pomočnika mu je bil dodeljen nadporočnik Thoemmel. Pri delu je spoznal ruskega grofa Schuwaloffa.-^ Največji nasprotnik Schweglovih idej je bil ruski pred- stavnik, grof Ignatijev.8 Kljub vsemu pa je Schweglu uspelo, da je bilo Srbiji priključeno Pirotsko in Vranjsko okrožje, čeravno je Ignatijev zagovarjal bolgarske interese do teh ozemelj. S Srbijo je tudi sicer Schwegel imel velike gospo- darske načrte. Ti so se zrcalili predvsem v carinski uniji med obema državama.^ Schweglovega delo- vanja tudi v korist Srbije, so se tedanji srbski politiki z hvaležnostjo spominjali.^" V novejših zgodovinskih pregledih se Srbi tega ne spomi- njajo! Premočni vpliv Ogrske in nerazumevanje z nekdanjim kolegom baronom Haymerlom, ki je leta 1879 nasledil Andrassyja, sta bila glavna vzro- ka, da se je baron Jožef Schwegel umaknil iz diplomacije in se vrnil domov na Grimšice.ll Po- stal je zastopnik kranjskih veleposestnikov v dr- žavnem zboru, kar je ostal do leta 1905,^2 ko je bil imenovan za člana gosposkega doma - Herren- haus.i^ Leta 1881 mu je bilo ponujeno mesto avstroogrskega delegata pri državni komisiji za dolgove v Carigradu, kar pa je odklonil.^* Postal je načelnik tedaj zelo vplivnega kluba ustavovemih veleposestnikov.!^ Ponovno je bil član avstro- ogrskih delegacij in kvotne deputacije.^^ Leta 1884 je prišel v kranjski deželni zbor, kjer je bil vodja veleposestnikov do leta 1913.1^ Znana so njegova prizadevanja za Rudolfinum, za katerega se je že desetletja prej potegoval njegov pokojni brat An- Rozman F., 1984, 226. 5 RAL, 67-68. 6 Rozman F., 1984, 226. " RAL, 69. 8 SBL X., 250. ^ RAL, 69. 10 SBLX., 250. 1! RAL, 77. 12 SBLX., 250. 13 Rozman F., 1984,227. 14 RAL, 69. 15 SBLX., 250. 16 SBLX., 250. 17 Prepeluh A.: Josip baron Švegel (Schwegel), članek - biografija v arhivu SBL. drej.l8 Baron Jožef Schwegel je dosegel s svojim vplivom tudi gradnjo cele vrste železniških prog.l^ Leta 1886 je Schwegel še agitiral za loško želez- nico, ki je bila zanj najvažnejša alpska trans- verzala, pripomogla pa bi tudi k splošni gospo- darski sliki dežele.20 Leta 1889 pa je v družbi s Kranjsko industrijsko družbo predlagal lasten pro- jekt, takoimenovano bohinjsko železnico, z uteme- ljitvijo, da bolj pospešuje Trst, medtem ko loška pospešuje Reko.2l Železnica naj bi po njegovem mnenju povezovala kraje od Lesc do Bohinja, naprej do Sv. Lucije in nato v Gorico.22 Vnel se je boj med zagovorniki različnih stališč. Tisti, ki so zagovarjali loško železnico, so se na vse pretege trudili dokazati, da imajo prav. Boj za železnico se je selil na Dunaj.23 Anton Kolar je mislil posredo- vati pri ministrskem predsedniku Badeniju, prav tako Schwegel, a minister ni sprejel nikogar.24 Koblar je načel vprašanje o železnici tudi v držav- nem zboru, ko so govorili o proračunu. Dokazal je, da je loška železnica najkrajša in vojaško najbolj zavarovana, poleg tega industriji in trgovini najboljša zveza.25 Veliko ljudi se je ogre- valo zanjo, med drugimi tudi Cesare Combi, posla- nec v Trstu,26 dr. Ivan Tavčar, Franz Teller^^ in drugi, ki so se zelo trudili, da bi loška železnica zaživela. Toda Schweglova prijateljstva z Wittkom, Wrbo, Guttenbergom, Beckom in drugimi, ki so bila tako tesna, da so omenjeni preživeli marsi- kateri dopust v njegovi graščini,^^ in osebni inte- resih^ (pokupil je namreč kmetijska zemljišča prek katerih je bUa kasneje speljana proga), so opravili svoje. Zeleno luč za izgradnjo je dobila železnica, ki je bila za takratno tehniko izredno zahtevna^" (prodori, mostovi, podporni zidovi), zahtevala pa je tudi ogromna denarna sredstva.31 Za 14 mili- jonov kron so prekoračili vsoto predračuna, zaradi česar je moral odstopiti železniški minister Wit- 18 SBL XI., 740. Novice, 1850, 198 (Misel o musealnom družtvu, Vitesl. Ž). 1^ Žontar J.: Zgodovina mesta Kranja, 1939; 337 si, 347 si. 20 Žontar, 1939, 337. 21 Žontar, 1939, 337. 22 Žontar, 1939, 337. 23 Žontar, 1939, 337. 24 Žontar, 1939, 337. 25 Žontar, 1939, 337. 26 Combi C. je v ta namen spisal polno člankov. Eden je Über die Eisenbahnfrage von Triest gelegentlich der am 5. Juh 1887 stattfindengen Eröffnung der Linie Triest - Herpelje, nebst Beleuchtung der übrigen in Project befindlichen Bahnverbindungen mit Triest, Wien 1887 (gl. bibliografijo). ^' Teller F.: Geologie des Karawankentunnels, Denkschriften d. K. Akad. d. Viss. mathem. naturwiss., Klasse 82. Bd. (1914), 1-7. 28 RAL, 93-94. 2^ Šuklje F.: Sodobniki, veliki in mali, Ljubljana, 1933, 275. •^0 Pleterski M.; Železnice v Bohinju, Bohinjski zbornik, 1987, 174. 31 Pleterski M.: Železnica v Bohinju, 174. 65 2 KRONIKA i 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995; tek.32 Kakorkoli že, leta 1907 je bila otvoritev železnice, ki je Jesenice povezala s Trstom.33 Pri- vabila je vrsto eminentnih gostov na čelu s pre- stolonaslednikom Francom Ferdinandom, Šuklje- tom, Sušteršičem in drugimi.34 Vsi so bili navdu- šeni nad pokrajino in tehnično izvedbo železnice. Nekatere pa je še grizla vest, da se niso bolj glasno vlekli za konkurenčno progo Celovec - Ljubelj - Škofja Loka.35 Z enim takih je Schwegel zelo dobro sodeloval pri graditvi dolenjske železnice. Dr. Franjo Suklje je Schwegla v ta posel potisnil po sili razmer. 36 Takratnemu ministrskemu svet- niku Witteku, iz trgovskega ministrstva, kamor so do 1897 spadale tudi železnice, je bil predlog všeč.37 Dolenjska železnica je bila delo Schwegla in Šukljeta.38 Velik delež pa je prispeval tudi dr. Josip Suppann, ravnatelj Kranjske hranilnice.39 Schwegel je užival nesporen sloves veščaka v finančnih, trgovskih in prometnih zadevah, zato so mu poverili tudi vodenje nekaterih velikih denar- nih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.^O Za zasluge pri organiziranju pomoči ob potresu v Lju- bljani leta 1895 je postal častni meščan Ljubljane.** Predvsem zaradi zaslug za izgradnjo železnic na Kranjskem pa je postal častni meščan Bleda, No- vega mesta, Kočevja, Črnomlja, Jesenic, Ribnice, Tržiča in Bele peči.*2 Že na začetku sem omenil, da Schwegel v narodnostnih bojih ni sodeloval. Nesrečne okolišči- ne pa so ga vseeno pripeljale na sramotni steber in ga je liberalno slovensko časopisje ob vsaki priliki vneto proglašalo za nemčurja, tako npr, Slovenec iz leta 1880 v članku Baron Žvegelj, oj koliki pre- pad!43 K temu je Schwegel nehote pripomogel tudi sam, npr. ko se ie potegoval za nemški volilni okraj na Kočevskem.** V tem spisu navedena dejstva pa Schwegla vseeno promovirajo kot velikega sina kranjske de- žele. Njej, za katero se je razdajal in ji neomajno služil, je namenil tudi lep del svojega premo- 32 Pleterski M.: Železnica v Bohinju, 174 in Stroch H.: Allgemeine Entwicklungsgeschichte, Geschichte der Eisenbahnen in der Osterr. - Ungar. Monarchie, peh del, Wien 1908, 36-89. 33 Suklje F.: Sodobniki, vehki in mali, 263. 3* Šuklje F.: Sodobniki, veliki in mali, 272. 35 Šuklje F.: Sodobniki, veliki in mali, 275. Šuklje F.; Iz mojih spominov, drugi del, Ljubljana, 1926, ^' Suklje F.: Iz mojih spominov, drugi del, 48. 3° Šuklje F.: Iz mojih spominov, drugi del, 48. 39 Šuklje F.: Iz mojih spominov, drugi del, 48. *" SBL X., 250. Diploma v knjigi častnih meščanov Ljubljane v ZAL. *2 Napis na grobnici J. Schwegla v p. c. Sv. Andreja na Rečici (prim, biografije A. Prepeluha in S. Mohoriča v arhivu SBL). *3 Slovenec, 1880, št. 58. ** RAL, 118-119. ženja.*5 Njegovo kolekcijo umetniških slik s por- treti njega, žene in prekmalu umrle hčere slikarjev Charlemonta in Angelija, različne orientalske pre- proge, tudi preprogo orientalskega muzeja, Id je bila izdelana ob njegovem lastnem sodelovanju in katere vrednost je bila nekaj sto tisoč dinarjev,*^ nadalje orožje in biblote vseh vrst, njegovo numiz- matično zbirko itd, je dobil Deželni muzej v Lju- bljani, pod edinim pogojem, da se predmeti zdru- žijo v posebnem prostoru in da jih muzej za vse večne čase hrani. Za stroške namestitve zbirke je v testamentu volil deset tisoč zlatih kron. Milijon zlatih kron pa je namenil za posebno ustanovo, iz katere naj bi se pod vodstvom posebnega, zato postavljenega kuratorja, vsako leto izplačevale v znanstvene, umetniške, humanistične namene štipendije. Predsednik te ustanove naj bi bil vsako- kratni ban Dravske banovine. Teh milijon zlatih kron pa je kljub investiranju v najboljših vred- nostnih papirjih izničila inflacija prve svetovne vojne, oziroma "zamenjava" kron v dinarje prve Jugoslavije. Dve, tej ustanovi namenjeni hiši na nekdanji Bleiweisovi, danes Prešernovi cesti, si je še pred drugo svetovno vojno "brezplačno pri- svojila" Dravska banovina, pri čemer sta največ pomagala kar sam ban dr. Marko Natlačen in nekdanji Schweglov odvetnik dr Egon Stare. S slednjim je bila preprečena nameravana ustanova, še preden je mogla biti rojena!*^ S to svojo oporoko pa si je Schwegel postavil spomenik, ka- kršnega si doslej pri nas ni postavil še noben veliki nacionalni in kulturni pionir.*^ Jožef Baron Schwegel je umrl 29. septembra 1914 in je s hčerko Marijo pokopan v grobnici v podružnični cerkvici Sv. Andreja tik nad gradom Grimšice. Na nagrobni plošči, ki jo je dal vzidati njegov nečak dr. Ivan Švegel, piše: "V božjem imenu poava tukaj s privoljenjem svete stolice, njegova ekselenca Josip baron Schwe- gel, rojen v Zg. Gorjah 29. 2 1836, umrl na Read 19. 9. 1914. Kranjski kmečki sin, državnik in diplo- mat, njegovega veličanstva pravi tajni svetnik, dr- žavni in deželni poslanec za Kranjsko od 1879 do 1913, član gosposke zbornice na Dunaju 1907 do 1914, častni občan Ljubljane, Bleda, Jesenic, Tržiča, Novega mesta, Ribnice, Kočevja, Bele ped itd..." *5 Gl. oporoko v arhivu sodišča v Radovljici (913/19). **' Jutro, 1933, št. 123 (Milijonsko premoženje za slovensko kulturo). RAL, 123-124. *' Prepeluh A.: Josip baron Švegel (Schwegel), članek - biografija iz leta 1933 v arhivu SBL. *° Jutro, 1933, št. 123 (Milijonsko premoženje za slovensko kulturo). 66 43 12 KRONIKA 19955 časopis za slovensko krajevno zgodovino ZUSAMMENFASSUNG Beitrag zur Biographie von Josip Freiherr von Schwegel Josip Freiherr von Schwegel wurde am 29. Februar 1836 in Zgornje Gorje bei Bled als Sohn von Janez (gest. 1872) und Neža geb. Markl (gest. 1859) geboren. Die Schule besuchte er zunächst in seinem Heimatort, später in Villach (Beijak). In den Jahren 1846-1854 besuchte er das Gymnasium in Ljubljana. In dieser Zeit war er Zögling am Aloisianum, wo er freudschaftliche Kontakte mit Stritar, Levstik, Erjavec und anderen anknüpfte, was sich in seinem ziemlich reichen und anspruchsvollen Opus niederschlug. Nach dem Abitur trug er sich zunächst mit dem Ge- danken, Missionar zu werden. Sein älterer Bruder Andrej (gest. 1874) ermöglichte ihm aber, sich am Josephinum (Bildungsstätte für Militärärzte) ein- zuschreiben, zugleich eröffnete sich für ihn die Möglichkeit, an der Orientalischen Akademie zu studieren. Die Entscheidung fiel zugunsten der letzeren. Die Empfehlungen von Graf Hohenwart und Fürstbischof Wolf verhalfen ihm dazu, sich dort zu immatrikulieren und kaiserlicher Stipen- diat zu werden. Als er im Jahre 1859 sein Studium beendet hatte, trat er seine erste Dienststelle als Adjunkt am österreichischen Generalkonsulat in Alexandria an, wo er bis 1869 tätig war und es bis zum Konsul brachte. In diesem Jahre kaufte er von den letzten Herren von Grimšice das Schloß Grimšice und einen Teil des Grundbesitzes für einen Betrag von 7800 Gulden. Im Jahre 1870 trat er seine Dienststelle als Konsul in Istanbul an, die er aber nach kurzer Zeit aufgab, um sich intensiv der Aufstellung der orientalischen Abteilung für die Weltausstellung in Wien zu widmen. Im Jahre 1873 trat er eine Stelle im Außenministerium des Grafen Julius Andrassy an, die er bis 1880 bekleidete. Eine besondere Auf- gabe versah Schwegel im Jahre 1878, als er seinem Vorgesetzten in Balkan- und Orient-Fragen beim Berliner Kongreß zur Seite stand. Der damalige serbische Ministerpräsident und der spätere Regent Jovan Ristic schrieb in seinen Memoiren, es sei vor allem Schwegels Verdienst, daß Serbien der Firot- und der Vranje-Bezirk gesichert wurden, die sonst für Serbien verloren gewesen wären. Der übermäßig starke Einfluß Ungarns und die Ver- stimmung mit dem ehemaligen Kollegen Freiherr Haymaerl, der 1879 auf Andrassy folgte, waren die Hauptursachen dafür, daß sich Schwegel aus dem diplomatischen Dienst zurückzog und in die in- nere Politik eintrat als Abgeordneter der krainisc- hen Großgrundbesitzer im Reichsrat, und zwar bis 1905, als er Mitglied des Herrenhauses wurde. Zur gleichen Zeit vmrde er Vorsitzender des damals sehr einflußreichen Klubs der "verfassungstreuen" Großgrundbesitzer. Er war wiederholt Mitglied der österreichisch-ungarischen Delegation und der Quotendeputation. Im Jahre 1884 kam er in den krainischen Landtag, wo er bis zum Jahre 1913 eine führende Rolle in der Kurie der Groß- grundbesitzer spielte. Seinem Einfluß ist der Bau einer Reihe von Eisenbahnstrecken zu verdanken. Sein Hauptverdienst ist auch der Bau der Bohinj (Wochein)-Strecke, wobei er auch durch damalige führende Politiker der Monarchie unterstützt wurde (Wittek, Wrba, Guttenberg, Beck u.a.). Schwegel genoß den unumstrittenen Ruhm als Experte in Finanz-, Handels- und Verkehrsfragen. Aus diesem Grunde wurde ihm auch die Leitung einiger großer Geldinstitute in Wien und Budapest anvertraut. Schwegel machte sich anläßlich des Erdbebens im Jahre 1895 um die Hilfe für Ljubljana verdient und wurde aus diesem Anlaß Ehrenbürger der Stadt. Vor allem wegen seiner Verdienste um den Ausbau von Eisenbahnsfrecken wurde ihm dieser Ehrentitel auch von den Städten Bled, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Jesenice, Ribnica, Tržič und Bela peč verliehen. Er war Träger hoher Orden (im Jahre 1870 erhielt er den Ritter- und im Jahre 1875 den Freihermtitel). Im Jahre 1868 hefratete er Marija de Battisti di San Giorgio (gest. 1933), die ihm eine Tochter Marija schenkte. Letztere starb bereits im Jahre 1875 an Diphterie. Josip Freiherr von Schwegel starb am 16. September 1914. Seine letzte Ruhestätte fand er, zusammen mit Tochter Marija, in der Gmft der Filialkirche St. Andrä in unmittelbarer Nähe des Schlosses Grimšice. Auf dem Grabstein, den sein Nefte Dr. Ivan Švegel eirunauem ließ, kann man lesen: In Gottes Namen mht hier mit Einwilligung des Heiligen Stuhls Seine Exzellenz Josip Freiherr von Schwegel, geb. in Zgornje Gorje am 29. 2. 1836, gestorben in Reäca am 19. 9. 1914. Der krainische Bauemsohn, Staatsmann und Diplomat, Seiner Majestät echter Geheimrat, Reichsrats- und Landtagsabgeordneter für Krain von 1879-1913, Mitglied des Herrenhauses in Wien 1907-1914, Ehrenbürger von Ljubljana, Bled, Jesenice, Tržič, Novo mesto, Ribnica, Kočevje, Bela peč usw. 67 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995! Peter Rustja "Na delovanje, hčere slave!" Žensko vprašanje v akademski reviji Vesna (1892-1894) Pojav akademske revije Vesna v slovenskem publicističnem prostoru na prelomu stoletja je pri- nesel na dan nekatera vprašanja in poglede, ki so bili dotedaj izraženi ter razviti znotraj slovenskih akademskih društev na Dunaju in v Gradcu. Skupina mladih univerzitetnih študentov, ki se je skupaj z mladim celjskim podjetnikom in založ- nikom Dragotinom Hribarjem lotila izdajanja revi- je, je želela priti s svojimi pogledi v javnost. Mesec dni pred izidom prve številke se je skupina Ves- nanov pojavila v slovenski časopisni javnosti z oglasom, ki je vseboval vse najvažnejše pro- gramske točke časopisa.* Med smernicami revije lahko zasledimo vprašanje, ki je bilo v prvih dveh letnikih revije vse prej kot postranskega pomena, in sicer žensko vprašanje. Stavek, s katerim so predstavili svoj pogled na žensko vprašanje, izhaja iz centralne ideje revije same, to je narodnega vprašanja. "Vesna"se bode tnidila pridobitiženstvo za na- rodno delovanje, uvažuje njih važnost za narodno stvar in trude se za njih večjo samostojnost in veljavo v javnem življenji Prva številka Vesne potrdi premisno izhodišče revije z novico o višjih izobraževališčih za ženske.^ Dejstvo, ki je spodbudilo, da se že v prvi številki revije načne omenjeno vprašanje, je bila novica, da se je v Zagrebu začelo razpravljati o preosnovi do- tedanje višje dekliške šole za zagrebška dekleta. Poleg tega so bili študentje iz Dunaja in Gradca, ki so sodelovali pri reviji, seznanjeni, da je izobra- Revija Vesna se je že v tem oglasu prestavila kot "vse- stransko nezavisen list, leposlovno znanstvene vsebine, ne izključuje pa dnevnih vprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov. Vesna stoji na občeslovanski kulturni podlagi, priobčuje najvažnejše pojave vsega slovanstva, kateri vodijo k dosezanju tega smotra."(Edinost, 28. 2. 1892, str. 17). Oglas so objavili slovenski časopisi. Po tržaški "Edinosti" je vest povzel tudi praški akademski list Časopis českeho studentstva. 2 Oglas, s katerim se je revija predstavila javnosti, so Vesnani objavili tudi v prvi številki drugega letnika, z namenom, da bi poudarili doslednost revije. 3 V.B., Višja žensko izobraževališče, Vesna 1, št. 1, str. 13. Zevanje deklet pri mnogih evropskih narodih doseglo celo univerzitetno raven, kar je bilo za slovenske razmere zavidanja vredno. Potreba po izobraževanju slovenskih deklet "pri- memo časovnim zahtevam, katerim se naš narod ne bode mogel ustavljati dolgo",* je temeljila na dejstvu, da znotraj slovenskega prostora ni bilo takega izobraževalnega centra niti v Ljubljani. Povzemanje zgledov iz dmgih narodnih okolij, s katerimi so se Slovend srečevali v univerzitetnih mestih, je bil le začetek samostojnega razmišljanja, ki ga je mogoče zaslediti v prvih dveh letnikih revije Vesna. Žensko vprašanje je v reviji Vesna dopolnjevalo razmišljanje o usodi slovenskega živ- Ija, o enakopravnosti med narodi znotraj monar- hije. S člankom Dekliška vzgoja in narod, objav- ljenim v dmgi številki revije, se nadonalno vpra- šanje prvič direktno poveže z vprašanjem izobra- ževanja žensk, in to predvsem z izobraževanjem deklet boljšega stanu. Prav v tem preseku slovenske družbe je bila po mnenju Vesnanov opazna asimiladja tujih misel- nih vzorcev: "Tujd po duhu, tujd po jeziku po- učujejo za naše novce našo mladež po svoje. Orü, ki niti niso kos svojemu poklicu, pitajo jo z ne- prebavno dušno hrano in jo odtujujejo narodu".^ Vzgoja deklic v tujih, zlasti nemških zavodih, pa iz zomega kota narodnega razvoja ni bila le osebna izbira družin oziroma svobodna odločitev posa- meznika, kajti "to je jeden uzrokov - in morda glavni, da narod politiški in gospodarski ne napreduje tako, kakor bi moral. Ker se slabo raz- vija narodni duh radi protinaravne in protinarod- ne vzgoje ženstva, ne napreduje niti vsa ideja".^ Naravna vzgoja slovenskega ženstva bi morala torej potekati znotraj slovenskih izobraževalnih ustanov, ki bi tako zapolnile vrzel na področju na- rodnega dela. Slednjo trditev potrdi tudi zaldjuček ^ Prav tam. 0. z. 0anko Vencajz) Dekliška vzgoja in narod, Vesna 1, št. 2, str. 26-27. 6 Prav tam. 68 3 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino danka: "Ljubav do naroda mora se vcepiti dek- licam. Vzgoja v tem duhu je jeden od prvih po- gojev za obstanek, za živelj narodov in dolžnost vsakega pravega rodoljuba je, da zahteva narodno vzgojo."'' Informativni članki o vzgoji in uspehih žensk na različnih področjih akademskega in umetniš- kega delovanja so bili sestavni del informativnega sklopa novic v Vesni. Prav zaradi svoje slovanske usmerjenosti so prihajale v to rubriko predvsem novice o šolanju ruskih in poljskih mladenk v Franciji, Švici ali Belgiji, kjer je bilo na vseučiliščih največ žensk slovanskega rodu, posebno pa Rusinj. Na dunajskem vseučilišču so študirale medicino 3 gospodične, dve Poljakinji in ena Rusinja. Nekaj jih je študiralo v tudi v Ameriki, v Švici in v Frandji. V Parizu je bilo na medicinski fakulteti vpisanih 134 deklet, izmed katerih je bilo 103 rus- ke, 18 francoske in 6 angleške narodnosti.^ Vesna je tudi objavila program načrtovanega prvega avstrijskega ženskega shoda, ki bi se bil moral odvijati na EXinaju od 5, do 7. junija 1892. Prva novica s tem v zvezi je bila objavljena v dvojni številki 3-4, kjer so Vesnani najavili ne- katere točke programa. Prvi dan naj bi bile na programu razprave in posvetovanja o ženski vzgo- ji, drugi dan razpravam o delovanju ženstva v raznih poklidh, tretji dan pa bi se razpravljalo o raznih političruh vprašanjih, zadevajočih in zani- majočih ženstvo.^ Shod je bil nato odpovedan, to pa je bila vseeno priložnost za revijo, da je v naslednji dvoj- ni številki 5-6 razširila omenjeni program ter ga posredovala svojim bralcem. Vprašanje izobraževanja žensk je bil seveda razlog za tako pozornost srečanju. To se zrcali tudi v naslednjem članku, s katerim so Vesnani ana- lizirali žensko vprašanje. V prejšnjih člankih, ki so nastali izpod peres Vesnanov, je bilo vprašanje vzgoje tesno povezano z ženskim vprašanjem že v samem naslovu. Članek Naše narodno ženstvo^" se sicer ne oddaljuje od zaključkov prejšnjih raz- mišljanj, predstavlja pa novost, saj pojasnjuje vzro- ke ženskega vprašanja ter doloa nekake prioritete, ki naj bile potrebne za obravnavo vprašanja polo- žaja žensk v slovenski družbi. Nad vsem seveda izstopata vprašanji vzgoje in izobraževanja, in sicer v funkdji izobraževanja žensk v nadonalnem du- hu. Obstoj prve generadje potomcev prve sloven- ske inteligence ni bil za Vesnane dovolj, da bi se narod lahko skladno in vztrajno razvijal. Pomanj- kanje v tem oziru je bilo mogoče zaslediti pri vzgoji ženskega dela prebivalstva. Dejstvo, da "še nimamo pravega narodnega ženstva, vsaj v za- dostni meri ne",!l gre po mnenju Vesnanov pri- pisati predsvsem pomanjkljivi pozornosti, ki je bila namenjena vzgojnemu procesu žensk. Za vzgojo fantov je bilo že poskrbljeno, vprašanje ženske vzgoje pa naj bi bilo vitalnega pomena za narod, saj "je njen prvi posel, da zopet vzgaja deco"}^ S tem se predstava o izobraževanju žensk zno- traj slovenske družbe in znotraj pisanja Vesne do- končno spoji z nadonalnim programom. Izobra- ževanje je za Vesnane sredstvo, s katerim si narod privzgoji dekleta, ki bodo lahko preko svoje na- donalne osveščenosti prispevale k vzgoji in izobra- ževanju novih, narodno osveščenih rodov. Prob- lem slovenskega naroda je po mnenju Vesnanov bil ta, da je "velik del našega ženstva bil površno nemški izomikan - in ta naj postane steber krep- kemu narodnemu življu? Taka ženska naj vzgoji na- šemu narodu odločne in dobre sinove?- Nikdar!"!^ Izobraževanje naj bi bilo torej orodje in sred- stvo daljnoročnega narodnega programa. Za dose- go tega cilja pa niso bile na voljo ne ustrezne šole ne ženska društva, ki bi podpirala prizadevanja za šolanje ženskega dela slovenskega prebivalstva. Vesnani so zato poudarjali, da je "ženstvu še marsikatero polje prosto, katero mu more moštvo bez strahu in ozira na korJcurenco prepustiti, radi tega treba, da se jim pridobitnost zviša, tudi raznovrstnih udlišč. Odločati ima seveda v tem narodno-gospodarsko vprašanje".!** Problem ženskega izobraževanja v narodnem duhu je bil za Vesnane posebno pereč za mestna okolja, še posebno pa v Ljubljani. Kot zgled za to člankar ugotavlja, da "v nekaterih krajih na Pri- morskem je žeristvo vse drugače zavedno, pro- bujeno nego po ostalem Slovenskem. Res, vzgoja je tuja, a narodni boj za obstanek usadi uže na- rodno mišljenje. V primero naj služita le i v gmot- nem i v društvenem oziru ženski podružnid druž- be sv. Cirila in Metoda v Gorid in Trstu, katerima se more v gmotnem oziru primerjati le še ženstvo litijsko in šmartinsko. V Ljubljani, kjer imamo največ narodnega ženstva i v absolutnem i v rela- tivnem oziru, deluje sicer marljivo, a tiho jednaka podružnica, v ostalem pa se naše v kolikor toliko nemško ženstvo ne zgane."!^ S to trditvijo dankar direkto postavi v ospredje nadonalni pomen iz- obraževanja žensk Izobraževanje ni bilo usmerjeno toliko k pri- dobitvi znanja na kakem področju, pač pa k gra- ditvi narodne zavesti in občutka pripadnosti naro- ' Prav tam. 8 Vesna 1, št. 3-4, str. 57. ^ Vesna 1, št. 3-4, str. 57. !0 A.E. (Janko Vencajz) Naše narodno ženstvo, Vesna 1, št. 7, str. 104-105. !! Naše narodno ženstvo, Vesna 1, št. 7, str. 104. !2 Prav tam. !3 Prav tam, str. 105. !4 Prav tam, str. 105. !5 Prav tam. 69 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 du. Ker se je germanizacija slovenskega ženskega prebivalstva posluževala predvsem izobraževalnih zavodov, je bilo torej naravno in narodno pri- memo, da se isto znanje oz. snov posreduje slo- venskim dekletom v slovenskem jeziku. Izobraževanje pa ni bilo edino sredstvo s ka- terim so se Vesnani hoteli približati ženskemu delu prebivalstva. Že v prvem letniku se je nekaj deklet obmuo na uredništvo Vesne s pismi in lite- rarnimi prispevki. Ženska prisotnost znotraj revije v prvem letniku pa se je omejila izključno na članke o ženskem vprašanju. V sedmi številki lah- ko zasledimo tudi zapis o prisotnosti ženskih uči- teljic v različnih evropskih državah, v osmi številki pa podatke o prisotnosti ženskih učiteljskih pri- pravnic slovenskega rodu v Gorici in Ljubljani*", o prisotnosti žensk na univerzah, o ustanovitvi žen- ske gimnazije na Dunaju, o bakalavreatu romun- skih študentk v Bukarešti, o češki ženski gimaziji v Pragi*7 ter o številu osnovnih šol v Avstriji.*^ V enajsti številki pa se znova pojavi razmi- šljanje o položaju žensk na Slovenskem. Članek Ženstvo po naših mestih in trgih^^v bistvu ponovi trditve iz prejšnjih člankov, saj se sklicuje pred- vsem na izobraževanje žensk, ki poteka pretežno v tujih ustanovah ter na asimilacijo ženske popu- lacije nemški miselnosti. Zaniirüv je zaključek, ki ga avtor loči s črto in z ležečim tiskom, ki še dodatno skuša priklicati pozomost bralcev na sle- dečo ugotovitev: "Vsekakor je treba ustanoviti žen- ska narodna društva, ki si bodo stavila i smoter, ustanavljati viša dekliška učilišča in razširjati pravo narodno vzgojo tudi v najboljših krogih. " ^0 Novi- ca, objavljena v isti številki, da je bila na pobudo škofa Napotnika osnovana v Konjicah višja dek- liška šola in da je bil pouk na šoli zaupan ur- šulinkam, je spodbudila pikro pripombo s strani Vesnanov, saj "v Konjicah je višja dekliška šola potrebna, v Ljubljani pa ne. Na tihem povemo, da vzrok na temu tiči v brezverski vzgoji, ki bi v Iju- *6 Po podatku iz Vesne je bilo v ženskem oddelku pri- pravnice v Ljubljani vpisanih 91 dijakinj, izmed katerih je bilo 83 Slovenk, v Gorici pa je med 162 dijakinjami bilo 62 slovenskega rodu. *7 Češka ženska gimnazija je delovala v Pragi v okviru ženskega društva Minerva. Vesnani so se tudi v drugih priložnosti zelo laskavo izrazili glede delovanja tega društva, ki naj bi bil idealen zgled za slovensko žensko društvo v Ljubljani. Iz poročila, objavljenem v Vesni lahko razberemo, da je leta 1892 obiskovalo češko žen- sko gimnazijo v Pragi 48 dijakinj. Vse dijakinje so bile Čehinje. Zanimivo je, da se glede tega Vesna pri navajanju narodnosti in števila šol omeji na nemške in češke šole. Iz poročila je namreč razvidno, da je v Avstriji tedaj obstajalo 17.477 javnih ter 966 zasebnih šol. Po učnem jeziku je bilo 42% nemških, 24% pa čeških šol. A. E. (Janko Vencajz), Ženstvo po naših mestih in trgih, Vesna 1, št. 11, str. 178-179. 20 Prav tam, str. 179. bljanskem učilišči zavladala, če bi je ne oskrbovale matere uršulinke?"^* V prvem letniku Vesne je bilo možno se pre- brati poročili o dveh ženskah-umetnicah. V enajsti številki je Vesna poročala o hrvaški pevki Mileni Hržičevi, ki je bila slovenskemu dunajskemu ob- činstvu dobro poznana, v dvanajsti številki prvega letnika pa zasledimo novico, da je bila v praški reviji Zlata Praha objavljena reprodukcije slike slovenske slikarke Ivane Kobilice V poletji.22 Članka iz zadnje številke prvega letnika sta nekak most med teoretičnim razpravljanjem o žen- skem vprašanju ter neposrednim pojavljanjem žensk-ustvarjalk znotraj revije Vesna. V dmgem letniku se namreč "slovensko ženstvo" pojavi tudi v kreativnejši obliki, kot pesnice in pisateljice, ki so s svojimi deli sooblikovale podobo Vesne. Že na naslovnici prve številke dmgega letnika Vesne se pojavi pesem Sličen ieVP, s podpisom Danica. Pod tem psevdonimom se je javnosti predstavljala Ma- rica Stmad. Objava njene pesmi je utrla pot v revijo še dmgim dvem pesrvicam in pisateljicam, in sicer Vidi Jeraj, ki se je podpisovala s psevdo- nimoma Vida ter Radica Bleska, in Elvhi Dolinar, ki je svoje izdelke podpisovala s psevdonimom Zora. Ženska literarna produkcija znotraj Vesne se zrcali predvsem v dmgem letniku revije. Najbolj značilna osebnost na tem področju, vsaj v obdobju Vesne, je bila Marice Stmad. V dmgem letniku revije Stmadova objavi sedem pesmi (Sličen lek, Brvica, Slovenkam, Ko mine mladostni cvet. Gaze- la in Zlobnost), ki tematsko predstavljajo (v lite- rarni formi) bistvo ženskega vprašanja, ki se je zrcaülo iz člankov, ki jih je Vesna objavila v prvem letniku. V njenem pisanju je mogoče razbrati željo, da bi se ženska znotraj slovenske dmžbe otresla pa- sivne vloge in bi poprijela za narodno delo. To najbolj direktno pride do izraza v pesmi Sloven- kam, v kateri prevede v "ženskem tonu" Jenkovo pesem Naprej. Najbolj nazomo se to zrcali v prvi kitici, kjer bodri Slovenke z geslom "Na delovanje, hčere Slave, /za narod nas dolžnost bodri, /za bla- gor naše očetnjave/ si dmžimo še mi moči!"2* Med pesmimi, ki jih je Stmadova objavila v Vesni, sta po svoji vsebini zanimivi še Rojenice ter Zlobnost. V prvi Stmadova poveže ljudski motiv 2* Vesna 1, št. 11, str. 181. 22 Vesna 1, št. 12, str. 185. "Ivane Kobilčeve, znane slo- venske sUkarice, sliko v poletji prinaša Zlata Praha v svoji 47. št. (7. okt. 92), predstavljajoče mlado mater, pletočo vence s svojima otrokoma. Slika odlikuje se po svoji Ijubkosti in dovršenosti. 23 Danica (Marica Stmad), Sličen lek, Vesna 2, št. 1, sh-. 1. Pesem je bila objavljena na prvi strani pete številke dmgega letnika Vesne, skupaj s pesmijo "Poeziji" Zore (Elvire Dolinar). 70 3 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino rojenic z lastno usodo in ugotavlja, da so ji roje- nice namenile "pozemske blagre", "liro zlato" ter "pesrüj čar", kot protiutež vsem pozitivnim darom pa ji je tretja prerokovala "naj srečo nekaj jej kali: /Zaman uzore bo iskala/ in tuja bol r\aj jo boli."^^ V drugi pesmi pa pride do izraza njen pogled na družinsko vzgojo in nauke, ki jih je kot mlado dekle bila deležna od staršev, posebno od matere. V prvi kitici nekritično predstavlja pasiven odnos mladega dekleta do hišnih naukov, ki se v drugem delu pesmi osredotoči na "nevamost moškega", ker se v vsakem moškem skriva "zloben duh". Na kon- cu pa deklica le sreča ljubega, kateremu se vda. Stmadova pa si na koncu privošči hudomušnost, saj trdi, da se njena mati ni nikoli bala njenega očeta. V omenjenih pesmih Stmadova postavlja v ospredje lik nove ženske, ki se zaveda svoje indi- vidualnosti a tudi pripadnost narodu. V ostalih pesmih se Stmadova posveča ljubezenski motiviki, v katero lahko uvrstimo tudi pesmi Kdaj se izpolni sena raj Vide Jerajeve in Poeziji, Sreči ter Zaman Elvire Dolinar. Vida Jerajeva je objavila v dmgem letniku tudi pripovedni spis Spomini, v katerem prevladujeta otožno vzdušje ter hrepenenje, Mari- ca Stmad pa črtico Izza dnij uzorov, v kateri opisuje ljubezensko zgodbo med dekletom in fan- tom, ki mora v duhovni stan zaradi staršev.^^ Literamo ustvarjanje ženskih pesnic in pisa- teljic v dmgem letniku Vesne idejno dopolnjuje razmišljanja o ženskem vprašanju, ki se pojavijo tudi v dmgem letniku revije. Članek Beseda naše- mu ženstvu^^ še dodatno opredeljuje vzroke in cilje ženskega izobraževanja. "Ni nam na učenih ženskah, v prvi vrsti potrebujemo vzgojenih"^^, je nekakšen motto tega razmišljanja, v katerem zasle- dimo še izjavo, da "treba nam šole, katera bi vzporedno z učiteljsko pripravnico po dokončani meščanski šoli poučevala popolnem narodne dek- lice. Te bi se v prvi vrsti ne vzgajale kot učiteljice, marveč splošneje kot žene."^^ Glede trajanja tega šolanja v tem članku prvič zasledimo izjavo, da naj ne bo šolanje enako po- uku za fante, saj "nikakor nadaje ne moramo odo- bravati, da deklice toliko časa v šoli posedajo kot naši mladeniči. Ženski je treba s šolo preje nehati, 25 Danica (Marica Strnad), Rojenice, Vesna 2, št. 4, str. 52. 26 Na podlagi bibliografije Marice Strnad, objavljeni v SBL, bi se dalo sklepati, da je snov za zgodbo autobiografska. Marica Strnad je namreč leta 1899 odšla s kaplanom Alojzijem Cizerljem preko Pariza v Rusijo, kjer sta se poročila. Poučevala sta na nemški gimnaziji oz. realki v Kišnjevu. Mož je napisal 1903 v nemščini tudi rusko slovnico. Po nesrečnem zakonu se je vrnil 1905 na svoje posestvo v Velikem vrhu v Halozah, Stmadova pa za stalno šele leta 1920. 2' Beseda našemu ženstvu, Vesna 2, št. 1, str. 10-11. 28 Prav tam. 2" Prav tam. in zato moramo delovati najprvo na preustroj naših doslejšnjih dekliških šol."^'^ Idealna rešitev je za Vesnane bila ta, da je "po zgledu žeske Minerve treba osnovati v Ljubljani žensko dmštvo, katero skrbi za splošen prospeh našega ženstva."^! Ves- nani niso samo podpirali ustanovitev ženskega dmštva v Ljubljani, ampak vsako pobudo, ki je bila odsev želje po delovanju slovenskih žena. Tako sta tudi ustanovitev ženskega tamburaškega zbora 14. ljubljankih gospic v Ljubljani ter žen- skega tamburaškega kvarteta v St. Juriju na juž- nem Štajerskem našla pohvalne besede, saj "sode- lovanje našega ženstva kaže, da se ono probuja bolj in bolj. Le tako naprej..."32 V tretji številki Vesne zasledimo prvo omembo konflikta med Vesnani m Rimskim katolikom dr. Antona Mahniča zaradi obravnave ženskega vpra- šanja, in sicer v zvezi s ponatisnjenim programom načrtovanega prvega avstrijskega ženskega shoda. Vesnanom se je zdelo potrebno izjaviti, da so pro- gram ponatisnili 'brez vsakega komentara in smo pri poročilu o programu pokrokovega dijaštva izja- vili, da se ne zlagamo s popolno žensko eman- dpadjo".33 Prav tako so Vesnani brez komentara poročali v isti številki o izgredih na pariški Sor- boni, ki so bili "sosebno naperjeni proti dijakinjam in Židom. Ves Quartier Latin več nodj ni imel mim, ker so razgrajajod dijaki pesmi prepevaje hodili po mestu in pobili nepriljubljenim profe- sorjem okna. Prvi občutil njihovo nejevoljo prof. Larrounet, ker je dopuščal preveč žensk k preda- vanjem. S klicem: A bas le femmes! vsprejeli so ga na vseučilišču in pregnali s kolegija."^^ Časopisni spopad z Mahničem, ki je zaposloval Vesnane doberšen del dmgega letnika revije^^ se v četrti številki Vesne ponovno pojavi, in sicer v zvezi z razliko nazorov v Rimskem katoliku ter v Vesni. Odtek, ki ga "Vesnan S.J.K" 0akob Kogej) naslavlja Mahniču, se ne omeji le na žensko vprašanje, saj pravi, da "dr. Mahnič dobro ve, da imajo ženske največji vpliv na vzgojo, zato bi jih rad ohranil v nevednosti, v kateri bi bili dosledno tudi nasled- niki. Čim nevednejši so pa ljudje, tem laže jih je nadvladati, kar je jedirü namen Mahničeve stran- ke".36 Do odkritega nasprotovanja Mahničevim tezam 30 Prav tam. Prav tam. 32 Vesna 2, št. 1, str. 14. 33 Vesna in Rimski katoUk L, Vesna 2, št. 3, str. 40-41. 34 Vesna 2, št. 3, str. 46. 35 S tem v zvezi velja sporočilo redakcije revije Danici (Marici Stmad) v tretji številki revije: "Lepa hvala za poslane pesnice in povest. Oprostite, da nam jih ni bilo mogoče uže sedaj priobčiti: polemika z Rimskim Kato- likom jemlje nam zelo mnogo prostora. Priporočamo se Vam tudi še za nadaljno blagovoljno sodelovanje!" 36 IV: Vesna pa vera in politika. Razlika nazorov v Vesni in v Rimskem katoliku, Vesna 2, št. 4, str. 57-59. 71 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995' glede ženskega vprašanja pride tudi v naslednji številki, ko Vesnani posvetijo celo poglavje raz- merju Vesne do ženstva. V njem so se Vesnani branili oatkov, ki jih je Mahnič naslavljal reviji v zvezi s konceptom narodne vzgoje za ženske, za katerega se je Vesna zavzemala. Na oatek, da je vzgoja, ki jo predlagajo predvsem narodna, Ves- nani odgovarjajo, da se z versko vzgojo sploh niso ukvarjali ter dodali "da verska vzgoja ni vzpo- redna narodni"^'', Mahničevo izjavo, češ da Ves- nani trdijo, da so "ženske sposobnejše od moških za vseučilišče", odbijejo rekoč: "priznamo, da so žer\ske navadno pridnejše od moških, nasprotno pa moški genijalnejši - to je tudi sodba kolegija dunajskega konservatorija"38. Mahnič je poleg tega kritiziral Ciril-Metodovo družbo, saj jo je Vesna javno pohvalila glede vloženega truda na področju ženske vzgoje ter ji pripisal "masonsko-nihilistično tendenco"39 - kot Vesni pač. Glavni vzrok za od- govore na Mahničeve izjave je bü članek Vesna, nje okrožje in nje ozadje, objavljen v Rimskem ka- toliku leta 1893. Sicer se je Mahnič lotu ženskega vprašanja že leta 1891 s spisom Kak poklic imajo ženske v človeškem društvu. Kako jih moramo vzgajati?. Uredruštvo je v deseti številki drugega letrdka prav rade volje objavüo dopis o ženskem vpra- šanju, ki ga je poslala bralka iz Sežane. Dopis v celoti sintetizira dotedanje pozicije revije, od pod- pore vzgojnemu delu znotraj Ciril-Metodove druž- be pa do potrebe po nacionalnem ženstvu. Po- manjkanje nacionalno osveščenih mater pa je naj- važnejši vzrok odpadanja sinov od slovenstva. Pis- mo bralka zaključi s pozivom v korist delovanja v nacionalnih društvih ter s priporočuom, naj slo- vensko dekle izbira le slovenske fante.*" Zadnji važnejši članek o ženskem vprašanju je Vesna priobčua v enajsti številki drugega letnika, ko Gynekophü napiše članek Žensko poglavje v Rimskem katoliku*i.V njem avtor obravnava izjave iz članka Žensko poglavje, ki ga je Rimski katolik objavil istega leta. V tretjem letniku je büo žensko poglavje v Vesni najmanj zastopano, in sicer tako glede lite- rarne produkcije (v tretjem letrdku lahko zasle- dimo samo dva prispevka, in sicer pesmi Vide Ko te gledam ter Zore Zaman), kot tudi na ravni informativnih člankov, ki se pojavijo le v petih številkah. Zanimivo v tretjem letrdku pa je, da so omenjeni prispevki v kazalu kategorizirani pod geslom Ženska emancipacija. Tudi v tem pogledu Vesna in Rimski katolik, VI. Vesna pa ženstvo, Vesna 2, št. 5, str. 72-74. f° Prav tam. 39 Prav tam. *" Vesna 2, št. 10, str. 155-156. Gynekophil, Žensko poglavje v Rimskem katoliku, Vesna 2, št. 11, str. 168-170. je razvidno, da je z menjavo uredništva v Vesni prišlo do vsebinskega zasuka. Vesna je po koncu tretjega letrdka obmolkrdla. Glede vloge Vesne pri razvoju ženskega vprašanja na Slovenskem velja omeniti pogoste in pohvalne besede glede revije, ki se nahajajo v zborniku Slo- venska žena, objavljenem leta 1926 v Ljubljani v založbi Splošnega ženskega društva, doprinos Ves- nank pri razvoju Slovenke ter nenazadnje spis prezgodaj umrlega filozofa Vesne Ivana Bemika*^, ki je napisal tik pred smrtjo spis o vlogi ženskega izobraževanja. ZUSAMMENFASSUNG "Schreitet zur Tat, Töchter der Slava!" Die Frauenfrage in der akademischen Zeitschrift "Vesna" (1892-1894) Die akademische Zeitschrift 'Vesna" (1892-1894) hob bereits in üirem Programm hervor, sie würde sich mit der Frauenfrage bzw. mit der Frage der Frauenausbüdung unter den Slowenen ausein- andersetzen. Die letzte Frage war nach der An- sicht der Mitarbeiter der Zeitschrift besonders aktueU, setzte doch eben durch die höhere Aus- büdung des weiblichen Teüs der Bevölkerung eine allmähliche Assknilierung ein. Eine Ausbüdung in der slowenischen Sprache würde also diesen Prozeß, der langfristig Einfluß auf die nationale Entwicklung selbst ausübte, einschränken. Die Ausbüdung des weiblichen Teüs der slowenischen Nation war mit der nationalen Frage verbunden, die in der akademischen Zeitschrift "Vesna" als zentrales Problem behandelt wurde. Das Bedürfnis einer Frauenausbüdung kommt auf den Seiten der "Vesna" auch nuttelbar zum Ausdruck durch VermitÜung von Informationen über die Frauenausbüdung anderer Nationalitäten an europäischen Universitäten und durch Berichte über die Tätigkeit von Frauenvereinen. Als Vorbüd diente dem Kreis um die "Vesna" die Tätigkeü des Prager Frauenvereins "Minerva", sorgte doch *2 Ivan Bernik se je prestavil v Vesni z razpravo Nekaj o lepem, ki je izvala kar nekaj polemik s strani Mahniča. 72 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino letzterer im Rahmen eines privaten Mädchen- gyrrmasiums vorbildlich für die Ausbildung der tschechischen Mädchen. Die Einrichtung solcher Anstalten und die Gewährleistung einer höheren Ausbildung in slowenischer Sprache für Mädchen standen im Vordergrund zahlreicher Überlegungen in den ersten zwei Jahrgängen der "Vesna". Im zweiten Jahrgang der Zeitschrift vmrden literarische Bei- träge einiger Dichterinnen und Schriftstellerinnen veröffentlicht. Vor allem die Beiträge von Marica Stmad artikulieren den Wunsch und Willen jüngerer Frauengenerationen nach literarischem Wirken. Lyrische Motive enthalten die Beiträge von Elvira Dolinar und Vida Jeraj. Im zweiten Jahrgang wurde auch der Brief einer Leserin veröffentlicht, die die Bemühungen der Zeitschrift, das Nationalbewußtsein der Frauen zu stärken, unterstützt. Ein Kapitel für sich stellt die Ausein- andersetzung dar mit dem "Rimski katolik" (Rö- mischer Katholik), dem Blatt von Dr. Anton Mahnič. In dieser Auseinandersetzung vrarde auch die Frage der Frauenausbildung sowie der Rolle der Frau in der Gesellschaft im allgemeinen be- rührt. Die "Vesna" hob mehrmals hervor, sie setze sich nicht für eine totale Frauenemanzipation ein, sondem für die Einbeziehung der Frauen in die nationale Arbeit. Die Hauptpflicht der Frau sei die Erziehung der Kinder, deswegen müsse auch sie in nationalem Geist erzogen werden, um nationale Werte an jüngere Generationen vermitteln zu können. Was den Beitrag der "Vesna" zur Entwicklung der Frauenfrage am Ende des letzten Jahrhunderts anbelangt, so muß erwäJmt werden, daß ihr in dem Sammelband "Slovenska žena" (Slowenische Frau), der 1926 von dem "Splošno žensko dmštvo" (Allgemeiner Frauenverein) herausgegeben wurde, wiederholt Lob gezollt wurde. Von Bedeutung ist auch die spätere publizistische Tätigkeit des Kreises um die "Vesna", der sowohl in the- matischer Hinsicht als auch unmittelbar in der Frauenzeitschrift "Slovenka" (Die Slowenin) mitwirkte und auf diese Weise seine Arbeit zu- gunsten der Frauen fortsetzte. 73 2 KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Rok Stergar O posilni nečistosti, oskrumbi in druzih velikih nesramnostih Nasilje v družini ob prelomu stoletja Dne 22. aprila 1902 je ljubljanska mestna poli- cija ovadila 49-letnega ljubljanskega svečarja, tr- govca in posestnika več hiš Oroslava Dolenca,* stanujočega na VVolfovi ulici številka 10. Vzrok za to ovadbo je bila govorica, ki naj bi se že več dni širila po mestu ljubljanskem, da je "...Oroslav Dolenc svojo hčer Vido spolno rabil še predno je izpolnila 14. leto... " ^ In, kot se rado zgodi, naj bi vse skupaj privedlo do tega, da je še ne 15-letna hči^ zanosila in naj bi v mesecu avgustu tudi rodila. Ker je Oroslav Dolenec tovrstno ravnanje od- ločno zanikal, se je policija obrnila na njegove uslužbenke. Tu je naletela na bolj voljne (in očit- no dobro informirane) "sodelavke". Dve njegovi uslužbenki sta izjavili, da sta videb, kalco je Oroslav nekoč hči zvabil v sobo, kjer je ostala več kakor uro dolgo. Ko sta jo očitno sumničavi us- lužbenki pozneje povprašali, kaj se je tačas doga- jalo, naj bi jima Vida pokazala, da jo je oče "spol- sko rabil". S tem dogajanjem pa naj bi bila dobro seznanjena tudi Vidina mati in Oroslavova žena Antonija Dolenec. Ta naj bi (če verjamemo ne- znanemu(im) polidjskemu(im) informatorju(em)) svojemu možu večkrat očitala, kaj da počne z nju- no hčero. V zglaševalnih polah je priimek zapisan kot Dolenec (Zgodovinsid arhiv Ljubljana, LJU - Mesto LJ - Do- movinstvo, Zglaševalne pole 6 (DO-FERKULA)), poli- cijski zapisniki pa govorijo o Dolencu. Oroslav Dolenec je bil rojen 12. 4. 1853 v Skofji Loki in je bil lastnik vsaj treh hiš v Ljubljani: VVolfova ulica 10, Žabjak 3, Cer- kvena ulica 21 (današnja Eipprova); (Vladislav Fabi- janač. Knjiga Ljubljansidh hiš in njih stanovalcev, Ljubljana 1943). 2 ZAL, REG I/fasc. 1281, fol. 249. Sicer je ovadba le del "šopka", ki je povezan s tem dogodkom in ga sestav- ljajo še Poroalo o zaporu, nekaj poizvedb deželnega sodišča in policijskih odgovorov nanje (ZAL, REG 1/fasc. 1281, fol. 249-254). 3 Vida Dolenec je bila rojena 29. 4. 1887 (prav tam, LJU - Mesto LJ - Domovinstvo, Zglaševalne pole 6 (DO- FERKULA)). Zadevo je dodatno zapletla še skrivnostna smrt Neže Gorjančeve, bivše Dolenčeve prodajalke, ki je "...lansko leto dne 19/5. nagloma umrla in se je govorilo, da se je zastrupila z nekimi rožami... " ^ Dokaj jasen je s tem povezan stražnikov namig, da se je gospod Dolenc zelo potrudil, da stvar ne bi prišla v časnike. Položaj Oroslava Dolenca pa je le še poslabšalo mnenje polidje, da je "...moralično na prav slabem glasu...", kar naj bi potrjevalo tudi njegovo obiskovanje ljubljanske javne hiše (ki ga ni zanikal) in spolna bolezen.^ Oroslav Dolenec je bil seveda nemudoma "aretovan".^ Primer gospoda Oroslava pa je polidja predala deželnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. Da bi si olajšali nadaljnje obravnavanje nasilja v družiru se sedaj poslovimo od "zgodb, ki jih piše življenje", in naredimo nekajstranski izlet v teorijo ter si poglejmo, kako je stvar obravnavala država. "Mi Franc Jožef Pervi..." Če hočemo nasilje v družini presojati s stališča tedanjih oblasti, je neizogibno, da najprej pogle- damo, kako je bilo to področje urejeno v tedaj veljavni kazenski zakonodaji. S pravnega stališča je pač vse, kar ni prepovedano, kljub morebitni moralni ali drugačni spornosti, stvar posameznika in njegove odlodtve. V obravnavanem času je veljal v avstrijski državi Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih] ki je bil nova, dopolnjena izdaja 4 ZAL, REG 1/fasc. 1281, fol. 249. 5 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 251. 6 Kot vedno, se je tudi tokrat našel nekdo, ki je želel situacijo izkoristiti. Nekaj dni po aretaciji Oroslava Do- lenca je 42-letni Korošec Andreas Strutz (tudi Štruc), ki se je predstavljal kot sodni uslužbenec, hotel od An- tonije Dolenec izvabiti 40 kron, s katerimi naj bi iz zapora spravil njenega soproga. Kot je pozneje ugo- tovila pohcija, ga je k temu nagovoril znani "delomržen pijanec in berač" Novomeščan Ernst Knific. Podjetje pa ni uspelo, ker Antonija ni nasedla precej prozorni zvi- jači (ZAL, REG 1/fasc. 1281, fol. 257-259). Uporabljal sem dopolnjeni slovenski prevod izdan v: Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. I. zve- 74 43 1995 12 KRONIKA časopis za siovenslco krajevno zgodovino Zakomka o hudodelstvih in težkih policijskih pre- stopkih iz 1803. Edina bistvena sistemska novost izdaje iz 1852 je bila uveljavitev načela nulla po- ena sine lege (v členu IV. cesarskega patenta). Ka- zenski zakon je do časa, ki nas zanima, doživel še nekaj sprememb (najpomebnejše 1867, ko je bilo odpravljeno tepenje in vkovanje v verige), ki so zakon močno posodobile,^ a konkretno za te- matiko nasilja v družini niso prinesle nič novega. Kazenski zakon o hudodelstvih pregrešJdh in prekrških je razdeljen na dva dela {O hudo- delstvih in O pregreških in prestopkih), ki sta naprej razdeljena na 27 oziroma 14 poglavij. Uvodna poglavja obeh delov so, kot se za zakon spodobi, namenjena definiranju hudodelstev, pre- greškov in prestopkov, naanom njihovega kaz- novanja ter olajševalnim ali obtežilnim okoliš- činam, ki jih je pri tem potrebno upoštevati. V nadaljevanju pa so zakonski členi (vsega skupaj jih je 532) posvečeni posameznim zločinskim dejav- nostim in concreto. Zakonski členi se z nasiljem v družini ukvarjajo neposredno ali posredno - umor ali požig je seveda kazniv tudi v družini. V pre- gledu zakona bomo torej navajali le člene, ki se te- matike neposredno dotikajo, pri drugih pa zgolj posebnosti, ki so povezane z njo. Že §. 2 med vzroki, ki izključujejo hudobni naklep, navaja, da se dejanje ne šteje za zločin če: je "...c) v polni pijanosti, katero si je kdo brez namena na hudodelstvo (poudaril R.S.) naklonß (§§. 236 in 523), ali v kaki drugi zmotenosti misli, v kateri se storilec ni zavedel svojega dejanja, dopri- neseno bilo", in "...d) ako storilec še štimajstega leta ni dopolnil (§§. 237in 269)...'f prva situacija je prav klasična za našo tematiko, a tudi druga ni nepredstavljiva. 10 Naslednjič se ustavimo šele v če- trtem poglavju z naslovom O zlajšavah. Prvi para- graf tega poglavja pravi "Zlajšave, ki se tičejo sto- rilčeve osebe so: a) če storilec ni dvajset let star, če je slabega razuma, ali če je bila njegova izreja zelo zanemarjena (poudaril R.S.);... "^^ V šestem poglav- ju poseben člen našteva vrste hudodelstev - med zek. Kazenski zakon, Ljubljana 1889, ki je zanimiv tudi zaradi dodanih izbranih sodb Kasacijskega sodišča. Za- kon je sicer izšel v št. 117 Državnega zakonika (2. junij 1852). Ker je slovenski (pravni) jezik do danes doživel mnoge spremembe je v primeru nejasnosti potrebno pogledati v nemško izdajo Das Strafgesetz über Ver- brechen, Vergehen und Lfebertretungen. Tu sem upo- rabljal izdajo z obsežnim komentarjem v: Oester- reichische Gezetzeskunde. Gemeinverständliche Kom- mentare, Wien 1913. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 511. 9 Kazenski zakon..., § 2. 10 V Trstu sta bila 1897 zaradi umora svoje stare mame na 5 in 3 mesece zapora obsojena 12-letni Viljem in 13-letni Alfred Mangachi. (Edinost, 9. in 19. feb. 1897). 11 Kazenski zakon..., § 46. njimi " 23. Fosilna nečistost.., 24. Oskrumba..., 25. Druga hudodelstva nečistosti..., 28. Pregnanje tel- esnega ploda (spočetka)..., 29. Izpoloženje (zane- senje) otioka..., 37. Dvojni zakon... ".^^ Člena 96 in 97, ki govorita o kaznivem dejanju 'javne posilnosti", storjenem "z odpeljanjem (vne- senjern)"sta zanimiva kot odraz takratnega pojmo- vanja pravic zakonskega moža do življenske dru- žice.l3 "§.. 96. Enajsti primerlej. Če kdo žensko zoper nje voljo po sili ali z zvijačami odpelje, namen bodi obrnjen na ženitev ali nečistost; ali, ako omoženo žensko, če ona tudi privoli, zakonskemu možu, dete njegovim roditeljem; varvanca njego- vemu varhu ali preskrbniku z zvijačami ali šiloma odpelje, naj se je namen tega započetja dosegel ali ne." 97. Kazen odpeljanja, če odpeljana oseba ni privolila, ali še ni štimajstega leta dopolnila, je težka ječa od petih do desetih let, po meri rab- ljenih sredstev in nakanjenega ali storjenega zlega. - Ako je pa bila odpeljana oseba že saj štimajst let stara in je privolila, naj se nalaga težka ječa od šestih mescev do enega leta." Štirinajsto poglavje O posilni nečistosti, os- kmmbi in druzih velikih nesramnostih pa nas končno privede do členov, ki neposredno obrav- navajo dejanja v središču našega zanimanja. Kljub "obetajočem" nadnaslovu pa prvi člen tega po- glavja ni tak - posilstvo v zakonskem stanu je namreč izrecno izvzeto (združitev mora biti izve- dena "zunaj zakona" )^'^ in se je kot kaznivo deja- nje uveljavilo šele mnogo kasneje (v Sloveniji na- primer po drugi svetovni vojni, v Republiki Avs- triji pa celo šele 1989);l^ prej je veljalo le za "ka- vaJirski prestopek". "§. 125. Kdor ženski nevarno preti, res silo dela ali njene občutke zvito omami, tako da se mu zo- prstaviti ne more, in se ž njo v takem stanu zunaj zakona telesno zdmži, stori hudodelstvo posilne nečistosti. " "§. 126. Kazen posilne nečistosti ali posiljenja ženske je težka ječa med petimi in desetimi leti. Ako je iz sile nastopila znamenita škoda na zdravju žaljene, ali celo na njenem življenju, naj se kazen podaljša, da bode med desetimi in dvaj- setimi leti trpela. Ako je hudodelstvo smrt žaljene uzročilo, se prisojuje težka ječa za vse žive dni. " Do večje veljave pa v družinskih situacijah pri- de naslednji člen, ki govori o posilstvu deklet pod štirinajstim letom in ki je smiselno uporaben tudi 12 Prav tam, § 57. 13 Prav tam, §§ 96 in 97. 14 Prav tam, §§ 125 in 126. 1^ Kazenski zakonik in BGBl. RÖ 242/1989. 75 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 znotraj družine.*^ Dopolnjuje pa ga naslednji člen, ki govori o oskrumbi otrok - obeh spolov.*'' "§. 127. Zunaj zakona početo telesno zdmženje z žensko, ki se brez storilčevega prizadejanja v takem stanu nahaja, da se braniti ne more ali pa sama sebe ne zave, ali katera še ni štirinajstega leta spolnila, gre tudi za posilno nečistost imeti in po §. 126 kaznovati. " "§. 128. Kdor dečka ali dekle spod štimajstih let, ali osebo, ko se braniti ne more ali pa ne zave, ne tako, kakor §. 127 v misel jemlje, temuč kako dmgaä spolno zlorabi, da bi svojemu pohotu ugo- dil, doprinese, kadar to dejanje ni hudodelstvo v §. 129 črk. b) označeno, hudodelstvo oskmmbe, in naj se kaznuje s težko ječo od enega do pet let, pri jako obteževalnih okoliščinah pa do deset, in če nastopi kak v §. 126 omenjenih nasledkov, do dvajset let " v kompleks "hudodelstev nečistosti" sodi krvo- skrunstvo (oz. "krvosramnost")}^ ki se, kot pravi razsodba kasacijskega sodišča, stori 'le s telesnim združenjem"P Posebaj je potrebno poudariti, da se s tem členom ureja le krvoskrunstvo med so- rodniki v direktni liniji. Krvoskrunstvo med dru- gim sorodstvom pa, kot bomo še videli, velja le za prekršek in ga ureja §. 501. Krvoskrunstvo sicer ni nujno povezano z nasiljem, a je neizogibno nav- zoče pri dejanjih, ki sodijo pod §. 127. K Hudo- delstvom nečistosti pa spadata še "zavodba k ne- astosti" (gre za zapeljevanje oseb, ki so nekomu zaupane v varstvo) in "sovodstvo glede na nedolž- no osebo" (zvodništvo oseb zaupanih v varstvo);^" predpisana kazen za obe dejanji je težka ječa od enega do petih let.^* "§. 131. II. Krvosramnosf, katera se doprinese med sorodniki v navzgomi ali navzdolrv vrsti', naj izvira njih sorodnost iz zakonskega, ali neza- *6 Prav tam, § 127. *' Prav tam, § 128. Členu je dodana razsodba Kasacijskega sodišča z dne 12. marca 1875 št. 983, ki osvetljuje raz- liko med § 127 in § 128; "Potipanje spolnih udov otrok za to, da se ugaja pohotu, je spolna zloraba v smi.flu §. 128" (v: Zbirka avstrijsldh zakonov..., str. 57). j° Prav tam, § 131. *^ Razsodba Kasacijskega sodišča z dne 28. januarja 1887 št. 14159 ex 1886 (v: Zbirlca avstrijskih zakonov..., str. ^ Kazensla zakon..., § 132. Precejšno podobnost izrazov zavodba in sovodnost in podobno definicijo obeh de- janj razreši nemško besedilo, ki uporablja povsem eno- značna izraza Unzucht in Kuppelei (Das Strafgesetz..., § 132). Komentar v uporabljani izdaji tudi jasno opredeli pravno razliko med obemi dejanji: zapeljevanje, je namenjeno zadostitvi lastnih spolnih potreb, medtem ko gre pri zvodništvu za napeljevanje k nečistim dejanjem samim na sebi. Pri tem, za razhko od zvodništva, ki ga ureja § 512 KZ, ni nujna materialna korist zvodnika (v; Oesterreichische Gesetzeskunde...; str. 100 in 101). 2* Prav tam. 6 133. i konskega rodu. - Kazen je ječa od šestih mescev do enega leta. " "§. 132. III Zavodba, s katero kdo svoji skrbi ali sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo za- pelje, da kako nečisto delo stori ali trpi IV. Sovodstvo, ako je bila po taistem nedolžna oseba zapeljana, ali če se ž njim zakrive starisi, vamhi, vzgojitelji ali učitelji proti svojim otrokom, varvancem, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam. " Naslednje poglavje O umom in uboju obrav- nava vse oblike in stopnje teh kaznivih dejanj, ki so dovolj pogosta tudi v družini. Kljub temu se ustavimo le pri členu, ki govori o detomoru.22 Za današnje razmere nedojemljiv, takrat pa pač odraz tudi pravnega razločevanja med zakonskimi in ne- zakonskim otrod je razloček v kaznovanju deto- mora enega ali drugega.^^ Omeniti je potrebno še, da je za to, da dejanje velja kot umor, potreben namen usmrtiti.24 "§. 139. Mati, katera svojega otroka ob porodu usmrti, ali ga poginiti pusti, ker mu nalašč pri rojstvu potrebne pomoči ne da, naj se obsodi, kadar je bil zakonsk otiok umorjen, v težko ječo za vse žive dni. Ce je dete nezakonsko bilo, je kazen pri usmrtenju težka ječa od desetih do dvaj- setih let, če je pa otrok poginu, ker se mu po- trebna pomoč ni dala, od petih do desetih let." Celotno naslednje poglavje (O pregnanju teles- nega ploda (aH spočetka)) je posvečeno prepovedi splava,25 ki bi v skladu s takratnim pojmovanjem (o različnih današnjih dojemanjih le-tega tu seveda ne bomo pisali) tudi nekako sodil k nasilju v dru- žini. Kazen za poskus je ječa od pol leta do enega leta, za "uspešno" izvršeno dejanje pa težka ječa od enega do petih let. Zanimivo pa je, da je za očeta, če je bil sokrivec, veljala enaka kazen s po- ostrenjem. Posebej se kaznuje tudi splav brez materinega "vedenja in privoljenja". Nekakšno nadaljevanje člena o detomoru in poglavja o splavu je naslednje poglavje O izpo- loženji ohoka. V treh členih je dejanje definirano in urejeno kaznovanje, pri katerem je narejen raz- loček, glede na kraj, kjer je bil otrok zavržen. Nikjer pa ni določena starost, do katere si otrok "...v otetbo svojega življenja sam pomagati ne more..."^ 22 Prav tam ,§ 139. 23 Ilustrativen je navedek iz sodobnega uradniškega pri- ročnika: "Uneheliche Kinder sind überhaupt von den Rechten der Familie und der Verwandschaft aus- geschlossen." (Ernst Mayrhofer's Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst, Bd. 5, Wien 1901, str. 90 in 91). 24 Razsodba Kasacijskega sodišča z dne 17. decembra 1886 št. 12457 (v: Zbirka avstrijskih zakonov..., str. 61). 25 Kazenski zakon..., §§ 144, 145, 146, 147 in 148. 26 Prav tam, §§ 149, 150 in 151. 76 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino "§. 149. Kdor otroka take starosti, ko si v otetbo svojega življenja sam pomagati ne more, izpoloži, da bi ga smrtni nevarnosti izročil, ali tudi samo, da bi njegovo rešenje naključbi prepustil, stori hudo- delstvo, naj ga je k temu kakoršni koli uzrok pri- pravil." "§. 150. Ako je bil otrok na vstranskem kraju, kamor po navadi ljudje ne zahajajo, ali v takih okoliščinah izpoložen, da ni bilo lahko mogoče, da bi ga kdo kmalo zapazil in rešil, je kazen težka ječa od enega do petih let, in če je smrt otroka nastopila, od petih do desetih let " "§. 151. Če se je pa dete na takem kraju, kamor ljudje navadno zahajajo, in tako izpoložilo, da je bilo po pameti pričakovati, da ga bode kmalu kdo zapazil in otel naj se izpoloženje kaznuje z ječo med šestimi mesa in enim letom. Če bi pa bilo dete vendar umrlo, je kazen ječa od enega do petih let " V poglavju O hudodelstvu težke telesne po- škodbe, ki je določeno kot poškodovanje brez na- mena usmrtiti, zaradi katerega ima napadeni po- sledice namanj dvajset dni ali pa je pohabljen,^' je napad na "prave stariše" ocenjen kot tovrstno hu- dodelstvo, "...če tudi poškodba ni taka, kakoršno §. 152 v mislih ima. " ^8 Starši so torej kot "duhovni, priče ali zvedena, ko svoj poklic opravljajo, ali zato, ker ga opravljajo"}'^ uvrščeni v posebno kate- gorijo in dodatno zaščiteni. Kot zadnje v prvem delu zakonika omenimo še štiriindvajseto poglavje, ki je posvečeno dvojnemu zakonu - bigamiji. Ta pač sam po sebi še ni nasilje, je pa dovolj povezan z družino, da si zasluži omembo. Člen 206 pravi: "Če oženjena ali omože- na oseba z drugo osebo zakon sklene, stori hudo- delstvo dvojnega zakona."Enakega zločina je kriv tisti, ki čeprav samski, ".. vedoma stopi v za- kon z oženjenim ali z omoženo. "! ^1 Kazen je v obeh primerih ječa od enega do petih let, ki je poostrena v težko ječo v primeru, da je bigamist (ali bigamistka) "...osebi, s katero je drugi zakon sklenil, svoj zakonski stan zamolčal... " ^2 V drugem delu, ki je posvečen pregreškom in prestopkom, najdemo vrsto zakonsldh členov "po- svečenih" družini in družinski problematiki. Ze v uvodnem poglavju, ki je namenjeno nekaterim uvodnim "pojasnilom" in kaznovanju, je zanimiv člen, ki govori o kaznovanju otrok "Kaznjiva deja- nja, ki jih store otroci do spolnjenega desetega leta, je treba samo domačemu strahovanju pre- puščati; od začetega enajstega do spolnjenega štir- ^' Prav tam, § 152. ?8 Prav tam, § 153. 29 Prav tam, § 153. 30 Prav tam, § 206. 31 Prav tam, § 207. 32 Prav tam, § 208. najstega leta pa se dejanja, katera se samo zavoljo nedoraslosti storilca ne pripisujejo za hudodelstva (§. 2, črk d), kakor prestopki kaznujejo (§§. 269 in 270)."^^ Kaznovanju nedoraslih pa je posvečeno tudi celotno tretje poglavje. Meja za deliktno od- govornost je bila torej enajst let, do štirinajstega leta pa so bili otroci obravnavarü bistveno blažje.^* Pri krivdi zakon določa dve možnosti, po ka- terih "nedorašeni zamorejo ... krivi postati"; hudo- delstva so zaradi mladosti ublažena v prekrške oz. prestopke ali pa so dejanja to že sama na sebi.35 Prva, določa zakon, se kaznujejo "...z zaprtjem v odločenem zaptališču, po okoliščinah od enega dneva do šestih mescev..."/^ kazni je potrebno dodati "...zraven dela, ki se njih močem prilega, vsigdar namenu primeren poduk dušnega pastirja ali kateheta... "}^ druga pa "...se prepuščajo sploh domačemu strahovanju, če pa le-tega ni, ali če se pri tem posebne okoliščine kažejo, pokorjenju in naredbi oblastnije za varnost."Očiten je velik pomen, ki ga je zakonodajalec pripisoval domaa vzgoji (oziroma strahovanju) in vzgojnemu vplivu dela. V osmem poglavju O pregreških in prestopkih zoper varnost življenja srečamo člen, ki je ne- kakšna varovalka zoper detomore, ker določa ob- vezno prijavljanje rojstev neporočenih mater.39 Le- te so bile zaradi takratnega odnosa do nepo- ročenih mater (ki pa nikakor niso bile malo- številne)*0 neke vrste "rizična skupina" za tovrstne zločine. Zakon za zatajitev poroda določa kazen od treh mesecev do pol leta.^l Še v istem poglavju je določba o "zanemarjanju t>olnika po svojcih", ki za tiste, ki bi se jim dokazalo, da so dolžnost skrbi opustili, določa kazen do pol leta zapora.42 "§. 339. Neomožena ženska, ki je noseča, mora pri porodu babico, porodničarja ali sicer kako po- 33 Prav tam, § 237. 34 Če to primerjamo z današnjo zakonodajo, lahko ugo- tovimo dvig starostne meje za deliktno odgovornost mladoletnikov; po slovenski zakonodaji je ta meja do- polnjenih 14 let, do tedaj pa so otroci prepuščeni "do- mačemu strahovanju". 35 Prav tam, § 269. 36 Prav tam, § 270. Seveda v skladu s § 237 ta kazen velja le za otroke starejše od deset let. 37 Prav tam, § 272. 38 Prav tam, § 273. 39 Prav tam, § 339. 40 Avstrijsko povprečje za 1880 je bilo 14.99% (A. Puhar: Prvotno besedilo življenja, Zagreb 1982, str. 35). Za leto 1910 navaja brošura Aus dem Wilajet Kärnten naslednje odstotke nezakonskih otrok: Koroška - 37.2%, Kranjska - 6.4%, Goriška 4.8%; Koroška daleč izstopa zaradi po- sebne agrarne strukture in s tem povezanim načinom dedovanja (F. Zwitter: Koroško vprašanje; v: F. Zwitter, O .slovenskem narodnem vprašanju, Ljubljana 1990, str. 436). 41 Prav tam, § 340. 42 Prav tam, § 360. 77 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 steno ženo na pomoč poklicati. Če bi jo pa porod prehitel, ali bi ona zadržana bila pomoč poklicati, in ako bi ali mrtvo spovila, ali bi živo rojeno dete v štiri in dvajsetih urah po rojstvu umrlo, ima ona dolžnost, kaki za porodničarstvo pooblasteni, ali kjer take pri roki ni, kaki gosposkini osebi nazna- niti, da je porodila, in ji prezgodni porod ali pa mrtno dete pokazati. " Zakon v 376. denu za opustitev dolžne skrbi nad otroki predvideva kazen, ki jo določa § 335 - ta predpisuje za vse pregreške ali prestopke, ki povzročijo težko telesno poškodbo, zaporno kazen od enega do šestih mesecev, če nastopi smrt, pa kazen "hudega zapora"od pol leta do enega leta.43 "§. 376. Sploh so tisti, ki imajo iz naravne ali prevzete dolžnosti skrb nad otrod ali drugimi ljudmi, kateri se sami nevamosti čuvati in hraniti ne morejo, odgovorni za neskrbnost, ki se v spol- novanju te dolžnosti pripeti. Ako je torej takošen otiok ali tak človek usmrten ali teško na telesu po- škodovan bil, je tega, komur se skaže, da ni po dolžnosti zanj skrbel, po predpisu §. 335. kaz- novati. " Naslednji člen določa enako kazen za starše ali skrbnike, "...če se vode kuhanih makovk pri otrocih poslužijo."'^ Člen oatno priča o določeni razširjenosti tovrstne prakse "umirjanja" otrok v dr- žavi. Namakanje cudjev v makove izvlečke (ali alkohol) naj bi bilo razširjeno tudi v slovenskih deželah.45 Navada je začela počasi izginjati z opu- ščanjem cudjev iz cunj in uveljavljanjem gumi- jastih cudjev v drugi polovid 19. stoletja. Skupino določb tega poglavja, posvečenih varstvu otrok pred neustreznim ravnanjem njihovih staršev, za- ključuje člen, ki prepoveduje in ustrezno kaznuje puščanje otrok na nevarnih krajih.^^ Opozoriti je potrebno, da so kaznive le neskrbnosti, ki imajo hude posledice (težka telesna poškodba ali smrt), tiste z lažjim pa ne. Kakšno ravrianje je neskrbno. 43 Prav tam, §§ 376 in 335. Prav tam, § 377. Pri tem gre seveda za izvlečke iz makovih cvetov, ki vsebujejo vrsto opijatov, in ne to kar danes razumemo pod makovkami. Nemški tekst uporablja bolj nedvoumno oznako Anwendung des Absudes von Mohnköpfen (Das Strafgesetz..., % 2,77). A. Puhar, Prvotno besedilo..., str. 70. V. Mödemdorfer, Ljudska mediana pri Slovencih, Ljubljana 1964, str. 338. Proti nespečnosti se je uporabljalo tudi kajenje z ma- kom. Navada je bila razširjena zlasti na Koroškem, Savinjski (prim. A. Videčnik, Rože in čarovnije, Mozirje 1995, str. 105) in Šaleški dolini; še bolj splošno razširjena je bila uporaba alkohola, ki je bil sploh priljubljeno zdravilno sredstvo (pri otrocih naj bi pomagal tudi pri rasti zob, prav tam, str. 321). Knjigi p. S. Ašiča, Pomoč iz domače lekarne I in // (Celje 1984 in 87), ki sta za področje naravnega zdravilstva slovenska avtoriteta, maka sploh ne omenjata, kar verjetno potrjuje opu- stitev te navade pred časom, ki ga tu obravnavamo. 46 Prav tam, § 378. je odvisno tudi od gospodarskih zmožnosti staršev in kriteriji torej niso absolutni.4'' "§. 378. Ravno tako gre ravnati s tistimi, ki so dolžni za kakega ohoka skrbeti ali nad njim čuti, ako je njih skrbi ali čuvanju izročen otiok bil za- voljo tega usmrten ali težko na telesu poškodovan, ker je bil v kraju za otroke nevamem sebi samemu prepuščen. Kazen naj se poostri, ako se nesreča, ki se je otroku prigodila, zakriva. " O dmgih prestopkih, kateri telesno varnost kratijo ali ji pretijo, govori deseto poglavje. Pose- ben člen na splošno ureja grdo ravnanje pri že omenjenem hišnem stiahovanju; člen ni omejen le na družino, temveč prepoveduje tudi grdo rav- nanje med varuhi in varovand, udteljev z učend idr.48 Posamezne situadje so podrobneje urejene v nadaljnjih členih. "§. 413. Pravica domačega shahovanja se ne more nikakor in nikoli razširiti do takega grdega ravnanja, iz katerega postrahovani na životu ško- do trpi Zatorej je tako hudo ravnanje starišev s svojimi otrod, varuhov z varovand, enega zakonskega družeta z dmgjm, vzgojiteljev in udteljev s svo- jimi vzgojend in učend, učnih gospodarjev s svo- jimi učend, in službinih gospodarjev z družino ka- kor prestopka kaznovati. " Prvi trije govorijo o hudem ravnanju staršev z otroki in kaznovalnih ukrepih v tem primeru. Za prvi tovrstni prestopek je predvideno, da je treba starše "...pred sodnijo poklicati, in jim prvič krivo rabo oblasti in naravi protivno brezsrčnost, ki se v njihovem ravnanju vidi, resno in ostro odtati..."; drugič pa "...je treba stariše pokregati, in zraven jim zažugati, da bodo, če bi še erikrat grdo delali, roditeljsko oblast zgubili, da se jim bo otrok odvzel, in na njih stroške v kakem dmgem kraju izrejeval. "4^ V primeru odtne nepoboljšljivosti star- šev, ki se bi kazala s tretjo ponovitvijo, pa je potrebno "...precej prvikrat gori zažugano kazen izred, in v ta namen z oblastnijo se pomeniti, da se varuh postavi " Izjemoma, če je bUo grdo rav- nanje zelo hudo ali pa "...bi čud (dušna narav) starišev bila takošna, da bi se dmge nevamosti za otioka bati bilo...", mora sodišče kazen odvzema otroka izred že prvič.^O Dodatno je urejena še možnost kaznovanja z oddanjem v rejo za starše. 47 Oesterreichische Gesetzeskunde..., str. 204. 48 Prav tam, § 413. 49 Prav tam, § 414. 50 Prav tam, § 415. Členu je dodana opomba, ki pojasnjuje izraz "čud" kot "srce" - torej je bolje "...če so starisi takega srca. " Ne gre torej le za primere duševno bolnih, marveč tudi zgolj "brezsrčnih" staršev (kako lahko go- vorimo o duševnem zdravju pri ljudeh, ki so sposobni pretepati lastne otroke tako, da "...postrahovani iz tega na životu škodo trpi... ", je drugo vprašanje). 78 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino ki sami ne bi zmogli plačevati stroškov reje. V tem primeru jih pokriva "gosposka", starši pa so kazno- vani z poostrenim zaporom od enega tedna do treh mesecev.^l Dalje le en člen ureja tovrstno ravrwnje med zakonci samimi. Pri tem je zanimivo, da mora sodnik pri kaznovanju upoštevati željo napade- nega zakonca po ublažitvi ali oprostitvi kazni za napadalca, kar temu odpira vsakovrstne možnosti "prepričevanja".^^ Seveda vsi ti členi urejajo le prekoračitev pravice domačega strahovanja in ne izključujejo uporabe drugih členov, če gre pri tem za kazniva dejanja in ne le za prekrške. "§. 419. Ako en zakonski dniže z dmgim tako, kakor je v §. 413 omenjeno, grdo dela, je treba oba poklicati, in po tem ko se je hudo ravnanje preiskalo, je zakonskega, ki je z dmgim grdo delal ojstro pokregati; po okoliščinah ga je treba z zapo- rom od enega tedna do treh mescev in pri po- navljanju s poostrenjem zapora kazniti. Vendar je družetu, s katerim se je hudo ravnalo, na voljo puščeno, za zlajšanje ali celo tudi za odpuščenje kazni prositi, na kar je sodniku vselej, kakor gre, gledati." V poglavju O pregreških in prestopkih zoper javno nravnost in lepo vedenje je tudi že ome- njeni 501. člen, ki kaznuje "neastost med žlahto in svasano". Kazen je določena z zaporom od enega do treh mesecev; za tiste, "...ki se v preiskavi za zapeljivce spoznajo...," pa kot hud zapor enakega trajanja. Poleg tega je obvezna ločitev krivcev po odsedeni kazni - seveda z namenom, da se prepreči kakršnakoli možnost ponovitve.^^ Prav to poglavje ureja tudi "prešeštvo". Pre- šuštvo res ni nasilno dejanje (vsaj fizično) in danes tudi ni več kaznivo, vendar je dovolj povezano z našo tematiko, da si velja ogledati, kako ga ureja takratna zakonodaja. Dejanje se ne preganja po uradni dolžnosti, temveč le na zahtevo "razžaljene strani" m še v tem primeru so postavljene nekatere omejitve; dejanje se ne more preganjati, če ga je razžaljeni že odpustil ali če "...od dobe, odkar je zanjo zvedel skozi šest tednov zavoljo nje ni tožil."Če do pregona pride, je predvidena pro- stostna kazen od enega meseca do pol leta. Poleg je določena poostritev kazni za ženske, če "...za- more iz doprinesenega prešeštva vstati dvomba, ali je sledeči porod zakonsk ali ne. "^^ Prepovedano je tudi siljenje otrok v "zakonito neveljavne za- kone", v zakone, za katere obstaja zakonit zadržek 51 Prav tam, § 416. 52 Prav tam, § 419. 53 Prav tam, § 501. 54 Prav tam, § 503. 55 Prav tam, § 502. Kazen za tovrstni prekršek je zapor od treh do šestih mesecev.56 Seveda je v zakonu še vrsta členov, ki se po- sredno dotikajo naše teme, a kot že rečeno, so tu navedeni le tisti, ki so z njo močneje povezani. Prav tako je jasno, da bi bilo za natančnejšo ana- lizo pravnega položaja potrebno pregledati še mar- sikateri drug zakon. Tu naj navedem vsaj šolsko zakonodajo, državljanski zakonik in delovno pra- V0.5'' Ker pa bi nas to zapeljalo že v precej prav- niške vode in bi še podaljšalo suhoparno našte- vanje zakonskih členov, se bomo temu izognili. Veljalo pa bi raziskati še odnos dveh stebrov države - vojske in cerkve - do problematike. "Ata še tole vejco notri utaknite" aU policija in nasilje v družini Po tem malo daljšem izletu v pravno teorijo se spet vrnimo v življensko prakso. Sprehodili se bo- mo med primeri družinskega nasilja, kot jih je za- beležila "slavna ljubljanska mestna policija" v svo- jih Ovadbah, Poročilih in Poročilih o zapom ter nekaterih drugih dokumentih.58 Pri tem ne sme- mo pozabiti, da so zadeve, ki jih je obravnavala polidja le (manjši) del celotne slike.59 A ker so nam drugi deli ostali skriti, lahko o njih sklepamo le na podlagi vidnega in nekaterih današnjih ka- zalcev. Pregled polidjskih arhivov nam odkriva podo- bo o nasilstvih, ki segajo od neskrbnega ravnanja z otroki, kraj v družini in glasnega zmerjanja prek 56 Prav tam, §§ 507 in 508. 5-^ Pri delovnem pravu nas bi seveda zanimal položaj otrok. Pregled razvoja tovrstne zakonodaje v Avstriji daje: V. Schmidt, Doneski k problemu otroškega dela v začetkih kapitalističnega razvoja na Slovenskem, Zgo- dovinski časopis, letnik X-XI, str. 122-153. 58 Rahločutnejše velja opozoriti, da so policaji zapisovali, kar so slišali in kar so jim ljudje povedali in se pri tem niso izogibali niti kletvicam; pri navajanju se temu pač nismo izognili. Ob tem velja navesti besede velikega opisovalca vsakdanjega življenja Jaroslava Haška: "Saditi rožice, ko govoriš, se mi ne zdi lepo. Tako govore tudi v parlamentih. Prav je rekel nekdo, da sme dobro vzgo- jen človek brati vse. Ob to, kar je naravnega, se .spo- tikajo .samo največje packe in rafinirani prostaki... Lju- dje, ki se spotikajo ob jedrnat izraz, so .'itrahopetd, ker jih resnično življenje preseneča. In prav takšni slabia .so največji .škodljiva kulture in značaja. " ß. Hašek, Dobri vojak Švejk, 1. del, Ljubljana 1952, str. 273). 59 Nasilje v družini spada med kriminal, ki ga polidja iz različnih vzrokov izredno težko odkriva. Ocene kažejo, da uradno obravnavo doživi le manjši del kaznivih dejanj. Ameriške stattstike potrjujejo težavnost odkri- vanja; le približno tretjina žrtev spolnega nadlegovanja ima telesne znake nadlegovanja. Zanimiv pa je poda- tek, da so storilci 13% spolnih zlorab otrok otroci (Thi- eves of Childhood, oddaja CNN 11. 2. 1995). 79 ! KRONIKA 1' časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 pretepov in spolnega nasilja vse do detomorov ter ubojev. Odkriva pa nam tudi ravnanje oblasti, ki je - z izjemo težjih ali ponavljajoah se primerov - omejeno na svarjenje storilcev.^o in velika večina storilcev se je s policijo srečala le enkrat; sklepamo lahko, da je šlo le za enkratno besnilo oziroma nemarnost ali pa, da so bui sicer pri teh opravkih "previdnejši" in so se izognili policijskemu posre- dovanju. Je pa premogla Ljubljana nekaj individu- umov, ki so očitno že v tolikšni meri prestopili meje razsodnosti, da so postali to, čemur v črni kronßd pravijo "stari znanec polidje". Med tovrstnimi Ljubljančani si je "častno" me- sto gotovo zaslužil Franc Mehle, brezposelni pe- kovski pomočnik, ki je s svojimi dejanji zaposloval policijo v prvi polovid 1902. leta. Prvič je bil aretiran 7. februarja, ko je pred Južnim kolo- dvorom "pretepal in ob tla metal" svojo mater Elizabeto, ker ga je ta hotela poslati delat na Jese- nice.61 Za to dejanje si je prislužil 48 ur zapora, kar nas navaja na misel, da to ni bil njegov prvi tovrsten "podvig". Zlasti še, če upoštevamo, da je bil pijan, kar je sicer veljalo za olajševalno oko- liščino. Odtno pa kazen ni dosegla svojega name- na, kajti Mehle je bil zaradi enakega dejanja po- novno aretiran že čez deset dni, za kar je dobil nadaljnjih 48 ur zapora.62 Potem je Franc Mehle za nekaj mesecev izginil iz polidjske evidence; kam, lahko sklepamo iz poročila, da je 24. maja prejel delavsko knjižico poslano iz Leobna po nje- govem odgonu.63 Kaže, da so njegove dejavnosti dobile "mednarodne razsežnosti". Znova je Franc Mehle zbudil pozornost polidje, ko ga je 8. junija 1902 ovadil njegov sosed Viktor Filipandč. Tokrat mu je pri aretadji delala družbo, kar njegova mati Elizabeta; oba sta bila ovadena zaradi "krvosramnosti". Pozneje je bila ovadba zavržena, ker naj bi V. Filipandč ne bil zanesljiv, oba Mehleta pa sta dejanje zanikala. Polidja je sicer zapisala, da sta oba "...na slabem glasu in pijančevanju udana..."^^ in sta že bila kaznovana, a to odtno ni zadostovalo. Njuno usodo pa je za- pečatila nova ovadba zaradi istega zločina. 10. sep- tembra ju je ovadila njuna stanovalka Ana Leveč, 6" Za odnos polidje do domačih tiranov in grobijanov je simptomatičen odgovor na poizvedbo c. kr. deželnega sodišča iz Ljubljane o "Leumund, die Famiiien- und Vermögen.'iverhaltnis.'ie des Franz Pock...", ki je ženo Marijo "...vsled tega ker ga ni hotela ubogati..." tako pretepel s palico, da jo je težko telesno poškodoval. Polidja je odgovorila, "...da je Franc Pok na dobrem glasu (poudaril R. S.)..." (ZAL, REG I/fasc 1279, fol. 585 in 586). 61 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 83 in 84. 62 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 158. 63 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 389. 64 Prav tam, REG 1/fasc. 1281, fol. 485 in 486. 65 Prav tam, REG l/fasc. 1281, fol. 490. ki je "...ponod slišala, da postelj v sobi močno škriplje..." \n "...se jej je to toliko čudno zdelo, da se je hotela prepričati kaj, da je vzrok. Sla je do vrat in videla, da je rabil Franc Mehle svojo ma- ter... "66 Ker se mati in sin v nekaj naslednjih letih ne pojavita več, lahko domnevamo, da sta tokrat za dlje časa končala v jed. Seveda je mogoče tudi, da sta zapustila Ljubljano, ali pa da sta radikalno spremenila svoj življenski stil, vendar se to zdi prav malo četudi ne neverjetno. Primer izpričuje tako popolno sesutje normal- nih odnosov v družini, da nas ne more presenetiti, ko preberemo, da je bU 13. junija - medtem, ko sta bila mati in brat v polidjskem priporu - polidji prijavljen tudi Elizabetin 11-letni sin Alojzij, ko je poskusil zastaviti srebrn pribor. Polidja je sumila, da ga je v eni izmed gostiln, kjer občasno streže, izmaknila Elizabeta.6'' In čeprav celotna zgodba meji na neverjetno, to ni edini primer, ko v dru- žini stalno vlada vsakovrstno nasilje in kriminal - "primer Mehle" izstopa le po nenavadnem odnosu med sinom in materjo. Tega, da sta bila alkohol in nasilje skoraj stalna spremljevalca, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Med stalne goste polidjskega zapora je sodil tudi Peter Cebin (tudi Cebin), ki si je nabral kar "spoštljivo" število ovadb. Med ovaditelji nastopata tudi njegova mati Leopoldina in sestra Albina, ker jima je grozil, ko ga, odtno na podlagi preteklih izkušenj, nista spustUi v stanovanje. Peter je tako ob zgražanju (tako se je vsaj zdelo polidjskemu stražniku) mimoidodh "...zunaj na ulid pred sta- novanjem razgrajal in vpil, da je njegova mati nič vredna kurba in svinja..." Ovaditeljid sta prosili poüdjo za pomoč "...kajti on grozi vedno takrat ko je trezen..."^ Odtno je policaj, ki je to trditev podčrtal, vanjo dvomil. Da je bil dvom upravičen, nam kažejo še nekateri drugi zabeleženi podvigi Petra Cebina.69 Res pa je tudi, da je bil Peter s svojim vpitjem in zmerjanjem v primerjavi z nekaterimi pravi dobrodušnež. Jožefa Orossya je 4. aprila ovadila žena Ivana, ker jo je 1. aprila ponod pretepal; "...ker jo je že 66 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 491 in 492. 6' Prav tam, REG 1/fasc. 1281, fol. 487. S polidjo pa se je mladi Alojzij srečal že 20. januarja 1901, ko je bil skupaj z dve leti starejšim Josipom Mesojedcem prijavljen zaradi prižiganja in ugašanja žarnic javne razsvetljave (prav tam, REG 1/fasc. 1311, fol. 126). Tovrstno početje ni bilo nobena redkost in iz njega pač ne moremo skle- pati, da bi bil mladi Alojzij posebej nagnjen k kri- minalu. Verjetno je bil le fasciniran nad, sicer že dve leti staro, tehnično novostjo. 6« Prav tam, REG 1/fasc. 1279, fol. 500. 6' 16. marca 1906 je bil aretiran zaradi "...nadlegovanja stražnika v službi in nedostojnega vedenja na straž- nici... " (prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 503 in 504), 6. junija istega leta pa, ker je na Rožniku "...z malo sabljo... grozil ljudem..." {prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 508). 80 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino večkrat pretepal, se ona boji pri njem stanova- ti..."?^ Josip tfmek je bil prvič ovaden, ko je 22. oktobra 1901 udaril ženo, ki ga je prišla iskat v gostilno,''! in ponovno 12. januarja 1902, ker je potem, ko je prišel ob enih ponoči pijan domov, pretepal ženo in njenega 11-letnega sina Karola Košaka. Vanj je metal čevlje, drva in ga poskusil zadeti z gorečo svetilko. Zopet je razgrajal na- slednji dan, ko je prišel domov pijan že v zgod- njem popoldnevu.''^ gglj predvidljiv in redoljuben pa je bil Fran Mence, ki ga je žena Helena ovadila, da jo "...pretepava vsaki večer okol 11^..."; Fran Mence si je prislužil le svarilo mestnih oblasti.^^ Svojega sina Mihaela je ovadila Neža Vojskova, ker jo je udaril po glavi; to naj bi se bilo redno dogajalo. Vendar Mihael ni bil prav nič zaskrbljen zaradi morebitne kazni, "...češ, da mu nič ne more- jo, ker je bil prepoznan za umobolnega in je bil resnično enkrat v umobolnici.. " Ob tako hlad- nokrvni izjavi se lahko upravičeno vprašamo, če je bil Mihael Vojsk res neprišteven. Med tiste, ki jim svarilo ni bilo dovolj, je sodil tudi mizarski pomočnik Ivan Jerše. 1. avgusta 1901 je prišel ob 21.30 pijan domov na Radeckega cesto št. 1 in takoj, ko je vstopil "...prijel je 2-letnega sinčka Ivana, ga pretepel in vrgel na posteljo, potem pa še druge po vrsti, tako da so vsi zbežali iz hiše..."Ivam. je pred nadaljnim divjanjem rešila najstarejša izmed petih otrok, 12-letna Jožefa (ma- tere ni bilo doma), ki se je z njim in ostalimi tremi zatekla k Josipu Spanu; ta jima je dovolil, da sta pri njem prespala. Ivan "...se je posvaril. '^^ Vendar je svarilo ljubljanskega magistrata očitno zaleglo le za kratek čas, ker je bil Ivan Jerše znova ovaden še istega leta. 8. decembra je ovadua Ivanova žena Marjeta, "...da je njeni mož dne 3. t.m. svojega dveletnega sina Ivana tako pretepel da je imel dne 8. t.m. po životu še vidne znake... " Toda to možu še ni bilo dovolj in je v noči iz 7. na 8. avgust pretepel še ženo ter ji grozil, da jo bo ubil. Marjeta Jerše pa je mestnemu policijskemu nadstražniku Ivanu Ažmanu zaupala še nekatere druge moževe "podvige". Pred tremi leti naj bi hotel ženo zaklah, saj ji je že držal nož za vratom. Pred tremi meseci pa je pretepel najstarejšo hči 12-letno Josipino (=Jozefo).''6 Žena je polidstu še zaupala, da se ''O Prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 327. "1 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 459. "2 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 460. 73 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 529. . 74 Prav tam, REG Vfasc. 1283, fol. 277. 75 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 89. 76 Na ovadbi piše, da je bil zaradi tega ".. pripolidjfikemu uradu tudi zaslišan... ", kar je pozneje neznani policist prečrtal (tudi sicer je velik del policijskih papirjev pozneje bil popravljen - nekatere je z rdečilom slov- nično popravil kar sam župan Hribar). Če to pomeni. "...moža v resnici boji ker ji vedno grozi da jo bode ubil..." Tokrat je polidja ukrepala strožje in je zadevo predala c. kr. okrajnemu pravdništvu v Ljubljani v nadaljni postopek.77 Polidjski zapisniki pa nam poleg udeležencev in (domnevnih) vzrokov obračunavanj kažejo tudi sredstva, ki so jih Ljubljančani pri tem uporabljali. Poleg pesti, nog in drugih delov telesa, ki so pač zmeraj "pri roki", so se obdelovali še s poleni, palicami, čevlji, petrolejkami, kleščami, sekirami, noži in drugimi priročnimi "orodji". Za ilustradjo poglejmo nekaj konkretnih primerov: posestnik Matija Virant je bil 27. julija 1903 aretiran zaradi nevarnega pretenja s sekiro ženi in pastorki.78 Svojega sina Ferdinanda mlajšega je ovadil Ferdinand Šafec zaradi pretepa s polenom, ki ga je sin želel nadaljevati še s seldro.79 Josip Porenta je bil 11. februarja izročen v zapor zaradi "...ne- varnega pretenja s tu priloženimi klešami na svo- jega brata Ivana...".^^ Matevž Soklič je ženo pre- tepal s palico, tako da mu je ušla skozi okno.^l Marija Novak je 14-letnega sina Franca z dežni- kom "...pretepavala, ker ga sumi da je ukradli njenemu podnajemniku, mesengasto verižico vred- no 1. krono, in da ji sploh rad kaj ukrade..."P' Polidji se je sam predal 35-letni Matevž Božič, ki je svojega brata Ivana "...udaril večkrat s čevljem po glavi in ga tako poškodoval, da je bil na ukaz Dr Drča prepeljan z rešilnem vozom v deželno bol- nico..." ^'^ A nekateri so bili tudi v svojih slabših trenutkih "privržend napredka" in so uporabljali času pri- merne samokrese in puške - temu primerne so bile tudi posledice. Čeprav je uporaba strelnega orožja pri nasilstvih in tudi pri samomorih zelo pogos- ta,84 se tu vseeno kaže večja "premišljenost" deja- nja, ki ni le rezultat trenutnega "navdiha", temveč daljšega konflikta. 20. aprila 1904 je bil aretiran Franc Bajželj, ki je grozil svoji materi Katrini Stare z revolverjem. Polidsti so pri njem našli revolver in 20 nabojev.85 Ravno tako zaradi "nevarnega pretenja" je bil 25. da zaslišanja ni bilo ni jasno, jasno pa je, da ni bilo ukrepov (prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 625). 77 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 625. 78 Prav tam, REG Vfasc. 1284, fol. 24. 79 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 180. 80 Prav tam, REG Vfasc. 1281, fol. 111. 81 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 482. 82 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 438. 83 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 386 in 387. 84 Za nas je zanimiv primer mariborskega gostilničarja Andreja Medena, ki je v poslovilnem pismu med raz- logi za ustrelitev (ki pa so mu jo pravočasno preprečili) navedel tudi: "..// moja baba (kurba) (prav tam, REG Vfasc. 1264, fol. 780, 781 in 782). Vendar se zdi, da je imelo to bolj vlogo ritualnega zaklinjanja in da je bU prvi in glavni razlog finančne narave odločilen. 85 Prav tam, REG Vfasc. 1285, fol. 261 in 262. 81 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 julija 1904 aretiran Matevž Cerar; grozil je, da bo ustreli svojo ženo in resnost groženj so potrjevali pri njem najdeni naboji.^^ A vsi niso le grozili! Gotfrid Boskovič je 22. junija 1901 družinska neso- glasja poskusil končati z dvema streloma v trebuh žene Marije, s katero sta sicer že dalj časa živela ločeno. Žena je namreč "...rada z drugimi obče- vala..." in njen 2-mesečni otrok naj bi bü neza- konski.8'' Tragično se je končalo tudi nesoglasje med Karlom Eberlom in njegovo ženo Marijo. Ko so Karla 11. januarja 1903 aretiraU zaradi ženine ovadbe, da ji je grozü z ustrelitvijo (poleg tega pa ji je med odsotnostjo prodal celotno opremo sta- novanja), se je ta na polidjski stražnid ustrelü v sence in bü na mestu mrtev.^^ Pravočasno posre- dovanje polidje pa je prepredlo, da bi 44-letni Janez Selan uresnidl svojo grožnjo. Ta je v - že dlje časa trajajod - pijanosti (poleg tega se naj bi že dvakrat zdravü na Studencu zaradi "slaboum- nosti") hodu po hiši oborožen s puško in grozü, da bo postrelü ženo in obe hčeri.^^ Zgodba Janeza Selana sicer kaže, da vsaka uporaba - ali poskus uporabe - orožja vendarle ni bua "premišljena", a vseeno se zdi, da to ne podira domneve o - v večini - večji "premišljenosti" zločinov, storjenih s strelnim orožjem. Med pogojno "premišljene" obračune pa lahko štejemo tudi naslednja dva primera, čeprav storilki nista uporabljali nobenega orožja. 25. maja 1901 je Jera Johan hotela pod vlak poriniti svojega 4-let- nega sina Vüjema,^^ 11. avgusta istega leta pa je Ana Naberruk prišla na Poljanski nasip "...z name- nom jo svojo petletno hči Nežo v Ljubljanico za- gnati...'^^ Ker ne poznamo njunega takratnega du- ševnega stanja, je seveda tvegano govoriti o na- klepnosti dejanj, vendar je že to, da sta se od- pravüi do železniške proge oziroma Ljubljanice, znak, da le ni šlo za povsem trenutno odlodtev.^^ Ko govorimo o umorih in ubojih in njih pre- mišljenosti, ne moremo mimo detomorov. Ti sicer, strogo gledano, ne sodijo med nasüje v družini, saj so storilke kot po pravüu nezakonske matere, pa so vendar z družinsko problematiko najtesneje povezani. Če se postavimo v vlogo storilke (aH njenega zagovornika) bomo seveda našli marsi- katero olajševalno okoliščino - od poporodne de- presije do položaja nezakonskih mater - ki zmanj- šuje njeno krivdo. Kljub vsemu pa je detomor na koncu le, bolj ali manj, zavestna odlodtev. Tu moramo seveda izlodti nesrečne primere, četudi so posledica malomarnosti matere. Da pa je premišljenost detomora res zelo rela- tivna, priča tudi stoodstotna razrešenost zabe- leženih primerov, ki pa jüi je büo - resnid na ljubo - malo. Matere-detomorilke so truplo po dejanju odvrgle kar v bližnji jarek ali grmovje, kar kaže, da matere po dejanju niso velüco razmišljale o pri- kritju dejanja in izdaja njüiovo stisko. Tiste bolj "zvite" pa so trupelce zakopale na vrtu ali v gnoj. Franc Bizjan je 30. decembra 1901 na Sirrdkovem travniku med Tržaško cesto in južno železnico v vodnem jarku našel "...med bičevjem ležati popol- noma nago novorojeno mrtvo dete ženskega spo- 7a..."93 Domnevno storilko so iskali štiri dni, do 3. januarja 1902, ko jo je aretiral poUdjski detektiv Lovro Demšar. Svoji hčerki naj bi vrat prerezala in jo vrgla v jarek 22-letna služkinja pri družini To- mažič Marija Čakš.^* 5. februarja 1904 je bua za- radi detomora, ki ga je takoj priznala prijeta dekla Frandška Verbič, ki je že imela enega nezakon- skega otroka. Truplo ženskega spola je na svojem vrtu odkopal njen gospodar Anton Svetlin.^^ V povezavi s detomori pa lahko spregovorimo še o splavu in zapustitvi otroka. O slednjem se je ohranüo le eno porodlo, ki govori o aretadji "vla- a/^e"Frandške Jaki zaradi "...ispoloženja otioka na Ambroževem trgu..."^^ Da je uvrstitev splava med našo tematiko problematična, smo zapisali že pri obravnavi zakonskih rešitev abortusa, tako da od- lodtve za ne bomo ponovno utemeljevaU. Nena- klonjenost javnosti do splava se kaže že s tem, da so ga prijavljali ljudje, ki niso bili neposredno povezani z nosečnicami, iz česar bi lahko sklepali, da so ljudje pazüi na "rizične" nosečnice. C. kr. deželnemu sodišču je bü 13. novembra 1901 pre- dan primer Pavline Jenko, ki jo je 23-letni Ivan Bo- gataj prijavü, da je "...pred nekaj časom bila noseča in da je pregnala svoj sad... " Pavlina je nosečnost priznala in se zagovarjala s spontanim splavom, ki naj bi bü posledica nošnje premoga in dvigovanja bal v predünid, kjer je bua zaposlena. Odtno 86 Prav tam, REG I/fasc. 1285, fol. 508. 87 Prav tam, REG I/fasc. 1264, fol. 436 in 438. 88 Prav tam, REG Vfasc. 1264, fol. 576-579. 89 Prav tam, REG Vfasc. 1283, fol. 204 in 205. 90 Prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 517 in 516. 91 Prav tam, REG Vfasc. 1264, fol. 456. Metanje v Ljubljanico bi, po analogiji na neredke zabeležene primere "samomorilcev", ki so iz pol do enega metra globoke reke odšli kar sami - peš (poročila o samomorih in poskusih samomorov so zbrana pred- vsem v REG 1, fascikel 1264, ZAL), lahko bilo tudi le "klic na pomoč". A tudi ta bi bil pač "premišljen". 93 ZAL, REG Vfasc. 1280, fol. 685. 94 Prav tam, REG Vfasc. 1280, fol. 686. Neznanec, za ka- terega je policija sumila, da je odvetniški koncipient dr. Viljem Schweitzer, ki je stanoval pri Tomažičih, je v "brezimnem pismu" zahteval aretacijo celotne družine Tomažič, češ da je sodelovala pri detomoru. 95 Prav tam, REG Vfasc. 1285, fol. 127, 128 in 129. 96 Prav tam, REG Vfasc. 1284, fol. 429. Izraz vlačuga se uporablja tako za potepuhinje oz. brezdomke kot po- cestnice (prim. B. Cvelhr, "No, zdaj pa če imaš denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolslco združi". Zgodovina za vse, leto I, št. 2., str. 12 in 13). 82 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino policiji tak odgovor ni zadostoval.^ Kakšen je bil zagovor 8. marca 1902 aretirane Franaške Strah, ki jo je Helena Benediač sumila, da je abortirala, ker naj bi bila noseča in "...je pripovedovala, da je bila pri neki konjederki na Dolenjskem... " pa ni zna- no.98 S tem smo zaključili pregled nasilnejših, kr- vavih zločinov v družini in prehajamo k do- godkom, ki si le deloma zaslužijo naziv nasilja, pa so vendar pomembni kamenčki v mozaiku dru- žinskih odnosov. Gre za malomarno ravnanje z otroki, kraje v družini, delo otrok in podobno dogajanje, kd ni nujno le posledica razrušenih dru- žinskih odnosov, temveč tudi socialnega položaja družine, posameznega ekscesa ali le splošnih pred- stav o vzgoji tistega časa. Verjetno najbolj izrazit primer tega so številne prijave staršev zaradi puščanja otrok brez varstva na cesti ali drugih nevarnih krajih. Če so bili otroci bolj prepuščeni samemu sebi, kot se je to zdelo modro polidjskemu stražniku, je to lahko bila po- sledica prezaposlenosti staršev ali razigranosti otrok, seveda pa tudi brezbrižnosti staršev. Ovad- ba Jakoba Lauterja, krojaškega mojstra, ki je puščal svoje tri otroke (najstarejši je bil star 5 let) brez nadzorstva v "ZnamnišJdh ulicah"^ kjer jih je po mnenju mestnega polidjskega stražnika močno ogrožal promet,100 je lep primer, ko je težko pre- soditi o upravičenosti polidjskega posega. Glede na lokacijo in to, da ni šlo za glavno ulico, lahko vsaj podvomimo, da bi se leta 1896 po njej vile kolone voz; ker je bila ulica v bližini njihovega doma (stanovali so v "Kravji ulid" št. I)*"! ni nič nenavadnega, da so se otrod tam igrali. Pri ovadbi Terezije Vovk, najemnice javnega stranišča v Lat- termmanovem drevoredu v tivolskem parku (se- danje Jakopičevo sprehajališče), je razlog bolj odten. Svoje tri (7 do 9 let stare) otroke "...katere pušča brez varuha in hodi v mesto... ", je Terezija pač pustila "v službi", medtem ko je sama odšla po opravkih. Prislužila si je svarilo mestnih oblasti, kar je pravzaprav precej stroga kazen, če se spom- ^ ZAL, REG I/fasc. 1280, fol. 555 in 556. 98 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 210 in 211. _ Zelo verjetno gre za Znamenjske ulice v Šentpeterskem predmestju (V. Valenčič, Zgodovina ijubljanaldh uličnih imen, Ljubljana 1989, str. 67). To tudi ustreza do- mačemu naslovu otrok (glej op. 101). IJ'O ZAL, REG Vfasc. 1057, fol. 312. Tudi tu je bil policaj nenatančen; uradno poimenovanje je bilo Kravja dolina. Ulica je bila 1892 na željo sta- novalcev preimenovana v Radeckega cesto ( V. Valenčič: Zgodovina ljubljanskih..., str. 108, 109 in 110) in po prvi svetovni vojni v Vidovdansko cesto (prav tam, str. 154). Ker je na karti Ljubljane iz leta 1840 Kravja dolina (Kühtal) ena izmed dveh v Šentpeterskem predmestju, ki ima zapisano ime (Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, Priloga 1), bi lahko celo rekli, da so se otroci hodili igrat stran od bolj prometne domače ulice. nimo, da so si enako zaslužili tudi razni pre- tepaä.102 Hujši primer zanemarjanja je po pritožbah so- sedov obravnaval mestni poHdjskd stražnik Mihael Sitar. V stanovanju "dervarja" Luka Zajca in nje- gove žene so bili sami trije otrod. Dva ali tri me- sece star dojenček, ki je bil pri zakoncih "na hrani", njun 12-mesečni dojenček in 8-letni sin. Stražnik je zapisal: "...dne 3 t.m. sam tem najdel otroke same v sobi kjer so prav milo jokali, uprašal sem starega dečka kje da so starisi povedal je da derva žagajo nekje vmestu in da pridejo še le ob 11 ali 1/2 1^ ponod damo..." in da je njun najmlajši otrok "...vsled slabe izgoje in zanemarjenosti toliko osla- bel da ga ni druga kakor kost in koža. "103 Če smo pri teh primerih še sorazmerno lahko našli opravičilo za starše, pa je zgodba /me Kliček, ki jo njena (samska) mati Amalija (tudi Marija) že pri desetih letih odtno ni več nadzorovala (če je to sploh kdaj poskušala),104 precej težji primer. De- setletna Ana je bila 3. oktobra 1904 aretirana, ker je bila brez prenodšča.lO^ 18. oktobra 1904 ob 23.30 je bila aretirana zaradi beračenja, kar naj bi redno počela.l''6 In v primerjavi z nekaterimi že opisa- nimi primeri so mestne oblasti tokrat reagirale presenetljivo hitro - 4. januarja 1905 je Ana Kliček že odpotovala v poboljševalnico v "Laukowitz" na Moravskem.lO'' Nenavadnost takšne ekspeditiv- nosti pa pojasnijo njene druge "avanture" v de- cembru 1904. leta. Takrat se je Ana Kliček namreč družila z razvpito prostitutko Ivano Kolenc, ki jo je po prijetju obtožila, da se je "...vpričo nje z vojaki spolsko zvezovala..."^^^ Prevzgoja na Morav- skem pa je bila brez uspeha, saj je Ana po vrnitvi dokončno zabredla v prostitudjo in končala na sodišču.109 Otrod, ki so brez varstva hodili po ljubljanskih ulicah pa niso bili v nevarnosti le zaradi slabe družbe, prometa in Ljubljanice. Neredki so pri- meri, ko so postali žrtve ekshibidonistov, posil- jevalcev in drugih preverznežev. k razurrjjivih razlogov so bile najbolj ogrožene deklice. Zabe- ležen pa je tudi primer, ki ob spolnem zlorabljanju kaže tucii na elemente otroške prostitudje. Ob 102 ZAL, REG I/fasc. 1057, fol. 643. 103 Prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 624. 104 Policija je imela o tem povsem jasno mnenje - "...Kli- čekova je slaba vzgojiteljica svojih otrok, vsled tega, ker imajo .flab vzgled, ker se ona .'sama vlaa v pričo svojih otrok in .ttem daje pohujšanje otrokom..." (B. Cvelfar, No, zdaj..., str. 20 in 21). 105 ZAL, REG Vfasc. 1285, fol. 589. 106 Prav tam, REG 1/fasc. 1285, fol. 587. 107 Prav tam, REG 1/fasc. 1285, fol. 590-593. Iz uradnih papirjev lahko razberemo, da je bila Ana sicer učenka, a nepismena. Podpisala se je kar s križcem. 108 B. Cvelfar, No, zdaj..., str. 20 in 21. 109 Prav tam, str. 21. 83 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 3 1995 i aretaciji 60-letnega cesarsko-kraljevega majorja v pokoju Antona Stiegelbauerja 14. aprila 1902 se je izkazalo, da je major "...vabil k sebi mladoletne dekleta in jiti tipal za spolnico..." Po pričevanju deklet naj bi bila običajna tarifa za usluge 40 ali 20 vinarjev. Iz medsebojnega tožarjenja zaslišanih de- klet se je v naslednjem tednu izluščil kar impre- siven seznam vsaj osmih stalnih obiskovalk. Ve- čina jih je bila starih 12 in 13 let, majorja pa so družno obiskovale tudi Frančiška Ižanc, njena hä Josipina in pa Frančiškina mati.^^O Zgodba Marije Slitscher in njenega 5-letnega nezakonskega sina Karola Essicha, pa nam kaže pretirano "navezanost" na otroka. Marija je sinka vodila s seboj po gostilnah in kavarnah ob vsakem času in Karoi je bil že v rosnih letih "...mnogokrat upijanjen po opojnih pijačah... " Poleg tega je po- licijo skrbelo, da je mati s sinom zahajala v slabo družbo in bila "...zelo nemoralnega življenja..." V skladu z zakonom so oblasti zagrozile Mariji Slit- scher z odvzemom otroka ob ponovni pritožbi.^ Poseben problem, ki mu bomo namenili nekaj vrstic, je otroško delo. Če je bilo delo otrok v tovarnah v državi vsaj načelno urejeno in omejeno z obveznim obiskovanjem šole,ii2 ni bilo prav no- bene zakonodaje, ki bi urejala domačo zaposlitev otrok Tako je bila ta nekaj povsem običajnega ne samo v kmečkih, temveč tudi v delavskih dru- žinah.113 To seveda ni nič neobičajnega in je še danes normalna praksa izboljševanja ekonomskega položaja družine. Ker prepovedi ni bilo, so neka- teri primeri dela otrok prišli v policijsko evidenco posredno - kot prometni prekrški, ali zaradi pozne ure, ko so bili otroci zasačeni. V ovadbi z dne 23. aprila 1897 je pöbelst zapisal: "Franc Križman, ca. 10 let star, stanujoč na Karolinški zemlji št 21 pri svojih stariših /oče je klavec/prodajal je v noa od 22 na 23 t.m. cvetke ob 1/2 9 uri po gostilnah. Ker ob tem času ni dobro za moralnost ne za varnost dečka umestno bi bilo da bi se to očetu zabranilo dopuščati."^^'^ Zaradi enakega početja je bil pri- javljen 8-letni Ivan Mirtič, ki je cvetlice prodajal v ZAL, REG I/fasc. 1281, fol. 240-47. Na ovadbi je sicer datum 14. 3. 1902, ki pa je nedvomno napačen, saj je Poroalo o zaporu datirano s 14. 4. 1902, v ovadbi pa piše, da je bil Anton Stiegelbauer takoj "aretovan". Tudi vsi drugi papirji so datirani aprila. Ni pa bil Anton Stiegelbauer edini perverznež v oficirskih vrstah; 5. maja 1904 je bil ovaden poročnik baron Ferdinand Baum, ki se je razkazoval mimoidočim dekletom in gospem, kar z domačega okna. Baron je svojo per- verznost povsem prostodušno priznal (A. Studen, Smrdelo ie kot kuga. Zgodovina za vse, leto I, št. 1, str. 53, v opombi). 111 ZAL, REG Vtasc. 1284, fol. 305, 306 in 307. 112 Prim. V. Schmidt, Doneski k problemu... 113 Prav tam, str. 146, v opombi. 114 ZAL, REG Vfasc. 1058, fol. 304. kavami Slon.ll5 Terezija Starberk pa je bila ova- dena, ker je njen 12-letni sin Viktor prodajal češnje v "novi Vojašnid"}^^ Zaradi kršitve prometnih predpisov pa je bila ovadena Marija Ahlin, posestnica in mesarica, ki "...porablja svojega 11 let starega sina Ivan-a kot voznika...", Marije pa to ni prizadelo in "... v zlic opominu izrazila se je da bo deček še naprej vozil," so policaji zapisali v opombi.117 Podobnih mladoletnih "šoferjev" je bilo še nekaj in 16. septembra 1903 je 15-letni po- sestnikov sin Vilhelm Škerl povozil Jakoba Viranta ter prislužil svojemu očetu Josipu ovadbo.n^ Tem primerom se pridmžujejo tudi številne ovadbe zaradi klatenja kostanjev, kraje drv in poljskih pridelkov v diskontnih količinah, kar daje misliti, da ni šlo vedno za običajno otroško rabu- tanje. Postavimo lahko domnevo, da je marsikdaj šlo za skromen otroški prispevek k dmžinskemu proračunu.119 Če malo špekuliramo najdemo tudi tu v ozadju starševsko prisilo podkrepljeno s pri- lik Prav tam, REG Vfasc. 1061, fol. 145. 116 Prav tam, REG Vfasc. 1311, fol. 359. 117 Prav tam, REG Vfasc. 1059, fol. 436. 118 Prav tam, REG Vfasc. 1313, fol. 537. Ohranjena pa je tudi prošnja izvoščka Mihaela Pukelsteina z dne 3. julija 1897, mestnim oblastem, da bi se dovolilo voziti nje- govemu 17-letnemu sinu. Oče pri tem kot argument v korist prošnje poleg gospodarskih razlogov navaja tudi, da je sina pričel "...kmalu potem, ko je ostavil ljudsko šolo, izobraževati o svojem Rjakarskem obrtu... " Dokaz uspešne vzgoje pa je, "...da uporabljam svojega sina uže blizo dve leti pri svojem obrtu in se mu še do danes ni pripetilo najmanje, kar bi dalo povod, odreči mu zmožno.st, izurjenega izvoščka... " Magistrat je odobril spregled let in je prošnji ugodil (prav tam, REG Vfasc. 1058, fol. 373). Dvom v uspešnost vzgoje zbuja za prst debel šop prijav proti Mihaelu Pukelsteinu, zaradi vsakovrstnih prometnih prekrškov. 119 Nekateri odrasli so bili v izboljševanju domače finančne situacije povsem drugače podjetni. Na dan padca Bastilje leta 1901 je Alojzij Rasberger policiji sporočil "...da tam IStreliška ulica 31] stanujoča Frančiška Železnik s porazumljenjem svojega moža Ignaca Želez- nika izvršuje nečisti obrt.. " Alojziju, ki se je preiskave lotil zelo resno, je eden izmed Frančiškinih klientov razložil, kako mu je Ignac večkrat pripeljal soprogo in je "...zmirom med časom, ko je bil on žnjo šel v gostilno k Goršiču."{prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 638 in 639). V nadaljnih letih sta zakonca Železnik donosno obrt še razširila in organizirala manjši ilegalni bordelček. 7. junija 1904 je bilo v ovadbi zapisano, da imata zakonca Železnik na Cegnarjevi ulici 4 "...že dolgo časa nekak bordel... "kjer je bilo "zaposlenih" več deklet: Ana Zupan (18), Emilija Hočevar (20), Marija Balog (32) in Marija Cvikelj. Dekleta, ki so se na vse pretege izgovarjala, pa so povedala, da tudi 30-Ietna Frančiška Železnik občasno "sprejema" (prav tam, REG Vfasc.1285, fol. 393- 406). v ovadbi Frančiške Železnik zaradi goljufije z dne 9. julija 1904 pa vidimo, da je ta že bila kaznovana s tremi tedni zapora zaradi zvodništva (prav tam, REG Vfasc.1285, fol. 471). Aktivnost zakoncev obširno popisuje tudi B. Cvelfar, ki pa teh treh ovadb ne navaja (B. Cvelfar, No, zdaj..., str. 25, 26 in 27). Zgodbo, ki sicer ni prav nič nasilna, navajamo kot zaniirüv primer družinskih razmer. 84 i3 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino memimi "vzgojnimi ukrepi". Da pa so bile mate- rialne razmere v nekaterih družinah res skrajno bedne, razberemo iz naslednjega bizarnega pisma, ki ga je skupaj s tremi otroki v začetku septembra 1901 prejelo "K. und k. Ergänzungs-Bezirks- Commando Nr. 17in Laibach". "Jaz podpisana Marija Brajer vam tu izročim te hi otroke preskrbite jih kjer mate moža tukaj pa še otroke preskrbite prosim za tamalega skrbite da nebo preveč joku cene bo poču zdrav so popol- noma vsi ki sem jih tu izročila mene je huda sila prgnala smiljo se mi hudo ki ji moram pustiti al žali Bog še hujši se mi pa smilijo ko doma od lakote vmerajo sedaj štirinajst dni je jih živela moja dobra mati zdej pa so rekli da enkrat več nedajo jest kjer tud nimajo. Saj jaz nesilim za moža ampak za življenje za ohoke in za mene in za kvater ko sem za dva mesca dužna če nevrjamte pa pnte vprašat gos- podino. Zarad mene čega imate zmeram za prtga sam da men pa ohokom daste življenje in stanovanje zakaj pa dovolte da tako mladim vojakom dovolte da se ženijo da doma revšino puščajo. "^^ Niso pa samo otrod ostali brez staršev, temveč tudi žene brez mož in možje brez žena. In nekateri so se, tudi povsem v skladu z zako- nodajo, po pomoč obriiili na polidjo. Francu Levcu je žena Ana "...rojena 1858 leta, srednje velikosti, čmorujavih oči in las in rujavega obraza..." 17. avgusta 1900 z neznanim moškim, intabuladjo za 570 kron, rojstnim in poročnim listom pobegnila kar v Zadar. Ker je Franc odtno že izgubil upanje, da se bo vrnila prostovoljno, je 29. januarja 1901 zaprosil, "...da bi jo oblast privedla nazaj."^^^ Tudi nekateri prevarani možje (ali žene) so upali, da so bo situadja dala urediti s polidjsko intervendjo. Leopold Smon je prijavil ženo Marijo, ki jo je videl, kako se je 18. aprila 1902 okrog pol devetih zvečer na Simikovem travniku "spolsko zdru- ževala" s Francetom Selanom.122 Marija Hiršner je polidji ovadila, da ima njen mož Rudolf "ljubavno razmerje" z neko Nežo Znidaršič, ki ga zraven še izsiljuje. Prav žalosten pa je bU položaj posestnika Valentina Kunaverja, ki ga žena, kot je povedal stražniku, "...zelo zanemarja, da mu ne da jesti, ga psuje z raznimi psovkami ter mu ne privošči pre- noašča, tako, da je primoran spati po štalah..." Že- na je medtem v njegovi hiši živela s hlapcem Francetom Kristjanom.l23 120 Prav tam, REG I/fasc. 1311, fol. 463. Situacijo - in vse tri otroke - je 'K. und k. Ergänzungs-Bezirks-Comwando Nr. 17 in Laibach" prepustilo v reševanje mestnim oblastem. 121 Prav tam, REG 1/fasc. 1279, fol. 198. 122 Prav tam, REG I/fasc. 1281, fol. 255. 123 Prav tam, REG I/fasc. 1280, fol. 243. Družir« ni bila imuna niti pred tatvinami med njenimi dani. Tu iz povprečja malih barabic daleč izstopa 17-Ietna šivilja Marija Vozlarček, ki je 10. aprila 1901 svojega deda in skrbnika Franca Jam- nika olajšala kar za 2220 kron. Ded je v ovadbi kot olajševalno okoliščino navedel, da mu je vnukinja pustila 4000 kron, ki so bile shranjene v isti omari. Iz njenega sanjarjenja pa je sklepal, da si je denar "izposodila" za pot v Ameriko. 12* Domnevno poto- vanje čez lužo pa se je za Marijo končalo že čez dva dni ob 7.45 zjutraj na ljubljanski Dunajski cesti, kjer je padla v roke policista Ivana Ažmana. V dveh dneh svobode pa se ji je uspelo znebiti ogromne večine dokaznega gradiva, saj je ob are- tadji imela le "18 K 6 vin, uro z verižico in sre- brno zapestnico"}^ Sprehod čez družinski kriminal zaključimo z zgodbico, ki se je 23. maja 1901 dogodila v Tivol- skem gozdu in jo je polidji zaupal Ivan Paulič, čevljarski pomočnik, ki je "...videl vso stvar kaj da sta ona dva počenjala."T^^a dne je namreč videl, kako se je popoldne tam sprehajal Miha Markič, sprevodnik na državni železnid, njegov 8-letni sin Pavel in 15-letna nečakinja Angela Markič. Pozorni Ivan je opazil, da "...sta se Miha Markič in Angela Markič celo pot od Švicarije do Šišnskega hriba v pričo mladoletnega fanta drug druziga tipala, on je njo prijemal za prsi in po trebuhu ona pa njega za spdlski ud..." In Ivan, ki ga je zadeva odtno pritegnila, tako da je "...zasledoval Markiča... " je še opazil, da je nekje na Sišeriskem hribu "...rekel... Miha Markič svojemu sinu Favelnu, naj gre malo nastran, in on je res šel.. " Zakaj se je oče naveličal sinove družbe in kako se je to končalo, pojasni nadaljevanje zgodbe; "...Mej tem asom sta se ona dva spolsko združila, kar je pa fant tudi mogel vidi ti, ker je ravno tisti čas prišel nazaj in že rekel očetu 'ata še tole vejco notri utaknite' ter mu ponujal eno vejco..."S primerom se je dalje ukvarjalo deželno sodišče, ki pa se ni spuščalo v moralno ogroženost mladega Pavla, temveč se je posvetilo vprašanju razmerja Miha - /angela Mar- kič. V dopisu "Mestnemu magistratu ljubljanske- mu" z dne 8. junija 1901 so zapisali, da je v zvezi z ovadbo "...treba dognati, je-li Angela Markič zaupana skrbi svojega strica Mihe Markiča, kakor to ima §. 132 k z. v mislih. " Kakšen je bil odgovor 124 Prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 365. 125 Prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 368. 126 Prav tam, REG Vfasc. 1279, fol. 496. Pavlova nepo- učenost v anatomiji ni nikakršna slovenska posebnost. Raziskava spolnega zlorabljanja deklet v Franciji med leti 1870 in 1939 je pokazala precej primerov, ko so dekleta podobne starosti pokazala popolno ignoranco ali pa vsaj zelo napačne predstave (A.-M. Sohn, Un- züchtige Handlungen an Mädchen und alltägliche Sexualität in Frankreich (1870-1939), v: Die sexuelle gewalt in der Geschichte, Berlin 1992, str. 65, 66 in 67). 85 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 mestnih uradnikov, kaže lapidaren pripis na do- pisu: "odšla iz Ljubljane bila na hrani in sta- novanji"}^^ In če je bil odgovor res takšen, je bil Miha Markič s tem rešen obtožbe "sovodstva glede na nedolžno osebo". Bodi dovolj! Želeli smo predstaviti vse vrste kriminala in amoralnosti, Id jih je v družini in povezavi z njo zaznala ljubljanska mestna polidja in upamo, da nam je to v pretežni meri uspelo. Večina izbranih primerov naj bi predstavljala pov- prečje podobnih dejanj, drugi pa so tiste zgodbe, ki iz njega močno štrlijo. Ob tem je predstavljena tudi kaznovalna praksa oblasti, ki se je v veliki večini primerov izkazala s popolno neuspešnostjo. Če bi za zakonodajo še lahko rekli, da je, upo- števajoč čas, ko je nastala, dovolj ustrezna, jo je praksa v veliki meri razvodenila. K vsemu temu v naslednjem poglavju dodajamo še pogled javnosti na tovrstni kriminal "K sreči je lani meseca novembra umrla..." ali javno mnenje in družinsko nasilje Poskus prikaza odnosa javnosti do zgod in nezgod v življenju družine je le dopolnilo dosedaj napisanemu. Je nepopolno in narejeno na podlagi po obsegu omejenega gradiva ter poskuša le okvir- no predstaviti ta, za tovrstno nalogo, preobširen kompleks. Wjub mnogim pomanjkljivostim tovrstnega po- četja, bomo javno mnenje tedanje dobe poizkusili razbrati iz časopisja.^^« Ob tem se bo žal treba sprijazniti z nereprezentativnostjo vzorca, a delno opravičilo naj bo, da je namenjeno bolj ilustradji, kot analizi. Takšno sliko naj bi dopolnile še ustrezne navedbe iz literature, ki pa so tudi le po svoje popačena slika časa. Že po nekaj prelistanih časnikih lahko opa- zimo, da nasilje v družini in kriminal na splošno ne dobivata prostora na prvih straneh. Te so posvečene predvsem politiki in pa drugim velikim dogodkom (v obravnavanih letih izstopata zlasti ljubljanski potres 1895 in rusko-japonska vojna 1905) - nasilje v družini tega statusa očitno nima. Kriminal si tudi (še) ni pridobil stalne rubrike in vesti s tega področja najdemo med vsakodnevnimi vestmi v družbi z osebnimi vestmi, poročili lo- kalnih dopisnikov in "pismi bralcev". Med temi se dokaj pogosto pojavlja neke vrste dnevni pregled polidjskega dela pod značilnimi naslovi - Policijska Prav tam, REG I/fasc. 1279, fol. 497. 12° Časopisje iz izbranega obdobja sem pregledal le "na preskok" - torej le nekaj letnikov in sicer: Slovenec (1895 in 1905), Edinost (1897) in Slovenski narod (1900). kronika. Črna kronika... Sorazmerno pogosto nale- timo tudi na poročila o zločinih iz tujine in drugih krajev monarhije. Kljub vsemu celotna kriminalno- pohdjska tematika zaseda skromen del časopisov. Bolj verjetna se zdi domneva, da je razlog za to uredniški občutek za "spodobnost" in ne neza- nimanje bralcev. Opazna pa je iz leta v leto večja pogostnost tovrstnih novic; a zdi se, da se njihov obseg krepi le absolutno - skladno s povečevanjem števila strani časnikov. Med vestmi s področja "črne kronike" so dovolj pogoste tiste, ki govorijo o družinskem nasilju. Le malo pa je poročil, ki govorijo o nasilstvih zna- čilnih le za družinsko okolje, a to je povsem v skladu z naravo tovrstnega dogajanja, ki večinoma ostaja skrito v družini sami in pride na površje šele, ko dobi "krvavo" obeležje.129 Nikakor torej ne bi mogli govoriti o izogibanju tem problemom, ki bi bistveno presegalo tovrstno ravnanje celotne družbe. Tako v poročilih največkrat nastopajo umori (in med njimi detomori) in samomori,l30 manj pretepanja, le malo pa je poročil o 'blažjih" nasilstvih.131 Kljub že omenjeni odsotnosti družinskega na- silja med "velikimi" temami, se zaskrbljenost jav- nosti da zaslediti tudi med malimi, vsakodnevnimi novičkami. Ta je zlasti opazna v pogostem ome- njanju pijanstva v zvezi z kriminalnimi dogodki. Tu zasledimo tudi edini politični nastop, ki ga lahko direktno povežemo z položajem v družini. Poročevalec z Dolenjskega pod naslovom Nasledki pijančevanja piše o nastopu poslanca dr. Ro- serjal32 v državnem zboru, kjer je ta v razpravi o "novi postavi proti pijančevanju" navaidi vrsto sta- 129 Fran Milanski je v poročilu pripravljalnemu komiteju avstrijskega kongresa o varstvu otrok (Dunaj 1906) glede nasilja nad otroki zastopal nasprotno mnenje. "Fälle von Kinderverwahrlosung durch verlassen, Miß- handlung und Mißbrauch .sind in Krain weder häufig noch von so sensationeller Art, wie sie uns von anderwärts Zeitungsnachrichten melden. " (F. Milčinski, Verwahrte und entartete Jugend in Krain, Laibach 1906, Str. 2) A upoštevati je treba, da je za primerjavo vzel podatke sodišč, ki predstavljajo le odkriti del družinskega nasilja. Zdi se, da so samomori nasploh bili deležni velike - celo izredne - pozornosti. Poročila o njih se pojavljajo nenavadno pogosto, zlasti je velik njihov delež med vsemi kriminalnimi vestmi. 131 Našel sem le eno poročilo o poskusu posilstva žene, a še to je verjetno prišlo v časopis zaradi krvavega na- daljevanja, v Slavonski Požegi je bila na smrt z obe- šanjem obsojena 23-letna Ana Abrič, ki je umorila svo- jega - pijanega - moža Štefana. Ta je hotel posiliti njo in njeno sestro, zato: "...pograbila Je sekiro in mu razklala črepinjo. " (Edinost, 12. januar 1897). To je tudi edino nedvoumno poročilo o spolnem nasilju v družini. 132 Dr. Franz Roser (1825-1906), zdravnik iz Braunaua, 1867-1907 poslanec ustavoverne stranke v državnem zboru (O. Knauer, Das österreichische Parlament von 1848-1966, Wien 1969). 86 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino tističnih podatkov (umrljivost otrok, blaznost...) v podporo svoje teze, da je "...pijančevanje največja nesreča za ljudstvo, občine in cesarstvo... ".^^^ V potrditev teze poslanca dr. Roserja se pijanost večkrat (brez statistične analize lahko rečemo, da ima pijanost med vzroki zločinov relativno največji delež) pojavlja kot vzrok zločina, tako v družini kot nasploh. Tipična je razlaga: "Ljubil je nekda žganje"}^ Seveda pa je neutemeljeno pričakovati, da je politični nastop kakorkoli spremenil realnost in triinštirideset let kasneje je časnikar - precej obširneje - pod naslovom Alkohol in družina, v istem časniku pisal prav podobno, kot je govoril dr. Roser. "Družina. Kdo ti je že pel slavo? Kaj vse sta oče in mati žrtvovala, da sta vzgojila lepo številčno družinico! Kdo more prešteti materine solze in očetove žulje? In vendar je nekdo, ki neusmiljeno posega v srce družine, ki ga raztrga, da krvavi. Kdo? Alkohol!... Vsak krst, vsak f>ogreb, vsak go- dovni in rojstni dan se mora »zaliti«, kot je že udomačen ljudski izraz. Zdi se, da je edino pijača tisto slavnostno sredstvo, da se morejo čustva do- stojno razviti... Alkohol v družini je propad dru- žine. Hiter razpad. Najhujše je razdrto družinsko življenje in bolehno obremenjeno potomstvo. Ko- liko je število ulid prepuščene dece in oni mladi zlodnd, kd so največkrat žrtve alkoholiäranih staršev..."^^^ Ehuga tema, ki izziva razprave in poskuse pod- učevanje s strani časnikarjev, je neskrbno in slabo ravnanje z otroki ali celo trpinčenje. Sami dogodki postajajo zgled, ki naj bi se ga starši izogibali in so le sredstvo izražanja zaskrbljenosti javnosti (skozi optiko pisca seveda). Priložnosti za tovrstna svarila niso redke; poročilo o samomoru 12-letnega dečka se zaključi: ".. Ta nesrečni dogodek naj bo v svarilo tistim starišem, ki delajo s svojimi otroki kot z nemo živino."Drugič naj bi vzrok samomora pojasnile zadnje besede 19-letne samomorilke: 'Ne boste me sekirali ne, zdaj me zadnjikrat vidite. "^^^ Celo serijo poročil z vzgojnim podtonom, je spro- žila usmrtitev Juliane Hummel, ki je "...svojo 5- letno hčerko neprestano in tako nedoveško trpin- Slovenec 7. januar 1895. Poročevalec je dodal še primer iz prakse o zakonskem paru, kjer je bila žena "...velika pijanka, in sicer jedina v vsej fari. Pila pa je posebno rada žganje ... Bila je vsak dan pijana in v pijanosti sta se z možem prepirala, pretepala...'. Baje naj bi tudi grozila možu, da ga bo zaklala (spala naj bi z nožem pod vzglavjem) in zažgala hišo. Zgodba je imela "sre- čen" konec, ker "...k srea je lani meseca novembra umrla, in sicer še ne 40 let stara...". 134 Prav tam, 27. september 1895. 135 Prav (am, 20.(?) marec 1938 (dtirano po: Slovenec, 20. marec 1995). 136 Prav tam, 27. december 1895. 137 Prav tam, 21. januar 1895. dia, da je umrla..."V natančnem poročilu o njeni usmrtitvi časnikar zapiše tudi: "..JVeusmi- Ijenim starišem je pač usoda Juliane Hummel do- velj značilen zgled!"^^'^ Ali kot pravi literarni ljub- ljanski polidjstó komisar: "Slišite vi, kaj pa mislite, da tako neusmiljeno pretepate svojega ubogega dečka, da je komaj še živ! Se zver ima ljubezen do svojih mladičev, vi pa nič! Sram vas bodi! Na vešala tako mater!"^'^ Da pa so bila pojmovanja javnosti - v tem pri- meru njenih zastopnikov v poroti - o nevzdržnosti trpinčenja otrok precej elastična, kaže pravtako dunajski primer, ko je bila 17-letna Ana Jungwirth, kljub temu, da je zadavila svojega 4-letnega neza- konskega otroka in imela njegovo truplo pol leta spravljeno v sobi, oproščena, "...češ, da je bila vsled bede v takem položaju, da se umoru ni mogla iz- ogniti... "141 Le ugibamo lahko, kakšno vlogo je pri tem igralo dejstvo, da je bil otrok nezakonski (a če se spomnimo samo na razločke v zakonodaji, je ugibanje precej lažje). Ob vsem tem ne smemo pozabit, da je bilo "zmerno" pretepanje povsem dopustna in običajna metoda za vzgojo otrok; zgražanje javnosti in posredovanje oblasti so iz- zvali le hujši ekscesi. Se, za vzgojo in skrb za otroke, silno zavzeti Fran Milčinski je zapisal: "Prišel je v drugo rejo, kjer je včasih tudi šiba za- pela. Poboljšal se je toliko, da je pošten, da ne izostaje iz šole in da več ne mod postelje. " 142 Nekaj je tudi primerov, kjer smrt ali poškodbe otroka niso posledica trpinčenja, temveč "le" ne- skrbnosti. Mednje z malce širšim, a času ustrez- nim, pojmovanjem družine vsekakor sodi smrt Marije Šinkovec in njenega krščenca Alojzija Lin- diča, ki sta se ponoči utopila v reki Radulji blizu Škocjana na Dolenjskem. Smrt ju je doletela med 1^ Slovenski narod, 2. januar 1900. Juhana Hummel naj bi bila prva ženska, obešena na Dunaju po letu 1809. Za- nimivo pa je, da je bil mož najprej tudi obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. 139 Prav tam, 3. januar 1900. Da je imela usmrtitev močan odmev, priča naslednje poročijo, ki govori o vrsti novih kaznovanj staršev na Dunaju. Od usmrtitve naj bi "...marsikatero zversko mater obšel silen strah, da bi se moglo zgoditi tudi njej da ji zadrgnejo vrat, ker ravna z otroci brez ljubezni in okrutno... " (Slovensid narod, 10. januar 1900). 140 F, Milanski, Ptički brez gnezda, Ljubljana 1%9, str. 31. Zgodbo je pisatelj, sicer prvi avstrijski mladinski sodnik (od 1905) in tajnik Društva za otroško varstvo in mla- dinsko skrb v .Vidnem okraju Ljubljana, napisal prav z namenom opozoriti na na.silje v družini in njegove posledice. Če ji programatičnost zmanjšuje verodo- stojnost, ji jo njegov službeni položaj prav gotovo povečuje. 141 Slovenski narod, 16. junij 1900. 142 F. Milän.avske bano- vine je 10. 9. 1937 prispel dopis o disdplinskem prestopku Albina Smoleta, udtelja na II. deški ljudski šoli v Vrtad. Namestnik bana v Ljubljani je 14. 10. 1937 izrodi primer A. Smoleta disdplinske- mu sodišdi pri kraljevski banski upravi v Lju- bljani. 11. junija je učenec Marjan Pestotnik iz IV. b. razreda omenjene šole imel med poukom na prsih slovensko trobojrüco s črriim florom. Udtelj Smole mu je menda rekel, naj slovensko trobojnico od- strani, glede na to, da se učend v razredu raz- burjajo. V odmoru so šli učend na dvorišče, kjer so Pestotnika sošold pretepli, znak, ki ga je fant na udteljevo zahtevo odstranil, pa ukradli iz ali ispod torbe in ga izročili dstUki, da ga sežge. V razredu je menda obtoženi rekel, da je bil akademik Do- linar obžalovanja vredna žrtev gotovih političriih prenapetežev. Klerikald so poslali ubogega Doli- narja na Štajersko, sami pa so se mastili za ob- loženimi mizami, sedaj, ko pa je Dolinar mrtev, ga pa delajo za klerikalnega mučenika. Smole je men- da pretep fantov na dvorišču videl, a jih ni kaz- noval, ker se fantje pretepajo zaradi politično raz- ličnih orientadj. Bolje bi bilo, ko bi se udii, ne pa politično opredeljevali. Izjave udtelja Smoleta, ki je bil kaznovan zaradi premajhne politične strpnosti, pretepenega Pestotnika in fantov, ki so bili zasli- šani, so podobne, a v detaljih precej različne. Pri- loženi so zapisniki zaslišanih prič dogodka in tudi staršev omenjenih učencev. Končno je 29. 12. 1937 Disdplinsko sodišče pri kraljevski banski upravi Dravske banovine izdalo razsodbo. Z njo je bil Albin Smole oproščen obtožbe, da je v razredu go- voril o nesrečnem liku akademika Dolinarja in s tem zadeve o klerikalcih. Torej, nemarnega oprav- ljanja službe je sodišče Smoleta oprostilo. Kriv pa je bil, ker ni poskušal dokončno ugotoviti učen- cev, ki so napadli Pestotnika, ter da ni poskušal prepredti inddenta, do katerega je prišlo. Smole je torej svojo službeno dolžnost kot udtelj narodne šole opravljal malomarno in s tem kršil paragraf 7 Uredbe o ljudskih šolah. Seveda so obširno nave- Ob prihodu predsednika JNS generala Živkoviča v Ljubljano so izbruhnile demonstracije, za katere so dali pobudo komunisti, udeležili pa so se jih tudi klerikalci. Ob Živkovičevem prihodu v Slovenijo sta se postavljala nasproh dva tabora, tabor fašistov in tabor demo- kratičnega ljudstva, je zapisal komunistični Delavski list. Klerikalci so organizirali svoje skupine, ki so se za Živkovičem vozile po Sloveniji. Te skupine so se pri Prihovi spopadle z Živkovičevim spremstvom in pri tem je bil ubit 22-letni Rudolf Dolinar, ki so ga klerikalci oklicali za mučenika. Več o tem dogodku Slovenec, 12. junija 1938 oziroma M. Mikuž, Slovenci v stari Jugo- slaviji, str. 451. deni tudi razlogi, zakaj se je sodišče odločilo za takšno razsodbo. Tragičen primer osebne stiske in političnih pritiskov na udtelja je primer samomora udteljice in obdolžitev moža zaradi suma pomod pri sa- momoru.l9 No, pa poglejmo kaj se je dogajalo z udteljskim parom, Id je več let služboval na osnovni šoli v Mengšu. Leta 1936 pa sta bila skupaj premeščena na osnovno šolo v Starem trgu, predvsem zaradi njunega pričevanja v šenčurskem procesu.20 Ob preselitvi sta zakonca starejšega sina pustua v oskrbi pri stanovski kolegid, mlajšega sina pa sta vzela z sabo. V Starem trgu sta stanovala v šoli, kjer sta imela v pritličju na razpolago kuhinjo in sobo ter podstrešno sobo, ki je nista uporabljala, ker je bil dohod do sobe težak - na podstrešju so namreč domovale miši in podgane. Zaradi slabih higienskih razmer tudi nista uprabljala kuhinje, na hrano sta hodila v gostilno Majerle. Zakonca sta sicer iskala primernejše stanovanje v Starem trgu, vendar ga nista mogla dobiti. Ker sta pričakovala ponovno premestitev, ob preselitvi nista pripeljala s seboj pohištva in ostale opreme. Ob priliki šen- čurskih dogodkov si je udtelj nabavil pištolo, pred- vsem zaradi osebne varnosti. Le-to je prinesel tudi v Stari trg, zaradi napetosti vsled političnega delo- vanja Mačkovih pristašev. Hranil jo je v neza- klenjeni mizid v sobi. Preselitev in nenehne pritiske je rrmogo bolj občutila žena, počutila se je precej prizadeto, za- radi prisilne lodtve od pokojnega sina pokopanega v Mengšu in predvsem zaradi starejšega sina, ki je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, pa tudi zaradi neprimernih, če že ne obupnih stanovanjskih raz- mer na novem službenem mestu. Večkrat je tudi izjavila, da ne more več prenašati takih razmer in da se bo obesila ali ustrelila. Posebne družbe v Starem trgu nista imela, večkrat pa sta izjavila, da se jima je zaradi premestitve zgodila krivica. Dom- nevala sta, da je bila premestitev delo političnih nasprotnikov, ker je bil obtoženec v Mengšu politično zelo aktiven. Bil je član Sokola in tajnik stranke JNS. V Starem trgu nista bila preveč ak- tivna v politiki, razen ob občinskih volitvah ok- tobra 1936, ko je obtoženec poskušal sestaviti nas- protno listo, kot jo je imela vladna stranka. Ko se je dne 11. oktobra vršil politični shod pred bliž- njimi volitvami, se ga je udeležil tudi udtelj, kljub 19 ARS; BAN IV., št 3347/38. 20 Takoimenovani Šenčurski proces se je začel v Beogradu 20. 2. 1933, pred sodiščem za zaščito države proti bivšima poslancema Ivanu Brodarju in Ivanu Štrcinu, župniku Matiji Škrbcu in še 9 obtožeriim zaradi proh- režimskih izjav ob priliki shoda v Šenčurju in Ko- roščevih proslav maja 1932. Obtoženci v procesu so bili obsojeni na denarne in zaporne kazni. (Spominski zbor- nik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 99-100). Več o tem glej Matija Škerbec, Šenčurski dogodki, Kranj 1937. 98 43 12 KRONIKA 1995 i časopis za slovensko krajevno zgodovino temu, da mu je žena prigovarjala, naj se raje ne izpostavlja. Po shodu se je oglasil v gostilni Ma- jerle, kjer je že bila žena z šolskim upraviteljem. Po nekaj popitih kozarčkih je prišlo do besednega konflikta z dr. Kocetom, predstavnikom vladajoče JRZ. Po tem dogodku je büa žena na koncu z živci in je sama odšla domov. Pozneje se je vrnila po moža, nakar sta se skupaj odpravila domov. Istega dne zvečer sta bila spet v gostilni, kjer so se pogovarjali o popoldanskem incidentu z dr. Koce- tom. V gostilni so ostali do enajstih zvečer, nakar so se odpravili domov. V gostilni je zbrana družba spila tri in pol litre vina. Zvečer sta zakonca spila še nekaj šile žganja in se pogovarjala o otrocih in o dogodkih minulega dne. Žena je izrazila bojazen, da ju bodo po incidentu v gostilni kazensko pre- mestili v južno Srbijo. Zaradi tega in pa zaradi zaužitega alkohola je bila precej nervozna. Nena- doma je vstala, odšla v sobo, iz mizice vzela pi- štolo in se pred možem ustrelila, pred tem pa zavpila: "Jože, maščuj mojo kri!" Obtožnica je pokojničinemu možu očitala nje- govo zakonsko nezvestobo, kot poglaviten vzrok za ženin samomor. Tozadevno je bilo zaslišanih precej prič, ki so izjavile, da je imel obtoženi v času službovanja v Mengšu razmerje z kolegico. Tako je ena izmed prič izjavila, da so se šolski otrod večkrat na ta račun zabavali. Govorilo se je tudi, da hodi obtoženi h kolegid vasovat in da ostaja tam pozno v noč. Vse obtožbe o domnevnem kaznivem dejanju obtoženega glede sostorilstva pri samomoru nje- gove žene so bile zavržene in ugotovljeno je büo, da obtoženi ni kriv za odiano mu dejanje. Tudi iz tega primera je razvidno, da so bui takoimenovani neprimerni udtelji, kar se seveda nanaša na politično udejstvovanje, ki ni büo v skladu s takratno politično vedno, večkrat po kri- vem obdolženi raznih prestopkov, od nemorale pa vse do pomod pri samomoru. Seveda je hotela oblast na njüiovo mesto pripeljati ustreznejše, bolj poslušne kadre, ki bi ubogljivo delovali v prid vladajočim strukturam, kajti ne smemo pozabiti na dokaj velik vpliv udtelja v takratnem slovenskem prostoru. Kakšne pa so bue najbolj pogoste sankdje vpi- sanih prekrškov. Poudariti je potrebno, da jih po- nekod ni. Bodisi je bü postopek zaradi zastaranja opuščen ali ustavljen, včasui so bui vpisani opro- ščeni ali pa je rubrika, ki je temu namenjena, pre- prosto ostala prazna. Pojdimo po vrsti. Dvakrat so izrekli ustni ukor. Sedemkrat so določili denarno globo, in sicer od 100 do 500 dinarjev. Zmanjšanje plače od 2% za dobo 1 meseca do 10% za 1 leto je büo zapisano 13-krat. Premestitev pa je büo deset. Vzroki so bui raz- lični. Zaradi pijančevanja, nadlegovanja mladolet- nic, nevestnega opravljanja službenih dolžnosti, malomarnosti, kritike službenega stareškie, fizič- nega ogrožanja nadzorrdka in zasmehovanje žup- nika, zabavljanja čez predsednika volünega odbo- ra... Najhuša kazen je büa odpust, ki je v našem seznamu vpisana trikrat. Dvakrat zaradi občevanja z učenko in enkrat že omenjena aretadja in od- pust iz službe zaradi komurustičruh letakov. ZUSAMMENFASSUNG Einige Details aus dem Leben der Volks- schullehrer in der Zwischenkriegszeit Die Grundlage der vorliegenden Abhandlung büdet ein Verzeichnis der Disziplinarvergehen der VolksschuUehrer und -Inspektoren. Die Vergehen der Lehrer, die alphabetisch unter Anführung des Dienstortes geordnet sind, können in vier Hauptgruppen aufgegliedert v^ferden: Vergehen gegen die Arbeitsdisziplin (Kritik des Vorgesetzten und ähnliches), Unmoral (Sexualdelücte und Trunksucht), körperliche Strafen und politische Deükte, an denen es in der Zeit des sonst bewegten politischen Lebens der dreißiger Jahre auch in der Schule nicht fehlte. Das Verzeichnis enthält außer den Angaben über Namen und Strafen auch eine Beschreibung der Vergehen imd der verhängten Sanktionen. Die Eüitragungen smd zwar unvollständig, konnten jedoch an manchen SteUen mit Hüfe von Schriften der Königlichen Banschaftsverwaltung der Drau-Banschaft ergänzt werden, wo die Verfahren bei einzelnen Vergehen mit aUen Vorschriften beschrieben sind. Dadurch wird dem Leser Einblick gewährt in das weitere Konzept des einzelnen Delikts sowie in seine Ursachen und Folgen. Es überrascht die Tatsache, daß eben diese Schriften fragmentarisch erhalten sind, was uns zur Armahme verleitet, daß sie einer höheren DienststeUe übemüttelt worden sein müssen. Wegen der stellenweise spärlichen i\n- gaben über die Straftat, mußten auch einige trockene Paragraphen der damaligen Schul- gesetzgebung vorgesteUt werden. 99 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Ivanka Zajc-Cizelj Manjšinski oddelek na celjski deški šoli 1931-1934 Po prvi svetovni vojni sta dekliška in deška mestna šola, ki sta dotlej uporabljali nemški učni jezik, postali slovenski. Za otroke nemške narod- nosti pa so osnovali štiri vzporednice pri deški in štiri pri dekliški šoli. Avgusta 1919. leta so se vzpo- rednice združile v mešane nemške razrede v ok- viru deške šole. Število učencev, ki so obiskovali pouk v nemščini, je naglo padalo - zadnji manj- šinski razred je imel samo še 32 učencev in je bil leta 1925 ukinjen.' Na osnovi odloka ministrstva za prosveto št. 2394 z dne 15/1-1931 so ponovno odprli manjšinski oddelek na mestni dešld šoli. Pouk se je začel 5. februarja 1931. leta. Ustanovili so en razred s šti- rimi letniki z nemškim učnim jezikom za dečke in deklice nemške narodnosti. ^ Proti odprtju oddelka z nemškim učnim jezi- kom je najprej nastopilo dvajset občinskih svet- nikov na seji mestnega občinskega sveta, ki je bila 27. februarja pod predsedstvom mestnega načel- nika dr Alojza Goričan. Protestna nota je bila ob- javljena tudi v Novi dobi. Na omenjeni seji mestnega občinskega sveta so bili navzoči (po abecednem vrstnem redu): Bizjak Joško, Borlak Josip, Brinar Josip, Cestnik Anton, Cepin Miloš, Dobovičnik Franjo, Ferk Josip, Golčer Jernej, Hohnjec Miha, dr. Hrašovec Juro, Janič Makso, dr. Kalan Ernest, Koschier Franc, Lečnik Anton, Leskovšek Franjo, Mastnak Martin, Mrav- Ijak Franjo, Požun Martin, Prekoršek Ivan, Rav- nikar Ivan, Rebeuschegg Franjo, dr. Skobeme Juro, Turin Josip, Voglar Franjo, dr Voršič Vekoslav, dr. Vrečko Dragotin in dr. Wolf Kristjan. Protestno izjavo, ki jo navajam v celoti, so ob- ravnavali pred prvo točko dnevnega reda; v njej v glavnem negirajo obstoj nemške narodnostne manjšine v Celju in s tem tudi pravico celjskih Nemcev do manjšinske šole. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Inventar 5, Ivanka Zajc-Cizelj, Mestne šole Celje 1777-1964, Celje 1993, str. 6. Zgodovinski arhiv v Celju (ZAC), fond Mestne šole Celje (MŠC), fase. 56, sig. 56/465, kronika. Protestna izjava: "Vsled odloka g. ministra prosvete od 15. ja- nuarja 1931 je bil v Celju otvorjen poseben od- delek osnovne šole z nemškim učnim jezikom. Ta čin je vzbudil v širokih slojih veliko začude- nje in nerazpoloženje. Temu nerazpoloženju mora dati izraza tudi občinski svet celjski kot poklicani tolmač mišljenja in čustvovanja mestnega prebi- valstva. § 45 zakona o narodnih šolah določa, da se smejo ustanoviti v krajih, kjer v znatni meri pre- bivajo državljani drugega jezika, za njihovo deco posebni oddelki šole, in da v teh oddelkih ne more biti manj kot 30 učencev. Le izjemoma sme g. minister prosvete dovoliti otvoritev takega od- delka tudi s 25 otroki. Ti pogoji v Celju niso podani in smo podpisani prepričani, da je g. minister prosvete dovolil otvo- ritev tega oddelka le vsled krivih informacij in ne- točnih navedb onih, ki so intervenirali za usta- novitev manjšinskega oddelka. Celje leži sredi sklenjenega slovenskega ozem- lja. V tem ozemlju ni nikake narodne manjšine, ker je vse podeželsko prebivalstvo izključno slo- venske narodnosti. Ravno tako je vse domače mestno prebivalstvo slovenske narodnosti. Edino izjemo tvorijo maloštevilne rodbine v mestu in še manjštevilne po deželi, ki se smatrajo za nemške. Pa le majhen del teh rodbin je resnično nemške narodnosti. V kolikor pa so nemške narodnosti, niso te rodbine domačega izvora, temveč priseljene pod prejšnjim avstrijskim režimom, ki je tako pri- selitev pospeševal v svrho čim uspešnejšega razna- rodovanja prebivalstva v slovenskih pokrajinah in zlasti v slovenskih mestih in trgih. Pretežna večina rodbin, katere se danes pri- števajo k nemški narodnosti, je slovenskega poko- Ijenja, tako, da so bili očetje in matere ali pa vsaj starisi ali dedi teh očetov in mater še slovenske na- rodnosti. To kaže že pogled na večino rodbinskih imen priglašenih učencev. Bivši avstrijski režim je v mestih, ki ležijo v slovenskem ozemlju in tako zlasti tudi v Celju, protežiral pri imenovanju na uradniška mesta lju- di, ki so se izneverili svoji narodnosti in s tem 100 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino povzročili, da so mnogi sinovi slovenskih starišev odpadli od svojega naroda in se začeli prištevati Nemcem. Za nagrado so dobili službe, katere so se dajale Slovencem v mnogo manjšem številu in še to skoro izključno le na deželi v manjših trgih, ki niso bili rezervirani za Nemce, ali take, ki so se iz Slovencev prelevili v Nemce. Ta kader uradništva je v centrih slovenskega ozemlja podpiral le tr- govce in obrtnike, ki so se prištevali k nemški narodnosti. Vsled tega se je tudi v pridobitnih krogih pričel pojavljati isti proces raznarodovanja. Tako so nastale v teh centrih navidezno nemške plasti prebivalstva, ki so vsled umetno prikrojenih volilnih redov, po katerih je moralo slovensko volilstvo biti vsled razdelitve na razne razrede vse- lej v vsakem posameznem volilnem redu v manj- šini, polastile tudi občinskih svetov. Veliko število v sedanji ali prejšnji generaciji raznarodovanih elementov se je po prevratu pri- čelo vračati. Mnogi pa so obdržali še staro men- taliteto in tvorijo tako navidezno nemško manj- šino, v kateri je pa le pičlo število resničnih Nem- cev, to je prebivalcev nemške narodnosti, dočim je pri ostalih le mišljenje nemško, nemške narodnosti pa se jim z ozirom na povedano ne more priznati. Besede "državljani drugega jezßca" v § 45 zako- na o narodnih šolah in v čl. 68 saintgermenske pogodbe ter čl. 9 zakona o varstvu manjšin od 19. junija 192D pa je mogoče razumeti le tako, da po- meni jezik narodnost, ne pa oni jezik katerega v dotičnih rodbinah več ali manj govorijo. Že iz tega razloga niso podani pogoji § 45 za ustanovitev posebnih oddelkov osnovne šole z nemškim učnim jezikom. Pa tudi drugi pogoji citirane zakonske določbe niso podani. Zakon določa, da mora biti v oddelkih najmanj 30 učencev in da se sme le izjemoma po določbi g. ministra prosvete tak oddelek otvoriti tudi s 25 otroki. V Celju se pa ni prijavilo 25 otrok, temveč le 23 in tudi od teh je le 18 otrok naših državljnov, dočim so drugi inozemd. Za inozemce pa ne velja manjšir\sko pravo v nobeni državi in tudi ne pri nas. Saj določajo tako gori dtirane mirovne po- godbe, kakor tudi § 45 dt. zak., da se sme pri vprašanju ustanovitve manjšinskih oddelkov vpo- števati le državljane drugega jezika. Jasno je, da g. ministru prosvete to dejstvo ni bilo sporočeno, ker bi sicer gotovo ne bil dovolil preko zakona usta- novitve nemškega oddelka. Pa tudi teh 18 učencev, ki so našega držav- ljanstva, ni enega spola, temveč so dečki in deklice zbrani skupaj, da podajo številko 18. Zbrani so torej otrod iz dveh šol. To ne odgovarja smislu za- kona, ko govori že v prvem odstavku dt. o po- sebnih oddelkih "Osnovne šole", torej ene šole in ki in fine dt. določa, da smejo tam, kjer je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, imeti svojega posebnega upravitelj. Iz te slednje določbe se jasno vidi, da mora biti pogoj, to je število učencev državljanov drugega jezika podano za vsako šolo posebej in da ni pripustno sumirati učence iz raz- nih šol in na ta način ustanoviti oddelek, ki je sku- pen več šolam, kar je samo na sebi nemogoče in nezakonito. Podpisani občinski svetniki mesta Celje se ome- jimo na te zakonite razloge in ne bomo razpravljali o veliki nadjonalni in moralni nevamosti, katera nastane ako se vzbudi vtis, da tudi naša nad- onalna država priznava poleg narodnih manjšin tudi narodno odpadništvo, da mu daje isto zašdto in podporo, kakor resničnim narodnim manjšinam in da ga s tem podpira. Tako prepričanje bi mo- ralo narodno odpadništvo na novo poživeti, otrod tega odpadništva pa bi prišli ob neprecenljive dob- rine nadjonalne šole za otroški naraščaj in za dr- žavo. Na zunaj pa bi se popolnoma po krivem in v nasprotju z dejanskim stanjem vzbudil vtis kot da v tem sklenjenem slovenskem ozemlju resnično eksistira nemška narodna manjšina kakor dmgod, kjer stanujejo resnično Nemd v sklenjenih nasel- binah kot manjšine, kakor n.pr. v Kočevju, Apaški kotlini in dmgod. Prepričanje, da se na ta način dejansko prekine in ogroža nadjonalna konsolidadja prebivalstva v naši državi, mora gnati narodno čuteče državljane v obup. Iz navedenih razlogov predlagajo podpisani ob- činski svetniki, da naj mestno načelstvo te naše globoko občutene pomisleke nemudoma predloži g. ministerskemu predsedniku, g. ministm prosve- te in g. banu s prošnjo, da se revidira ukrep glede ustanovitve manjšinskega oddelka na celjskih osnovnih šolah z nemškim učnim jezikom in da se ta odlok ukine. V formalnem ozim predlagamo, da se ta pred- log obravnava nujno in brez debate."^ Mestni načelnik je dal najprej na glasovanje, ali naj predlog obravnava brez debate in nato še predlog sam. V obeh primerih je bilo 23 občinskih svetnikov za in 4 proti. Občinski svetnik dr. Skobeme je po glasovanju izjavil, "...da je žalostno odvzeti na ta nadn članu občinskega sveta besedo. On ni imel namena v stvari govoriti z narodnostnega stališča, ampak le hotel navesti resnične podatke.""* Po začetnem odpom proti manjšinskemu od- delku v Celju so se nadonalna čustva pomirila in tudi v časopisih pozneje ni zaslediti kakšruh ostrih protestov proti nemškim razredom. 3 ZAC, fond Mestna občina Celje II. 1918-1941 (MOC), fase. 3, Zapisnik seje mestnega občinskega sveta z dne 27/2-1931. 4 ZAC, MOC U, FASC. 3. 101 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 Tako je nemški manjšinski oddelek, ki je bil ustanovljen kmalu po sprejetju odloka ministrstva za prosveto, začel svoje delo. V njem je poučeval teoretične predmete učitelj deške mestne šole Stanko Gradišnik, ročna dela pa učiteljica dekliške mestne šole Emilija Ažman. Pouk je potekal v popoldanskem času, ker so bili dopoldan razredi zasedeni s slovenskimi učend. Banovinski šolski nadzornik dr. Franc Kotnik je 17. marca 1931 nadzoroval samo manjšinski od- delek Nadzornik Rihard Pestevšek (3/6-1931) in Milutin Mihajlovič, nadz. ministrstva za prosveto iz Beograda (19/6-1931), pa sta nadzorovala vse od- delke. Vsi trije nadzorniki so ocenili vzgojo in izobraževanje na mestni deški šoli v Celju kot zelo uspešno. Nadzorniki tudi v poznejših letih (do 1934) niso imeli posebnih pripomb na vzgojno- izobraževalno delo na tej šoli.^ Manjšinski oddelek je bil na podlagi sklepa kra- jevnega šolskega odbora 1. septembra 1934. leta ukinjen. V obrazložitvi je navedeno, da je do uki- nitve prišlo zaradi premajhnega števila otrok nem- ške narodnosti. Kronist je ob navedenem dejstvu pripisal: "Pripomniti je, da so celo starši nekaterih nemških otrok odobravali ukinitev. Z ukinitvijo manjšinskega oddelka je bil izbrisan temni madež celjske nadonalne zgodovine."^ Kakšno je bilo dejansko stanje otrok z nemškim matemim jezikom, bi nam najbolj verodostojno pokazali šolski katalogi, ki pa žal niso v celoti ohranjeni, zato sem se pri obravnavi nadonalne strukture posluževala podatkov, navedenih v obeh šolskih kronikah. Nacionalna struktura šoloobiskujoah deklic na mestni šoli Nacionalna struktura šoloobiskujočih dečkov na mestni šoli 5 ZAC MŠC, fase. 32, sig. 32/325 in fase. 56, sig. 56/465. 6 ZAC, MŠC, fase. 32, sig. 32/325. " ZAC, MŠC, fase. 56, sig. 56/465, kronika. 8 ZAC, MŠC, fase. 32, sig. 3^/325, kronika. 102 43 1995 1 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Iz razpredelnic je razvidno, da je šoli obisko- valo v povprečju 25-30 nemško govorečih otrok. Odkloni navzgor oziroma navzdol so bili majhni; izjema je bilo le šolsko leto 1930/31, za katerega pa šolski katalogi niso ohranjeni in zato nisem imela možnosti, da ugotovim dejansko stanje. Dopuščam pa možnost, da v navedenem podatku niso vklju- čeni otroci, ki so obiskovali manjšinski oddelek - marca 1931. leta se je namreč v ta oddelek vklju- čilo 27 otrok nemške narodnosti, od teh je bilo 23 jugoslovanskih državljanov in 4 tujci. V šolskem letu 1931/32 je obe mestni šoli ob- iskovalo 37 otrok nemške narodnosti, od teh jih je bilo v manjšinskem oddelku le 29 - torej vsi otrod nemške narodnosti niso obiskovali manjšinskega oddelka. To je razvidno tudi iz ohranjenih šolskih katalogov - predvsem gre tu za deklice. V tem času so bili otrod v šolah ločeni po spolu, manj- šinski razredi pa so bili mešani. Verjetno je to tudi eden od vzrokov, da so nemški starši pustili svoje hčerke v slovenski šoli. V šolskem letu 1932/33 je bilo r\a obeh mestnih šolah vpisanih 35 otrok nemške narodnosti, manj- šinski oddelek pa jih je obiskovalo 33, in sicer 21 dečkov in 12 deklic. Tretje leto delovanja je manjšinski oddelek obiskovalo samo 21 otrok, in sicer 12 dečkov in 9 deklic, od skupno 28 otrok nemške narodnosti. Iz šolskih katalogov dobimo zanimive podatke o učencih, predvsem gre tu za rojstni kraj in šolski uspeh, in o starših, kjer nas zanimajo priimek očeta, dekliški priimek matere in morebiti še poklic očeta oziroma matere. Šoloobiskujoa otrod v manjšinskem oddelku 103 2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 Deklice nemške narodnosti, ki niso bile vključene v manjšinski razred. 104 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Zaradi že navedenih dejstev ni bilo možno za- jeti celotne populacije nemških otrok, ampak le del. v ugotovitvah, do katerih sem prišla na os- novi proučevanja šolskih katalogov, so upoštevani samo otrod nemške narodnosti. Otroka slovenske narodnosti, ki sta tudi nekaj časa obiskovala manj- šinski oddelek, pa verjetno kažeta na drug prob- lem. Iz obstoječih podatkov lahko povzamemo na- slednje ugotovitve: - na osnovi priimkov lahko sklepamo, da so ob- ravnavani otrod izhajali iz nadonalno dstih (nem- ških) in iz mešanih zakonov; - otrod so bili v glavnem rojeni v Celju ali bližnji okolid; torej gre za družine, ki so že dalj časa živele v Celju ali kje drugje na slovenskem ozemlju; - glede na to, da se učni uspeh pri prestopu iz nemške v slovensko šolo ni poslabšal, sledi, da so obravnavani otrod dobro obvadali oba jezika - slo- venskega in nemškega; - otrod so v glavnem izhajali iz dobro situi- ranih družin, njihova sodalna struktura je bila nad povprečjem, starši so bili obrtniki in izobražend. Iz vsega povedanega bi povzeli, da v obrav- navanem obdobju čas za manjšinski oddelek na celjski mestni šoli vsekakor še ni bil zrel. Ni vzrok samo v tem, da je bila javnost nastrojena proti vsa- kemu priznavanju celjske nemške manjšine, am- pak tudi v tem, da so nekateri celjski Nemd z ne- zaupanjem gledali na nemški oddelek - kar je raz- vidno predvsem iz tega, da so svoje otroke po- šiljali v slovensko šolo, čeprav so ti imeli možnost obiskovati pouk v svojem matemem jeziku. ZUSAMMENFASSUNG Die Minderheitenabteilung an der Celjer Knabenschule (1931-1934) In der Knabenschule von Celje (CiUi) wurde im März 1931 eine Sonderabteilung für die Kinder deutscher Nationalität gegründet, und zwar als be- sondere Klasse mit vier Jahrgängen an der städtischen Knabenschule, die sowohl von Knaben als auch von Mädchen besucht wurde. Die Entscheidung des Unterrichtsministeriums, in Celje, eine deutsche Minderheitenabteilung zu gründen, wurde von der Öffentlichkeit nicht mit Begeisterung aufgenommen. Auch von einigen deutschen Eltern wurde sie alles andere als unter- stützt, schickten sie doch ihre Kinder weiterhin in die slowenischen Schulen. Die Minderheitenabteilung existierte noch drei Jahre lang und wurde im September 1934 wegen zu geringer Schülerzahl abgeschafft. 9 ZAC, MŠC, fase. 18, sig.: 18/255, 18/256, 18/257, 18/258 in fase. 41, sig.: 41/366, 41/367, 41/368, 41/369. 105 2 KRcasriKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Roman Brunšek Procesi pred sodiščem slovenske narodne časti v Ljubljani živimo v času, ko se je pojavilo veliko zani- manje za posamezna dogajanja v naši povojni zgodovini in ko lahko slišimo zahteve po raz- jasnitvi določenih vprašanj. Med zamolčane teme sodijo tudi razni sodni procesi po vojni, med ka- terimi so bili nekateri predvsem politične narave in izpeljani na podlagi surtüjivih obtožb. Med takšne sodijo tudi procesi pred sodiša narodne časti. Ustanovitev sodišč ''^ Sklep o ustanovitvi sodišč narodne časti v Slo- veniji je sprejel CK KPS na seji 7. marca 1945. S tem je bila dana zelena luč za pripravo. Ljudje so morali vedeti, kaj pomeni narodna čast, kdo jo je omadeževal in zakaj mora odgovarjati. Poleg tega so si odgovorni hoteli zagotoviti sodelovanje naro- da pri odkrivanju osumljencev in pri izvedbi pro- cesov. V časopisju so se pojavljali članki, ki so raz- glabljali o vprašanju pravice in časti. Vedno bolj so prevladovale zahteve po obračunavanju s posa- mezniki, ki so kakorkoli sodelovali z okupatorjem, saj naj bi to zahtevala "narodna čast".l Slovenski narod je prestal veliko zgodovinsko preizkušnjo. V njej so se ljudje opredeljevali tako in drugače. Mnogo dejavnikov je vplivalo na posamezno odlo- čitev in na določena dejanja. V letu 1945 je bilo mnogim pač povsem jasno, katera odločitev je bila pravilna - sodelovanje v NOB na strani parti- zanov. Pravilnost te izbire se je povezovala s častjo in slavo. Na eni strani so se pojavili ponosni zmagovalci, na drugi strani osramočeni poraženci. Ljudje so dobivali etikete, razvrščeni so bili v prvo ali drugo skupino, zelo težko pa je bilo ostati v nevtralni skupini. Josip Vidmar je jasno postavil vprašanje: "Ali naj dopustimo, da bo imela poni- glava nezanesljivost v našem narodu enak položaj kakor junaštvo in zvestoba?"^ Vidmar tu ni mislil na narodne izdajalce in vojne zločince, saj se je 1 Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6. junij 1945, str. 1. 2 Slovenski poročevalec, Josip Vidmar: Narodna čast, 8. junij 1945, str. 1. njim že sodilo, ampak na tiste ljudi, ki so sode- lovali z okupatorjem na gospodarskem, političnem, upravnem, propagandnem in kulturnem področju. Ti so osramotili narod, ki je "kot celota prestal zgodovinsko preizkušnjo s častjo in slavo."^ V očeh širše javnosti je bilo te ljudi potrebno pri- kazati kot strahopetce in izrodke, ki jim ni bilo mar trpljenja slovenskega naroda. Bili so egoisti, ki so gledali na lastne koristi in pri tem prodali svojo narodno dušo. "Ljudje brez ponosa, samozavesti in narodnega čuta so v tistem trenutku kot pravi hlapci in strahopetci še poslednjič pljunili na svojo nadonalno čast in se začenjali udinjati okupa- toriu."4 Pisd člankov so zahtevali, da sodelavce okupa- torja kaznujejo, češ da to zahteva narodna čast. Kaznovanje naj bi bilo moralno in vzgojno dejanje, človeška dolžnost, ki da jo terjajo žrtve NOB. Vendar pa pri tej katarzi nikakor ne bi smelo priti do maščevalnosti niti do popuščanja, ampak bi morala vladati pravičnost. Da bi bile sodbe res po- štene, naj bi sodil narod sam, "ki je v celoti izkusil vse strahote narodnega trpljenja"5. To idejo je so- dišče potem res prevzelo, saj so bili v senatu poleg sodnika zastopani različni poklid. In v takšna so- dišča je bilo potrebno verjeti in jim zaupati "prav tako, kot zaupamo vase!"^ Kaznovanju okupatorjevih sodelavcev pa je bilo potrebno navdahniti še vizijo prihodnosti, za- to ni člar\ka, kjer ne bi bilo poudarjeno, da ljudje, ki so omadeževali narodno čast, ne morejo sode- lovati pri izgradnji domovine. V nov čas se pre- prosto nimajo pravice vkljudti, ker jih bremeni preteklost. Poleg tega pa s starim razmišljanjem predstavljajo "največjo nevarnost zlasti za stvar de- lovnega ljudstva in vsega sloveriskega naroda."^ Prav tam. 4 Slovenski poročevalec. Kaznovanje zloanov in pre- stopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945, str. 5 Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6. junij 1945, str. 1. Slovenski poročevalec. Tone Seliškar: Pravici mora biti zadoščeno, 22. junij 1945, str. 4. ' Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6. junij 1945, sb-. 1. 106 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino To nedoločno nevamost so nekateri nakazali z "nadaljnim rovarjenjem proti demokratični oblasti ter ogrožanjem v borbi pridobljenih pravic."^ Da- nes vemo, da je morala KP na svoji poti do oblasti preäsüti vse stmkture, ki sestavljajo dmžbeno nadgradnjo. Na političnem, gospodarskem, kultur- nem in upravnem področju so bui še vedno ljudje, ki so imeli v predvojni državi vpliv in ugled. Te je bilo potrebno onemogočiti na takšen način, da je bUo ljudstvo prepričano v njihovo preteklo krivdo in prihodnjo škodljivost. In prav zato so bila pri- merna sodišča narodne časti. "Naši narodi hočejo prek teh sodišč izkoreniniti vse, kar nima v sebi dovolj ponosa in poguma, poštenosti in časti, da bi imelo pravico sodelovati pri gradnji naše oblasti".^ Tako se je javno razlagal osnovni namen sodišč slovenske narodne časti. Pri "moralni kopeli" naj bi sodelovalo ljudstvo, zato so se vrstili pozivi, naj ljudje nanjo ne gledajo kot na ovajanje in izdajanje, ampak naj jo razu- mejo kot dolžnost, saj je vsak Slovenec dolžan, "da sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega narodnega telesa"!^ - ali kot je zapisal Vidmar - "pri stvari moralnega čiščenja."!^ Pri tem naj ne bi büo nobenega omahovanja ali popustljivosti, ker neodločnost koristi sovražniku, ki nikoli ne spi in je vsak trenutek pripravljen skočiti v hrbet in mšiti pridobitve NOB. Zaradi vseh teh nevamosti naj bi ljudje pošujali prijave z natančnimi imeni osum- ljencev, opisom kaznivega dejanja in z navedbo prič. S takšnimi in podobnimi pozivi so poskušali v ljudeh prebuciiti zavest o nujnosti delovanja sodišč slovenske narodne časti in jih pridobiti za sode- lovanje. V začetku vsi ti pozivi niso bili dovolj, toda po 15. juliju so začele prijave množično pri- hajati in propagandni aparat je potihnü. Jasno je, da je büa propaganda vnaprej pripravljena in da je sestavljala pomemben dejavnik v mozaiku siste- ma. Ljudi je büo potrebno prepričati v pomemb- nost in smiselnost takšnega početja. Časopisje je z ustrezno konotadjo na dolgo poročalo o posa- meznih procesih, ki so bili širšega pomena (proces proti članom konzulte, proti kulturnikom, proti lastnikom in sodelavcem časopisov, proti bančni- kom, polidstom, mesarjem itd.). KP je premišljeno in načrtno izkoristüa občutja ljudi in jüi pripravüa k sodelovanju. 2. junija 1945 so na seji CK KPS sklenili, da bodo stekle politične priprave v zvezi s sodišd slovenske narodne časti. Boris Kidrič je natančno navedel postopek: "Propaganda vnaprej. ° Prav tam. 9 Ljudska pravica. Sodišča narodne časti, 11. julij 1945, str. 2. 10 Slovenski poročevalec. Sodišča slovenske narodne časti bodo v bližnjih dneh začela z delom, 15. junij 1945, str. 2. 1! Prav tam. zahtevati ostre kazni. Pokazati, kaj mase pretrpele - konkretno - vzbuditi bes."!^ Kot je razvidno iz procesov, so se sodišča z redkimi izjemami ves čas delovanja opirala samo na prijave "iz ljudstva". Brez takšnega odziva bi verjetno sodišča slovenske narodne časti ne delovala s tolu<šno uspešnostjo. Gledano s tega stališča, je propaganda uspešno iz- koristila živo zavest o trpljenju in strahotah vojne ter v celoti uspela. CK KPS je sprejel sklep o ustanovitvi sodišč narodne časti na seji 7. marca 1945 s kratkim za- pisom "Treba organizirati sodišča narodne časti."!^ 5. junija so na seji narodne vlade že razpravljali o zakonskem osnutku o zločinih in postopkih zoper narodno čast. Po razpravi so sklenili, da pred- sedstvu SNOS-a predložijo Zakon o kaznovanju zlodnov in prestopkov zoper slovensko narodno čast /Zhnč/. Slovenski poročevalec je že naslednji dan objavü članek z naslovom Vprašanje pravice in častila, 7. junija pa je izšla daljša predstavitev bodočega zakona. V njem so bili kot možni osum- Ijend označeni ljudje, ki da sovražijo "napredne slovenske in jugoslovanske narodne množice, ki so tedaj započele pravično NOB" in "so se zatekli pod okrilje okupatorja, mu pomagali sejati mržnjo med jugoslovanskimi narodi, služili njegovemu držav- nemu stroju in mu delali najrazličnejše dmge usluge."!^ Predsedstvo SNOS-a je sprejelo Zakon o kaz- novanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast 5. junija 1945. V 1. členu je büo po- vedano, da se po vsem slovenskem ozemlju usta- novijo sodišča, ki se imenujejo Sodišča slovenske narodne časti. V 2. členu je büo opredeljeno, kaj se smatra za zlodne in prestopke zoper slovensko na- rodno čast.!6 Člen je dopuščal široko paleto mo- godh zlodnov in prestopkov zoper narodno čast. Čeprav so bUe posamezne skupine natančno raz- členjene in so bui našteti primeri, je vendarle osta- lo še precej odprtüi vprašanj. Iz procesov je raz- vidno, da je lahko büa že nedolžna izjava razlo- žena kot sramotenje pripadnika NOB. Posamezni pojmi so dopuščali veliko prostora pri prijavah in nato pri obsodbah (prijateljski stud, sramotenje ali odvračanje od dejavnosti, izkoriščanje stiske, oprav- ljanje odgovome službe v podjetjüi..). 12 Arhiv Republike Slovenije 3, Zapisnik seje CK KPS, 2. junij 1945. 13 Arhiv Republike Slovenije 3, Zapisnik seje CK KPS, 7. marec 1945. 14 Slovenski poročevalec. Vprašanje pravice in časti, 6. ju- nij 1945, str. 1. " Slovenski poročevalec. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945, str. 4. 16 Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 7/45, str. 41. 107 i KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 v 3. in 4. členu so bile določene in obrazložene kazni za zločine in prestopke. Osnovna kazen je bila izguba narodne časti. Kazen je lahko imela za obtoženega težke posledice, saj je lahko izgubil "pravico do javnih služb, poklicev in dostojanstev, sploh izgubo vseh državljanskih in političnih pra- vic".Izguba narodne časti pa je bila lahko za- časna ali trajna. Zaradi številnih nejasnosti glede izgube narodne časti je javni tožilec Slovenije dr. Stante 18. julija nekatere zadeve pisno pojasnil. V pojasnilu se je še posebej ustavil pri formulaciji, da obtoženi "izgubi pravico do javnih služb, poklicev in dostojanstev", saj je bilo ravno tu največ težav. Po njegovem mnenju je izguba pravice do "javnih služb, poklicev in dostojanstev" mišljena le demon- strativno. Vendar pa je po drugi strani jasno, da ni v skladu "s pojmom narodne časti, da bi mogla oseba brez narodne časti vršiti funkcije ali službe v, četudi zasebnih udruženjih, kakor delniških družbah, družbah z omejeno zavezo, zadrugah in sploh podjetjih, katerih vplivno območje posega v interese države in ljudstva..."^^ Prepričan je, da ljudje v tiste osebe, ki so izgubile narodno čast, nimajo zaupanja, zato ne morejo opravljati nalog, kjer je potrebno zaupanje. "Radi tega, ker ljudstvo osebam brez narodne časti ne more zaupati, tak- šne osebe tudi ne morejo vršiti upravnih in urad- niških funkcij v omenjenih zasebnih udruženjih in podjetjih."19 Na koncu je dr Stante SNOS-u predlagal, naj Zknč dopolni ali poda takšno raz- lago. 20. avgusta je javni tožilec DFJ obvestil vse federalne javne tožilce, da kazen izgube narodne časti ne vsebuje tudi prepovedi opravljanja poklica ali obrti. Seveda v praksi to ni veljalo za osebe, ki so opravljale javne poklice (glasbeniki, igralci, ba- letniid...). Nadaljnje kazni so bile zaporne z lahkim ali težkim prisilnim delom in delna ali popolna za- plemba premoženja. Kazen prisilnega dela se je lahko izrekla za največ 10 let, medtem ko je bilo določeno, da se kazen težkega prisilnega dela ali popolne zaplembe premoženja izreka le v pri- meru, ko je bilo kaznivo dejanje ocenjeno kot zlo- čin. Predsedstvo SNOS-a je samo izjemoma ugo- dilo pomilostitveni prošnji, kadar je bila kazen tudi zaplemba. Kolikor se lahko sklepa po ohranjenem gradivu, je büo največje premoženje v Ljubljan- skem okrožju zaplenjeno članom konzulte. Kazen se je odmerjala glede na stopnjo krivdne odgo- vornosti, težo oškodovanja narodne časti, glede na posledice, ki jih je imelo dejanje, in nevarnosti za tožitelja. Posebej je büo rečeno, da je potrebno upoštevati vse otežune in olajševalne okolišane m 17 Prav tam. 18 Arhiv Repubhke Slovenije, Odloki Predsedstva SNOS-a, št. 159/45. Pojasnilo javnega tožilca Slovenije. 19 Prav tam. da je potrebno oceniti obtoženčevo dejavnost po storjenem dejanju. "Če se je obtoženec po stor- jenem dejanju trudu, da z aktivno udeležbo pri- speva k ostvaritvi namenov NOB, sodišče to upo- števa pri izrekanju kazni in ga sme v izrednih pri- merih tudi oprostiti vsake kazni."20 Kljub temu ni- so bili redki procesi, na katerih je büo jasno, da je obtoženi delal v korist OF, vendar je bü vseeno obsojen - u\ to celo z delno zaplembo premoženja. V začetku procesov so se te doloatve zelo malo držali, šele proti koncu delovanja so jo bolj upo- števali. V členu 6 je büo izrecno navedeno, da dejanja zoper slovensko narodno čast ne zastarajo. Členi v nadaljevanju pa so določali delovanje sodišč. Za člana sodišča je lahko bü imenovan "vsak Slovenec z neomadeževano preteklostjo in ni nujno, da je pravnik".21 Tako naj bi prišla do izraza ljudska vol- ja. 7. člen je določal, da ima sodišče slovenske na- rodne časti predsednika, predsedstvenega tajnika in najmanj 15 članov ter potrebno števuo tajnikov, ki jüi imenuje predsedstvo SNOS-a. Po 10. členu se je lahko začel postopek na prijavo javnega to- žuca, NOO ali posameznika, proces pa naj bi bü javen. 12. člen je osurtüjencu dovoljeval pravico do zagovornika, ki je lahko bü vsak, ki ni bü moralno neustrezen. Nikjer ni büo določeno, kaj to pomeni in kakšna oseba je moralno nesprejemljiva. Zakon je začel veljati z objavo v Uradnem listu. Zakon je bü sestavljen tako, da je s svojo ne- dorečenostjo prepuščal organom sodišč veUko od- ločitev. Kdor je bü prijavljen, je bü v začetku v vsakem primeru tudi obsojen. Zakon je bü kakor veliko sito, ki naj zajame čimveč osurrüjencev in vse dobro prečisti. Pri tem je šlo za moralno pre- novo, ki mora dosea učinek tudi med širšo jav- nostjo. Pri prenovi pa se je poleg temeljüosti že od začetka zahtevala tudi hitrost in uankovitost, saj so mnogi pričakovali, da bo delovanje sodišč slo- venske narodne časti kratko. V razgovoru z enim vodilnih članov sodišč narodne časti je büo že 17. julija povedano tole: "Sodišče narodne časti je iz- jemnega značaja, njegovo delovanje bo kratko."22 Predsedstvo SNOS-a je 13. junija 1945 imeno- valo senat sodišča slovenske narodne časti. Pred- sednik je postal dr. Alojzij Žigon, sodnik Okrož- nega sodišča v Ljubljani, ki je to furücdjo potem opravljal do 20. avgusta, ko je postal predsednik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Istočasno so bili imenovani tudi člani m tajniki senata. 27. junija je Žigon prisegel pred Predsedstvom SNOS-a. V za- 20 Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 7/45, str 91 Slovenski poročevalec. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, 7. junij 1945, str. 4. 22 Slovenski poročevalec. Špekulante pred sodbo, 17. julij 1945, str. 7. 108 43 2 KROrsTIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prisegi je bilo rečeno: "Prisegam pri časti svojega naroda, da mu bom zvesto služil in da bom sodil zakonito in nepristransko, varujoč in braneč prido- bitve NOB."23 29. junija je Predsedstvo SNOS-a objavilo imena 104 novih članov in 17. novih taj- nikov pri senatu sodišč slovenske narodne časti. Poklici so bili zelo različni. Za člane so izbrali 11 sodnikov ali sodniških pripravnikov, 9 odvetnikov, 16 delavcev, 9 kmetov, 6 gospodinj, 6 posestnikov, 5 uradnikov, 3 učitelji, 3 rudarji, 2 invalida, 2 trgovca, 2 krojača, 2 mizarja, 2 mlinarja, 2 dijaka, 2 zidarja; po enega predstavnika pa so imeli na- slednji poklici: tesar, kovinar, krznar, čevljar, knji- govodja, potnik, kinopodjetnik, tekstilec, sedlar, gostilničar, sodnijski nameščenec, inženir, želez- ničar, mehanik, notar in župnik. Za 7 članov niso podali poklicev. Ta nova imenovanja so pokrivala vso Slovenijo. Zaradi potreb so naknadno ime- novali še 5 članov in 2 tajnika. Kakor za vse ostale člane je tudi za te predloge pripravila Narodna vlada Slovenije, Ministrstvo za pravosodje. Od 4. julija 1945, ko je bil pred sodiščem slo- venske narodne časti v Ljubljani prvi proces^"!, pa do 24. avgusta 1945, so v ljubljanskem okrožju so- dišču slovenske narodne časti prijavili 890 oseb. V začetku procesov so bili vsi tudi obsojeni, medtem ko je bilo proti koncu procesov vedno več opro- ščenih. Nekaj prijav je ostalo brez obravnave za- radi ukinitve sodišč slovenske narodne časti. Sodišča so delovala zelo hitro. Kljub vsemu je mogoče sklepati, da v začetku odziv ljudi ni bil dober, saj v Slovenskem poročevalcu 17. julija naj- demo članek, ki poziva ljudi k aktivnejšemu sode- lovanju. "Želeti bi bilo samo, da bi ono zdravo jedro naših ljudskih množic, ki edino more biti po- rok našega napredka in izgradnje, pokazalo več smisla in volje za sodelovanje... Čas hiti, v našem skupnem interesu je, da pospešimo odpravljanje ovir in težav, ki jih prinaša prehodna doba - zato nikar ne odlašajmo!"25 Malo prej se je oglasila tudi Ljudska pravica: "Naša sodišča narodne časti tudi ne bodo nikdar izpolrula v celoti vse svoje dolž- nosti, če jim ne bodo pomagale najširše ljudske 23 Slovenski poročevalec, Predsednik sodišča zaprisežen, 28. junij 1945, str. 1. 24 Šlo je za proces proti dvanajstim članom konzulte ali sosveta visokega komisarja Graziolija. Obtoženi so bili sodelovanja v sosvetu, poklonitve Mussoliniju v Rimu in namernega sodelovanja s sovražnikom, s čimer so škodili ugledu in časti slovenskega naroda. Po zaslišanju in procesu (nekaterim so sodili v odsotnosti), ki je bil zelo odmeven v javnosti, so bili dr. Matej Slavic, Franc Heinrichar, Karel Kavka, Miloš Pirkmajer, dr. Josip Basaj in Karel Rogina obsojeni na 10 let izgube narodne časti, na 5 let lahkega prisilnega dela ter na 75% zaplembo premoženja. Ostali so dobili manjše kazni, medtem ko je bil Albin Smerkolj oproščen. 25 Slovenski poročevalec. Špekulante pred sodbo, 17. julij 1945, str. 7. množice."26 O delovanju sodišč narodne časti je v svojem poročilu spregovorilo tudi Javno tožilstvo Slovenije. V poročilu, ki ga je 21. julija poslalo Predsedstvu SNOS-a, je že v uvodu poudarilo, da je zlasti za delo kazeriskega oddelka Javnega to- žilstva Slovenije značilna ogromna in slabo pre- gledna gmota vprašanj, ki so med drugim na- stopila tudi po uvedbi Zknč. V nadaljevanju pa je po odsekih analiziralo posamezne segmente delo- vanja sodišč narodne časti. Poročilo je optimistično sklenjeno: "Z ozirom na vse to, je mogoče pri- čakovati pri bližnjih volitvah po vsej verjetnosti dobre rezultate za narodno oblast in s tem za nje- no dokončno utrditev."27 Torej so bila sodišča na- rodne časti tudi del priprave na volitve, saj so vsi, ki jim je bila odvzeta narodno čast, izgubili volilno pravico in bili izbrisani iz volilnih seznamov. Na podlagi Ukaza o splošni amnestiji in pomi- lostitvi, ki ga je Predsedstvo AVNOJ-a izdalo 8. avgusta 1945, je 24. avgusta Predsedstvo SNOS-a sprejelo Zakon o podeljevanju amnestije in pomi- lostitve na dejanja, kazniva po zakonih federalne Slovenije. Objavljen je bil v Uradnem listu SNOS-a št. 29/45. Skupaj s tem zakonom je bil objavljen tudi Ukaz o pomilostitvi oseb, obsojenih po Zako- nu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slo- vensko narodno čast. Po omenjenem Ukazu so bili v celoti oproščeni kazni težkega ali lahkega prisil- nega dela s 1. členom vsi tisti, ki so bili do objave tega ukaza pravnomočno obsojeni po Zknč. Po členu 2 pa se jim je kazen izgube narodne časti omejila na kazen izgube političnih in državljanskih pravic.28 Prav tako je bil 24. avgusta 1945 z odlokom Predsedstva SNOS-a izdan še Zakon o ukinitvi sodišč narodne časti. Ta so bila ukinjena s 1. čle- nom. V 2. členu je bilo rečeno, da se doku- mentacija preda v varstvo Vrhovnemu sodišču Slovenije in v 3. členu, da so člani in uslužbenci sodišč narodne časti razrešeni dolžnosti. Tudi ta zakon je začel veljati z objavo v Uradnem listu.29 26. avgusta 1945 so tako najprej opustili kazen prisilnega dela in mnogi so se lahko vrnili iz Kočevja, s Teharij in drugih taborišč. Pravne po- sledice izgube narodne časti za dobo 10 let so se omejile na izgubo političnih in državljanskih pra- vic. Sele 14. julija 1950 so kazen izgube političnih in državljanskih pravic omejili na dobo 5 let. Na podlagi tega zakona in posameznih odločb o re- šitvi lahko vidimo, da so sodbe sodišč narodne časti imele vsaj še 5 let svojo veljavo. 26 Ljudska pravica. Sodišča narodne časti, 11. julij 1945, str. ^' Arhiv Republike Slovenije, Odloki Predsedstva SNOS-a, 171/45. 28 Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije, 29/45, str 125. 29 Prav tam. 109 12 KRONIKA ^13 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Izbrani procesi Analiza gradiva, ki se nahaja v arhivu Temelj- nega sodišča v Ljubljani, jasno kaže, da so se na procesih pred sodiščem slovenske narodne časti Okrožnega mesta Ljubljana in jubljanskega okrož- ja^O mnogim ljudem zgodile velikanske krivice. Za ponazoritev dela tedanjih sodišč narodne časti si poglejmo usode treh obtoženih. Janko Gregore Proces proti Cirilu Debevcu in tovarišem, ki ga navadno imenujemo kar proces proti kulturnikom, se je začel s prijavo 1. julija 1945. To je vložilo interno častno razsodišče za Narodno gledališče v Ljubljani v sporazumu s sindikalno organizacijo in OP, potem ko je prijavo potrdilo Ministrstvo za prosveto. Odbor častnega razsodišča, v katerem je büo 8 članov ter zastopnik matičnega odbora OF, je sam izvedel preiskavo in zbral material proti 15 članom gledahšča. Med njimi je bü tudi skladatelj in član oper- nega orkestra Janko Gregore. Gregore je na kon- servatoriju v Ljubljani študiral klarinet in kompo- zicijo. V času med 1927 in 1945 je bü član orkestra Opere. Skladal je orkestralna in vokalna dela (Erika, Princeska in zmaj, Lectovo srce. Melodije srca).3l Prijava ga je bremenüa: - da je nagovarjal tov. Slavka Korošca, naj prijavi Füipa Bernarda, takratnega sekretarja OF v Operi; - da je izjavü, da so v odboru Zveze godbenikov sami komunisti, ki bodo uničili organizacijo; - da je bü član žirije, ki je ocenjevala domo- branske marše; - da si je prizadeval, da bi bua neka njegova opereta prevedena v nemščino in vzeta na film UFA; - da je bü vseskozi pohlepen po denarju in brez- obziren.32 16. julija je javni tožuec skupaj z ostalimi vložu obtožnico zoper Janka Gregorca. V obtožnici so bue navedene enake obtožbe, kot jih je vsebovala prijava. Razprava je bUa 7. julija ob 15. uri. Na razpravi je javni tožuec najprej prebral obtožnico. Pod pojmom Okrožno mesto Ljubljana so 18. junija 1945 razumeli samo mesto Ljubljana in njegovo ožjo okolico. Ljubljansko okrožje pa je obsegalo naslednjih 13 okrajev: Barje, Cerknica, Domžale, Kamnik, Gro- suplje, Kranj, Lihja, Logatec, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Vrhnika in Jesenice. Javni tožilec za Okrožno mesto Ljubljana je bil Samo Dostal, za Ljubljansko okrožje pa Bogo Ogrin. 31 Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana 1989, str. 381. 32 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne časti 6/45, Prijava. nato pa so se obtoženci zagovarjali. Gregore se je branü, da prej ni vedel za ocenjevanje domo- branskih koračnic, to da je izvedel šele po prihodu na sestanek komisije. Odločno je zavmü obtožbo, da bi ovajal, saj je bü član OF. Izjave Slavka Ko- rošca je označu kot lažne, češ da je le-ta njegov osebni sovražnik. Tudi ostale obtožbe je zardkal. Na koncu zagovora so vsi obtoženi zaprosüi za oprostitev ali za müo kazen, medtem ko je javni tožuec zahteval strogo kazen. Janko Gregore je bü obsojen na 10 let izgube narodne časti, na 4 leta težkega prisünega dela in na popolno zaplembo premoženja. V Slovenskem poročevalcu sta izšla kar dva članka s komentarji sodbe. Prvi je bü oster napad na kršuce kulturnega moUca, obenem pa vnovična obrazložitev sodišč narodne časti ter poziv jav- riosti, naj preneha s starim odnosom do sodišč. Članek je natančno opredelü, kaj da je ovaduštvo in kaj sodelovanje pri izgradnji narodne časti in skritiziral vse tiste, ki še vedno niso obračunali s preteklostjo in ki nalog in poslanstva novega časa ne razumejo pravüno.33 V drugem članku z naslovom Kazen pa je pou- darek na moralni krivdi umetnikov. Pisec se spra- šuje, kako lahko umetnik izjavi, da je sodeloval z okupatorjem samo kot umetnik in ne kot Slo- venec, saj ne moreš biti umetnik, ne da bi bü člo- vek. Obsojene posebej obtožuje, da so pomagali okupatorju prikriti videz okupacije s tem, ko so pripomogU k delovanju ustanov. To mu pomeni pomanjkanje čuta odgovornosti pred narodom in skrivanje za umetnost. Ostrina je še posebno ob- čutna v zaključku: "In vse tiste, ki so veljali za umetnike, pa so se pregrešui in niso od kraja spregledali in ničesar spoznali, temveč ostali gluhi in slepi in nemi, je že doletela najtežja kazen vseh kazni: samo njih brezdušna telesa še strašijo po svetu in odmrli so za svoj narod in za človeštvo."34 Izredno ostra obsodba in pečat za umetrdke, obso- jene pred sodiščem, ki je delalo z veUko hitrostjo in brez dosledne priprave! Iz nekaterih primerov je razvidno, kako malo se je tožustvo potrudüo, da bi zbralo potrebne dokaze, preverilo pričevanje prič in ustrezno sestavüo obtožruco. Značuen pri- mer je Janko Gregore. Že 10. julija je prispela izjava Milice Špenko, ki je govorila v korist Gregorca, češ da ji je ta vse- skozi dajal prispevke za OF in k temu nagovoru še Korošca. Ker je izvedela nečedne stvari o Korošcu in o njegovi sovražnosti do Gregorca, se ga je iz- ogibala. Po njenem mišljenju je bü Gregore nav- dušen za OF; vseskozi je poslušal tajne postaje, vedel je za skrivanje propagandnega materiala, a 33 Slovenski poročevalec. Po sodbi igralcev, 10. julij 1945, str. 3. ^ Slovenski poročevalec. Kazen, 11. julij 1945, str. 3. 110 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovenslco krajevno zgodovino ni nikoli ničesar izdal. Tudi Albert Petrin, delegat Ministrstva za industrijo in rudarstvo, je 12. julija pisno potrdil, da je bil Gregore vseskozi na strani slovanstva in da je bila proti njemu verjetno po- dana ovadba iz osebnega maščevanja. Petrin je prepričan je, da bi Gregore moral dobiti milejšo kazen. Njegovo domnevo o krivi ovadbi je 18. ju- lija potrdila Koroščeva nekdanja žena Olga. Marica Močnik pa je poslala izjavo, v kateri je poudarila, da so ji v Gregorčevi družini, pri kateri je sta- novala, vseskozi pomagali, kljub temu da je bila zaznamovana kot članica OF. Najbolj odkrito pa je v prošnji za pormlostitev o Gregorčevem značaju spregovorila njegova žena Ana. Bila je prepričana, da se je družini, ki je bila vedno zavedna, zgodila krivica. Svoje mnenje je poskušala tudi utemeljiti. Glede obtožbe o ova- janju je menila, da gre za osebno maščevanje, saj da je Korošec sam izjavil, kako bi bilo treba vso zalego naznaniti. Hotel je ovaditi celo svaka, brata svoje žene, a je Gregore to pravočasno sporočil Koroščevi ženi Olgi, ki je pri njih večkrat poslušala tuje postaje. Korošec pa da je celo igral v Rup- nikovem ansamblu. Gregore je vedno sovražil vse, kar je bilo okupatorjevega, še posebej pa belo gar- do. Nikoli ni ovajal, saj je sam dajal zatoašče be- gunkam in aktivistkam. Pri njih so bile večkrat preiskave. V gledališki komisiji so bili po njenem mnenju Koroščevi prijatelji, ki so hoteli Gregorca onemogočiti iz nevoščljivosu. Edina napaka, ki jo je Gregore zagrešil, je ocenjevanje domobranskih maršev. Gregore ni vedel, da je določen v odbor za ocenjevanje, poleg tega pa je bilo v odboru 5 članov, a je zdaj kaznovan samo Gregore. Takšno prošnjo je Ana Gregore naslovila na Predsedstvo sodišča narodne časti v Ljubljani.^^ Naj še enkrat pregledamo obtožbe in dokaze zoper Gregorca. Prvo obtožbo, da je bil član žirije, ki je ocenjevala domobranske marše, je priznal. Dodal je samo to, da prej ni vedel, da bo moral ocenjevati domobranske marše. Izjavo o komu- nistih v odboru Združenja godbenikov, ki da bodo uničili organizacijo, je zanikal, saj ni nikoli govoril proti komunistom, poleg tega pa so bili v njegovi hiši sami ilegalci. Tudi sam je podpiral OF od leta 1941, od leta 1943 pa je bil z njo še bolj povezan. Za to obtožbo torej ni bilo dokaza. Najhuje ga je bremenila tretja obtožba, češ da je Korošca nago- varjal, naj ovadi Bernarda, sekretarja OF v Operi, ker da se ga bosta tako najlažje znebila. Dokaz za to je bila Koroščeva izjava. Ko so zaslišali Filipa Bernarda, je izjavil, da je Gregorca opozoril in mu povedal, kaj je izvedel od Korošca. Dejal je, da je bil sam obsojen na podlagi 4 anonimnih prijav, da pa ne ve, če je bila med njim Gregorčeva. Očitno ¦^5 Arhiiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne časti, 6/45, Prošnja za pomilostitev. SO to obtožbo Zgradili samo na Koroščevi pisni iz- javi. Ko prebiramo kasnejše izjave, se nam pojavi dvom v verodostojnost Koroščeve izjave. O četrti obtožbi, ki je bila navedena v prijavi, češ da si je Gregore prizadeval, da bi neko njegovo opereto prevedli v nemščino, ni bilo nikjer govora. Zadnja obtožba, da je bil pohlepen, pa tako nima nobene zveze s sodiščem narodne časti in je na stopnji navadnega obrekovanja. To so bili torej vsi dokazi in izjave o primeru Janko Gregore. Janko Gregore je prestajal kazen prisilnega dela v Kočevju. Medtem ko so bili nekateri že 9. av- gusta oproščeni kazni in so 10. avgusta dobili do- volilnice za izhod iz Kočevja, se je Gregoren kazen prisilnega dela v celoti črtala šele 26. avgusta. Kazen izgube narodne časti se je omejila na iz- gubo političnih in državljanskih pravic, zaplemba je ostala. Zanimivo je, da je predsedstvo SNOS-a kasneje tudi ob pomilostitvi Edvarda Gregorima zapisalo, da so dokazi, na podlagi katerih je bil ob- sojen, negotovi. Pri Angeli Šušteršič pa se je izka- zalo, da je priča svojo izjavo, ki je Angelo najbolj bremenila, spremenila, saj se je v prijavi zmotila pri osebi. Janko Gregore je 14. novembra 1945 zaprosil za pomilostitev in oprostitev obsodbe v zvezi z iz- gubo političnih in državljanskih pravic ter vrnitvijo zaplenjenega premoženja. Še enkrat je ponovil svojo utemeljitev in dodal vse izjave. Okrožno so- dišče v Ljubljani je njegovo prošnjo z odklonilnim stališčem poslalo Predsedstvu SNOS-a, ki je 22. februarja 1946 odgovorilo, da gre Gregorčevo proš- njo razumeti kot prošnjo za obnovitev postopka, zato jo je vrnilo v pretres okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani je 21. marca 1946 dovolilo obnovitev postopka zoper Janka Gregorca. V obrazložitvi je bilo zapisano, da je Gregore vse- skozi zanikal krivdo, priznal da je le članstvo v žiriji, ki pa je bil vanjo nepričakovano pritegnjen. Gregore je tudi trdil, da so bile ostale obtožbe plod osebnega maščevanja. Bil da je pristaš OF od leta 1941, kar potrjuje tudi izjava ljubljanskega tožilca Podgomika. Predložil pa da je nove izjave in do- kaze, ki bi lahko spremenili sodbo, zato da bo Okrožno sodišče obnovlilo postopek. 23. julija 1946 je bila javna ustna razprava, v kateri je bil Janko Gregore na podlagi izjav novih prič in izjav oproščen vseh obtožb, zato so sodbo s 7. julija 1945 tudi razveljavili. Javni tožilec je takoj naslednji dan podal pritožbo, a je bila zavrnjena. Tako se je za Gregorca po letu muk spet začelo normalno življenje; izkazalo se je, da je bil obsojen po krivid. Ker je sodišče slovenske narodne časti moralo moralno predstiti tudi gledališče in opero, je bila osnovna obtožba kršitev kulturnega molka. S tega stališča bi moralo biti obtoženih še veliko kulturnih delavcev, vendar so se nekateri procesu 111 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 izognili le s kratko izjavo v časopisu, kjer so pri- znali svojo napako. Očitno je, da ni bilo enakih kriterijev niti pri prijavah niti pri procesih. Lado Prohinar O Ladu Prohinarju je bilo v prijavi zapisano, da je bil tajnik Kärtner Volksbunda za smod- nišnico, da je kot kemik z vso vnemo delal za po- večanje vojne proizvodnje in celo teroriziral delav- ce, Id so bili voljni sabotirati delo. Za nameček je bil še odlikovan z Kriegsverdienstkreuzem II. raz- reda. Podpisane so bile tri priče. Razprava je bila v telovadni dvorani meščanske šole v Kamniku. Prohinar je priznal, da je bil taj- nik KVB, vendar so ga v to prisilili Nemci, ker je pač znal nemšano. Povsem je zanikal teroriziranje delavcev in obtožbo, da bi si prizadeval za po- večanje proizvodnje. Odlikovanje naj bi prejel slcu- paj še z 51. delavci za 25 let dejovne dobe, vendar da ga je vrgel v stranišče. Glede na ostale procese je bilo v tem primeru zaslišanih veliko število prič, ki pa so si v svojih pričevanjih precej naspro- tovale. Na eni strani so bile priče, ki so o Prohinarju vedele povedati vse najboljše. Prohinar naj bi bil dober človek in zaveden Slovenec, ki da je komaj čakal osvoboditve. Sodeloval naj bi z OF in imel stike s partizani (dal naj jim bi različen material, čeprav je moral vse prikazati kot porabljena sred- stva). V svojem stanovanju je dva meseca skrival neko partizanko, sina pa je v partizanih oskrboval z baterijami. Vsak večer naj bi poslušal tuje po- staje, udeleženca sabotaže pa ni izdal gestapu. Iz- jave drugih prič pa so bile veliko bolj obre- menjujoče. Prohinar naj bi se družil z direktorjem in bü do delavcev spremenljive volje. Plačo da so mu povišali in ga odlikovali zaradi tega, ker da je po njegovi zaslugi proizvodnja tako narasla, da so prednjačui v rajhu. Zaposliti ni hotel nekega Škn- ca, po njegovi smrti pa je tudi njegovi ženi zavmü prošnjo za službo, češ da žena bandita ne more dobiti takšne službe. Prav tako da je izdal imena tistih, ki so naredili diverzijo na vagone v Med- vodah^^. Prohmar je bü na podlagi teh, močno nas- protujočih si pričevanj obsojen na 5 let izgube narodne časti in na 4 jeta težkega prisünega dela. Se posebej je zanimiva obrazložitev sodbe, saj je navedeno, da so se vse priče, ki so govorile v prid obtoženega, očitno tmdüe, da bi ga prikazale v kar najlepši luči. Sodišče je izrazüo domnevo, da je ob- toženi priče mogoče z lažmi prepričal o svojem delu in odnosu do NOB. Obsodüi so ga na pod- 36 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne časti, 36/45, Razpravni zapisnik. lagi izjav dveh prič, iz katerih je, kljub ostalim pričevanjem, razvidna popolnoma jasna krivda. Po mišljenju senata je popolnoma jasno, da je lahko bU tajnik KVB samo zanesljiv človek in da torej Hitlerjev režim Prohinarja ni odlikoval brez zaslug. Tudi ravnateljevo poroalo o povečanju proizvod- nje je büo prehud dokaz, da je obtoženi pripo- mogel k dvigu proizvodnje, kar je spodbüo njegov zagovor in izjave prič. Prohinar je bü sicer zelo pameten, saj je skrbno prikrival svoje delo, vendar pa mu vseeno niso zaupali in ga vključili v OF. Se posebej ga je bremenüa izjava, češ da žena bandita ne more biti zaposlena, kot tudi, da je ovajal. Opozoriti moram, da ni büo nikjer dokazano, da je Prohinar ovajal, saj je celo priča Ferdo Cvetko poudaril, da tega ni storil, čeprav bi lahko. O pri- stranskosti sodišča govori tudi zaključek obraz- ložitve: "Njegovemu zagovom m izpovedbam ne- katerih prič, v kolikor govore v njegovo korist, so- dišče glede na ostala dejstva in nespome dokaze, ni moglo verjeti."^'' Razen izjav prič sodišče ni imelo nobenega dmgega dokaza, na katerega bi se lahko sklicevalo. Pri pričah, ki so se zavzele za Prohinarja, pa je apriori zavrnilo vse izjave, ki bi mu lahko koristüe. 11. novembra 1946 je Prohinar zaprosü za ob- novitev procesa. Predlagal je 18 prič, ki so tudi podale izjave, m še dve dodatni. V prošnji je po- sebej zahteval, da naj se zasliši tudi sodnik dr. Andrej Lasič, ker na razpravi ni protokoliral izpo- vedi Ferda Cvetka in je zavmü priče s pripombo, da bodo zaslišane v smodnišnici. Prav tako da so se dogovorili, da bo nadaljevanje razprave pred vsemi delavci v smodnišnici, a je bua dmga raz- prava zopet v dvorani, kamor so imeli dostop le ljudje s potrdüi. Za nadaljevanje razprave da ga je prišel iskat vojak brez predhodnega obvestüa. Okrožno sodišče v Ljubljani je na javni ustni razpravi 22. marca 1947 Prohinarja oprostilo vseh obtožb. Po zaslišanju novih in starih prič je bua o Prohinarju podana povsem dmgačna podoba. Po- stalo je očitno, da ni zagrešu ničesar, kar bi ško- dovalo ugledu in časti slovenskega naroda. Nas- protno: vseskozi je delal za narodnoosvobodilno gibanje. Matični odbor OF Kamrdk je potrdü, da je bü Lado sodelavec OF in da je pošujal smodnik v partizansko vojsko, medtem ko je uničeval tistega, ki je bü namenjen Nemcem. V odbom so bui celo mišljenja, da je obtožba plod osebnega mašče- vanja. Cvetko je v ponovnem zaslišanju bolj na- tančno razložu svoje izjave, ki so dobUe povsem dmgačen značaj. Izkazalo se je, da so odlikovanja prejeli tudi simpatizerji OF. Sodišče je ugotovüo, da Prohinar ni teroriziral delavcev m da ni samo- iniciativno delal za povečanje proizvodnje, ampak 37 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne časti, 36/45, Sodba. 112 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino je k temu največ pripomogel direktor, ki je bil zelo strog. Ker Prohinarju ni zaupal, mu je postavil za kontrolorja dva Nemca. Prav tako Prohinarju ni poviševal plače. Nikjer ni nobenega dokaza, da bi obtoženi izdajal, čeprav je veliko vedel. Celo nas- protno: odstranjeval je dokaze, zaradi katerih bi lahko bü Cvetko ustreljen. Ker je obtoženi vse za- nikal in ker je nova razprava pokazala, da Pro- hinar ni kriv, ga je sodišče oprostilo vseh obtožb, sodba sodišča narodne časti pa je büa razve- ljavljena. Zaslišali so tudi sodnika dr. Andreja Lasiča, ki je na Prohinarjeve obtožbe dejal, da se ne spo- minja, zakaj razprava ni büa v smodnišnici in zakaj ni zaslišal vseh prič. Šele pozneje naj bi izvedel, da so se za razpravo delüe vstopnice, če- prav bi morala biti javna. Če bi to prej vedel, bi takšno ravnanje prepovedal. Iz procesa proti Prohinarju je razvidno, da so sodišča narodne časti malo upoštevala pozitivne izjave prič in da so imele prednost izjave, ki so obtoženega obremenjevale. Očitno je, da so büa sojenja pripravljena v naglici in da obtoženi ni imel časa pripraviti obrambe ter zbrati vseh prič. Prohinar je bü na nadaljevanje razprave nepo- sredno priveden brez predhodnega obvestila. Javni tožuec se sploh ni potrudil, da bi poiskal dokaze, ampak se je zanašal samo na izjave obremerdlnih prič. Tudi sodnikovo ravnanje je nerazumljivo, saj obtoženemu ni omogoču pravične obrambe, ker ni dovoUl zaslišanja njegovüi prič. Razkrije se nam še podatek, da vse razprave v resnid niso bue javne, ampak so imeli dostop samo izbrani ljudje, ki so dobüi vabüa. Tako so se na sojenju izognüi more- bitnim škandalom ali pojavu nezaželenih prič. I. F. Prijava proti I. F. je büa zelo obširna in na- tančna, saj je büo navedeno, da je zlasti v nočnem času sprejemala v stanovanje vojake italijanske, nemške in domobranske vojske in da je poklic iz- vrševala obrtoma. Obtožena je baje javno izjav- ljala, da je imela Italijane, Nemce, sedaj pa da pri- dejo partizani. Družila naj bi se z znanimi dpami in sodelavkami okupatorja, imela dostop na ita- lijansko komando in ovajala ljudi. Prijava je büa vložena 1. julija s podpisi prič. Na zaslišanju so priče potrdile prijavo. Še posebej so bue po izjavah prič obremenilne naslednje njene izjave: "Sedaj moram pa iti kuhat za nemške vojake, ki so prišli s hribov, ko so šli nad bandite in so lačni in utrujeni... Ko so bUi Italijani, sem imela njih, po- tem Nemce, sedaj pa pridejo partizani, bom imela pa njüi."38 Obtoženka je večino obtožb priznala in jü\ obžalovala. Zagovarjala se je, da je rdhče s strani OF ni posvaril pred njenimi dejanji. Javni tožuec jo je tako obtožu, da je ves čas okupadje v stanovanje sprejemala vojake nemške in itcdijanske vojske, v družbi prijateljic prirejala družabne se- stanke, na katerih so se zabavali, plesali, pili ter tako vzdrževala prijateljske stike s pripadniki oku- patorske vojske in propagandno sodelovala z oku- patorjem. V obrazložitvi sodbe, s katero je büa ob- sojena na trajno izgubo narodne časti in na 5 let lahkega prisünega dela, je zapisano, da kazen iz- gube narodne časti in prisünega dela nista v soraz- merju, tako da je zaradi bolne matere, za katero mora skrbeti. "Glede izgube narodne časti pa je sodišče soglasno sklerdlo, da ženska, ki se je pro- stovoljno, brez vsakega zunanjega pritiska in brez vsakega, še tako praznega in izmišljenega razloga družua z okupatorjevimi vojaki, ni vredna üneti narodno čast, saj se je s svojimi dejanji že sama izločua iz srede častnih Slovenk. "^^ Sodišča slovenske narodne časti so res delovala kratek čas, vendar so njüiove obsodbe mnogim onemogodle normalno opravljanje službe, tzgubüi so politične in državljanske pravice, zaplenjeno jim je büo tudi premoženje. Najhuje pa je büo, da so bui zaznamovani, kar pa takrat ni büo brez po- sledic v vsakdanjem življenju. 38 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne cash, 3/45, Razpravni zapisnik. 39 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča narodne časti, 3/45, Sodba. 113 2 KRONIKA v3 časopis 23 slovensko krajevno zgodovino 1995 ZUSAMMENFASSUNG Die Prozesse vor dem "Gericht der slowenischen nationalen Ehre' in Ljubljana Der Artikel befaßt sich mit der Gründung und Einrichtung der sog. "Gerichte der slowenischen nationalen Ehre", deren Tätigkeit anhand von aus- gewählten Prozessen dargelegt wird. Das ZK der KPS beschloß ihre Gründung bereits auf einer Sitzung am 7. März 1945, dennoch erließ das Präsidium des SNOS (Der slowenische nationale Befreiungsrat/Slovenski narodnoosvobodilni svet) erst am 5. Juni 1945 das Gesetz zur Bestrafung von Verbrechen und Vergehen gegen die slowenische nationale Ehre (Zakon o kaznovanju zloanov in prestopkov zoper slovensko narodno čast). Mit diesem Gesetz versuchte die Kommunistische Par- tei, andersdenkende Menschen auszuschalten, die im politischen, wirtschaftlichen, kulturellen oder Verwaltungsbereich noch immer einen gewissen Einfluß ausübten, in der Kriegszeit aber keine Fehler begangen hatten, derer sie vor einem ordentlichen Gericht angeklagt werden könnten. Bei dieser "moralischen Säuberung" war die Presse eifrig beteiligt durch ScJiilderung der 'Schuld' und 'Schädlichkeit' einzelner angeklagter Gruppen. Die Prozesse wurden schnell und nach dem üblichen Schema vorbereitet, genügten doch für die Ank- lage bereits Anzeige und Bestätigung durch einen Zeugen. Die Ankläger suchten nur selten nach gewachtigeren Beweisen, obwohl die Strafen auch sehr hoch sein konnten. Selbstverständlich kam es durch solch eine Art der Prozeßführung zu Un- regelmäßigkeiten, was auch aus den Prozessen gegen Prohinar und Gregore hervorgeht. Die so- genannten "Gerichte der slowenischen nationalen Ehre" v^mrden am 24. August 1945 abgeschafft, dennoch haftete das Urteil schwer an den Angeklagten, die wenigstens noch fünf Jahre danach kein normales Leben führen konnten. 114 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino Vojko Čeligoj Pionir domače etnografije, arheologije in numizmatike Josip Potepan Škrljev Pred skoraj 150 leti se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici v kmečki hiši pri Skrljevih rodil Josip Potepan in tam do svoje smrti umno kme- toval. Bil je posestnik, napreden sadjar in čebelar ter odličen poznavalec in opisovalec krajinskih et- nografskih posebnosti. Vsa tedanja strokovna lite- ratura navaja njegove izsledke s področja arhe- oloških raziskovanj domače okolice. Bil je uspešen nadžupan v Jablanici pri Ilirski Bistrici. Del nje- gove numizmatične zbirke je ohranjen. / Potepan s podpisom iji pripisom: Josip Potepan, slikan okrog Jeta 1886, ko je bil nadžupan v Jablanici pri Ilirski Bistrici. Josip Potepan se je rodil 8. marca 1848. leta na Dolnjem Zemonu pri Skrljevih - tedaj št. 15, se- danja št. 78, očetu Antonu, kmetu in posestniku, ter materi Mariji, rojeni Samsa, iz ugledne ilir- skobistriške družine Strujbarjevih. Bistremu kmeč- kemu fantiču je bila namenjena le skromna nekaj- letna ljudska šola v bližnjem Trnovem. Gotovo pa je k njegovemu velikemu duhovnemu vzponu mnogo pripomogla domača vzgoja napredno us- merjenih staršev. Bleiv^eisove Novice so na mladega Josipa Po- tepana opozorile s kratko vestičko že 9. aprila 1873: "Iz Dir. Bistrice 6. apr. (Spomin na volilno re- formo). Zupan J. Fischer je ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana iz sp. Zemna c. kr. okrajnemu gla- varju g. Globočniku, da je podpise nabiral na peti- cijo zoper volilno reformo. 26. svečana je bil v Po- stojno poklican v zaslišanje, potem pa spet v Bistrico 26. sušca. 30. sušca je dobil razsodbo na 15 gold, globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je zadovoljen s to kaznijo, ker mu je ljubo, da nekoliko trpi za narod. Drugi mi pa si misUmo, da so dandanes vendar čudni časi, ko stare postave (postavo o prošnjah) zakrivajo novi ukazi!" Za očetom je prevzel Škrljevo kmetijo in v kmetovanje vnašal številne novosti. Navdušen nad uspehi je prosvetljeval tudi kmetovalce iz svoje okolice. Posebno zavzeto se je lotil novih pristopov v sadjarstvu. Obnovil je sadovnjake na svojem po- sestvu in jih plemenitil z novimi vrstami, ustrez- nejšimi krajevnemu podnebju in sestavi tal. Da bi domače kmetovalce vzpodbudil za sodobno sad- jarstvo, je na svoje stroške nakupil večjo količino sadnih cepičev in jih brezplačno razdelil. Daleč okoli je bil znan tudi njegov vzorni čebeljnjak in njegovo zavzeto delo v njem. Ne samo, da je bil naročen na številne časopise in literaturo, bil je tudi reden dopisovalec Blei- vveisovih Novic in drugih časopisov. Prebirajoč Novice med leti 1881 in 1884 zasledimo njegovo veliko vnemo, s katero je nastopal v svojih dopisih ali predlogih za napredek kmetijstva v različnih kmetijskih družbah, kjer je bil član: zahteval je več praktične pomoa kmetovalcem, zahteval zašato 115 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 19951 kmečkih živali pred nevarnostjo raznih bolezni iz Istre. Boril se je za ohranjanje izvirnih domačih pijač: brinjevca, tropinovca, slivovca in jagodovca, opozarjal je na siromašenje domačega kmečkega prebivalstva, vodil zbiralne akcije idr. v močno oporo njegovemu delu na področju sadjarstva je bilo njegovo prijateljevanje z Matijo Rantom, učiteljem na Premu, tedaj pomembnim sadjarskim strokovnjakom na Slovenskem. Objavljeni dopisi Josipa Potepana so pogosto podpisani z njegovim psevdonimom Nadoslav Skrljev, ali kar Nadoslav Potepan, posestnik na Dolnjem Zemonu, kot piše tudi na njegovem žigu, s katerim so bile označene vse knjige njegove bogate knjižnice. Njegova največja zasluga za rojstno vas Dolnji Zemon je bila zgraditev novega šolskega poslopja, ki so ga svečano odprli v letu 1878. Ob njegovi vsestranski podpori so zbrali potrebnih 1600 gol- dinarjev. Zastavil je ves svoj ugled in dosegel, da je deželni zbor v Ljubljani k stroškom gradnje pri- speval 700 goldinarjev, "samo Njegovo Veličanstvo cesar Franjo Josip I." pa še 250 goldinarjev. Za več kot 150 otrok, kolikor jih je bilo v tem času za šolo godnih iz domače vasi. Gornjega Zemona in Buko- vice, je bila nova šola seveda velika pridobitev. Najbrž je tudi njegova zasluga, da je na tej šoli med prvimi učitelji poučeval tudi slovensid pisatelj Josip Kostanjevec. Za zasluge za umno kmetovanje je bil Josip Po- tepan imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kme- tijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu pa je leta 1884 prejel posebno častno diplomo. V svoji in širši okolid je užival velik ugled in bil zato imenovan za nadžupana za nadžupansko okrožje Jablanice pri Ilirski Bistrid, ki je tedaj ob- segalo osem vasi: Gornji in Dolnji Zemon, Trp- čane, Kuteževo, Vrbico, Vrbovo, Jasen in Jablanico. Poročil se je z Marijo, roj. Hrabar iz Jelšan. V zakonu so se jima rodili štirje otrod: tri hčere in sin Josip, ki je kasneje prevzel posestvo. Leta 1893 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega dne je umrl, star komaj 45 let. Na zadnjo pot na trnovsko po- kopališče ga je pospremila množica ljudi, pogrebni obred pa je opravil tedanji trnovski dekan, slo- venski pesnik in prevajalec Ivan Vesel Vesnin. Zal je v naslednjih desetletjih njegova duhovna in materialna zapuščina šla v pozabo in večinoma tudi po zlu. Skoraj tridesetletno zbirateljsko delo etnografskih predmetov, arheoloških izkopanin in bogato družinsko knjižnico so ljudje raznesli. Pra- vnukinji Josipa Potepana, Nadji Gombač, rojeni Škrlj, ki sedaj živi v Trnovem pri Ilirski Bistrid, je uspelo ohraniti, kot sama pravi, le neznaten delček pradedove knjižnice in pešdco rimskih novcev. Prav njeni spomini na Josipa Potepana so bili zelo pomembni za zapis. Shi Jusipj Fotepcina, Josip Fotepan s soprogo in svojo številno dnižino pred Škrljevo domaajo na Dolnjem Zemonu. Posneto okrog leta 1940. Že leta 1875 je Josip Potepan v Arhivu za pov- jestnicu jugoslovensku (XII: knjiga) objavil devet strani dolgo poročilo, ki obsega izredno zanimive opise in pripovedi o šegah in navadah v krajih med Snežnikom, Slavnikom in Nanosom. Poročal je o zgodbicah, ki so krožile med ljudmi, pa o vilah in volkodlakih, o urokih, o razlogih, zakaj se ob torkih ne sme presti, pa na tešče v prazničnih dneh ne jesti mesa, škrateljnih in kad, o Ajdih in Čidh, pa o domačih dekletih, ki so na dan košnje v Mlakah oblekle praznična oblačila: "... v belo dtjo pa plav predpas (fertoh) na glavo in za vrat pa rudeče robce (fačole). Da jih je bilo prav lepo vi- deti, tako v narodnih barvah slovenskih; a zdaj ni ne duha ne sluha od te nošnje. Od kar se tujšdna širi, lepe domače nošnje zginjajo žalostno. ..." Josip Potepan svoje poročilo zaključuje z opravičilom, češ da se sam niti ne bi oglasil: "... ker jaz nisem sposoben, ker sem preprost kmetski fant, ne učen, skoraj samouk; pa me je en moj prijatelj nagovoril, da naj poskusim; pa prosim, ako ni prav, da bi mi naznanili, da bom po svoji mod razjasnil. Veselilo me bo ako bi Vam mogel o čim vstred." K temu sestavku je urednik časopisa Ivan Kuk- Ijevič Sakdnski pripisal: "Dao Bog da bi se u našem rodu više takih seljakah i kmetovah našlo. 116 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino koji bi umjeli slične odgovore na znanstvena pi- tanja napisati!" Železna sekira, izkopana na Dolnjem Zemonu, časovno ni določena, hranijo jo na Dunaju Bronasta sekta, izkopana na Dolnjem Zemonu, sodi v čas do 1500 let pred našim štetjem; hranijo jo v Narodnem muzeju v Ljubljani Eno stran omenjenega poročila namenja Josip Potepan natančnemu opisu Gradišča nad Dolnjim Zemonom in številnim najdbam, ki jih je našel ali sam ali pa so jih našli domačini pri obdelovanju polja in vinogradov. Prav ta opis in njegovo sodelovanje s strokovnimi sodelavci tedanjega De- želnega muzeja v Ljubljani predstavljata enega pr- vih znanih znanstvenih posegov v proučevanje arheoloških znamenitosti v teh krajih. (Zal pa od tedaj do danes ni bilo več kaj dosti storjenega.) V Novicah z dne 27. februarja 1884 je Josip Potepan popisal enega takšnih svojih raziskovalnih posegov na zemonskem "gradbišču v javorjih": "... Dne 25. januarija popoludne sem vzel 2 delavca in se podal v "javorje na gradbišče", 1/4 ure od Dolenjega Zemona, kjer se nahaja raznih starin... Redko kje se toliko starin dobi, kot ravno na gori omenjenem gradbišči. Omenjeni dan sem izkopal v znožji proti vasi imenovanega gradbišča rimski grob. Ker so tenke kosti v njem büe, znati je, da je bila ženska in tudi po tem bi sodil, ker je imela rebemo verižico okoli vrata. Verižica je bua prav dobro ohranjena, svetla še ali je toliko prešla, da se kot strhla mrvi. Zraven je bila prstena lampica in nekaj oglja. ... Tiste dni je tudi neki kmet v Trnovem na "gradbišču" izkopal nekaj še prav dobro ohranjenih sulic, skoro vsaka je drugačna, in nekaj koscev bronaste pločevine. Na onem mestu dobil je pred več leti mnogocenjeni ranjki gosp. Jožef Bile, oče visokočestitega pisatelja in pesnika, duhovnika v pokoju Janeza Bilca iz Bistrice, kotel z raznim orožjem in sulicami napolnjen in s kamnito ploščo pokrit. S temi vrsticami opozorim gg. učenjake, gos- poda kustosa K Dežmana in neutrudljivega gosp. A. Globočnika, da bi se te starine kmalu preiskale, ker se je nadjati še mnogo znamenite in za starinoslovje dragocene tvarine. Treba je pa kmalu kaj ukreniti, ker se stvari uže plitvo nahajajo, tako, da jih kmet z drevesom izorava." Poziv torej, ki z vso resnostjo in skrbjo za našo zgodovinsko dediščino sega v polnem pomenu še v današnji čas. Josip Potepan je pri svojem raziskovalnem delu zbral veliko število rimskih novcev. Le-te so mu prinašali tudi kmetje, ki so pri obdelavi polja naleteli nanje. Žal se je od vsega ohranila le peščica desetih rimskih novcev, ki pa vemo po- trjujejo štiristoletno prisotnost Rima v teh krajih. Prav v okolici Dolnjega Zemona je bil od tretjega stoletja naprej važen preskrbovalni center za po- membno varovalno zaporo - limes "Qaustra Alpi- num Jubjanum", ki je segala od današnjega Trsata, čez Gomje Jelenje, Trstenik, Gomance, Praprotno Drago do Prezida, Logatca in dalje na sever do Ziljske doline. Omenjeni rimski novd sodijo v čas vladanja rimskih cesarjev, od Klavdija (od 41. do 54. leta našega štetja), Nerona, Galbe in dmgih do T(h)e- odozija I. v letih 387-395. Raziskovalo delo Josipa Potepana Škrljevega nas vedno znova navdaja z občudovanjem. Bil je preprost, vendar umen kmetovalec in velik raz- iskovalec svojega domačega kraja in okolice. Za- vedal se je pomembnosti svojih odkritij na arhe- ološkem področju, opozarjal nanje, vabil in pozival strokovno javnost k temeljitemu znanstveno- raziskovakiemu delu na tem tako pomembnem ge- ografskem območju. O preteklosti krajev pod Snežnikom danes vemo komaj kaj več, kot je odkril Josip Potepan. Gotovo pa se bo vsako resno nadaljnje raz- iskovalno delo moralo začeti tam, kjer je pred sto- letjem nehal Josip Potepan, znameniti kmet z Dol- njega Zemona pri Ilirski Bistrid. 117 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 Rimski novd iz Potepanove zapuščine Iz zapuščine Josipa Potepana je žal ohranjena le peščica desetih bronastih rimskih novcev, Id do- kazujejo štiristoletno prisotnost rimske oblasti nad našimi kraji. Opis novcev sledi časovnemu zaporedju rimskih vladarjev. Naštete rimske novce hrani družina Gombač v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 118 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Mateja Gašpirc Tehniški spomenik proti muzeju Letošnji muzejski sejem je bil namenjen kon- servatorstvu, ki ohranja in neguje ter restav- ratorstvu, ki obnavlja predmete, zaupane v hram- bo muzejem. Kustosi tržiškega muzeja smo na 2. muzejskem sejmu, ki je potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu od 31. 5. do 4. 6. 1994 predstavili proble- matiko gasilske zbirke. Prostori gasilske zbirke so bili namreč v noči med 17. in 18. oktobrom 1992 poplavljeni. Ves čas do sejma in še po njem smo se veliko ukvarjali z obnovo poškodovanih muzej- skih predmetov, zato smo se odločili, da bomo tudi našo predstavitev na muzejskem sejmu pove- zali s perečim problemom obnove gasilske zbirke po poplavi. Sejemsko predstavitev smo si zamislili tako, da smo oblikovali brošuro in plakate, razstavili muze- aüjo v fazi obnove in dodali predvajanje video- posnetka konservacije. S tiskanim gradivom smo želeli orisati stanje rak in njihov pomen nekdaj in danes ter nakazati povezavo med muzejsko stavbo in tehniškim spomenikom - rakami, ki so ogrozile premično dediščino, ki jo hranimo v muzeju. Raz- stavili smo deloma prenovljeno gasilsko brizgalno, ki je pokazala razliko med že obnovljenim in še nekoriservirarum muzejskim predmetom. Tretji del pa je služil demonstraciji konservatorskega postop- ka, ki je bil opravljen na razstavljeni muzeaHji. Namen sestavka je osvetliti pomen rak, aktiv- nosti in spreminjanje odnosa upravičencev, ki so izkoriščab vodni tok Mošenika in sedanje stanje teh- niškega spomenika, ob katerem stoji tudi muzejska stavba. Obenem je moj namen predstaviti muzej z njegovo zbirko, ki je bila poplavljena, in naša pri- zadevanja za prenovo poškodovanih eksponatov. Mošenik s koristniki vodne moči in tržiške rake "Ljubeljski potok izvira pod Snežnikom Lju- beljem in zbira vodo samiii studencev. Vrtina se in vrvra med visokimi snežniki, dokler Bistrica ta- koj pod Tržičem ne umiri njegove hrumeče ne- učakanosti in je ne sprejme vase. Rekel sem: ne- učakanosti, pa mu bom pripisal še več kot ne- učakanost: nezadržno divjost, ko opazujem nje- govo deročo moč. Zakaj on ne teče, ampak tako rekoč pada s svojo veliko in silovito naglico čez skale in kamne. Njegova voda pa je kljub temu bistra in asta in polna postrvi Postavili pa so cb njegovi strugi tudi mnogo fužin, žag in rnlinov. " ^ Ljubeljski potok (kot ga imenuje Valvasor) ali Mošenik (z današnjim imenom) je v zgodoviru Tržiča predstavljal važen energetski vir obrtnim delavnicam in industriji. Mošeniški potok izvira pri Laibu nad Sv. Ano in teče od izvira do izliva 7,5 km daleč s padcem 280,3 m. Dolžina toka Mo- šenika skozi Tržič znaša 1,4 km od višinske kote 526,6 m ob vstopu na področje občine do 497,8 m ob izlivu v Tržiško Bistrico. S seboj nosi raz- meroma malo naplavin.2 Njegovo vodno moč naj- bolje suka kataster iz leta 1911, ki ga je izdelal Hidrografični zavod na Dunaju (slika 1). Vodna moč Mošenika je privabila k svoji ozki strugi in jarkom številne obrtnike. Tod so se stis- njeno naselili s svojimi obratovališči tržiški kovači, kosarji, žebljarji, usnjarji, barvarji in tkalci, mlinarji in Žagarji. Tu so nameščali svoja vodna kolesa in pogonske naprave. Zaradi številčnosti obrtnikov so enotno strugo Mošenika razdelili. Zgradili so umet- ne jarke, da bi se tudi novi in povečani obrati mog- li urediti na vodni pogon.^ Na današnjih Ravnah, v spodnjem toku Mošenika, so razcepili gorski potok v znamenite tržiške rake, zaradi katerih je po F. Bašu Tržič dobil ime kar gorenjske Benetke.^ Prvi vodni jarek se je začel na levem bregu Mošenika, kjer je bil zgrajen jez iz kamna. Okrog 70 m pod začetlsom tega jarka se je odcepil drugi, vanj se je stekala odvečna voda iz prvega. Ta dru- gi jarek je imel po poteku 12.5 m od prvega jarka vdelano odtočno zapornico, s katero so lahko pr- vemu jarku odvzemali poljubno množino vode. Okrog 340 m pod odcepom drugega jarka se je začenjal tretji.^ 1 Prevod po Johann Weichard Freiherr von Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, I.Bd. Rudolfswerth 1877, XV, Str. 156. Ivan Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču I, Ljubljana 1957, str. 361. Ivan Mohorič, n.d., str. 353. 4 Edvard A. Roblek, Zgodovina in razvoj komunalnih de- javnosti v občini Tržič, Tržič 1990, str. 11. 5 Ivan Mohorič, n.d., str. 364. 119 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 Slika 1: Shema vodne moa Mošenika ^ 6 Tržiški muzej. Načrti, Wasserkraft-kataster, Graphische Eden od razlogov, da so Tržičani kljub šte- vilnim požarom vedno znova obnavljali svoje do- move, je prav vodna moč. Med prvimi so jo izko- riščali že v 14. stoletju kovaa, kasneje so se jim pridružili še ostali obrtniki.7 Pridobljene pravice so skrbno varovali in branili proti ujmam, pa tudi proti vsakemu posegu neupravičenih. Sprva so uporabljali vodna kolesa, ki so izrabila le majhen del vodne moči. Že turbinski pogoni so izkoriščali večje padce in zajemali vso vodo. Med lastniki prvih in drugih so pogosto izbruhnili spori, zlasti zato, ker so se zagovorniki veUkopotezriih vodnih naprav zavzemali za ukinitev starih pravic. Ta nasprotja so 30. 5. 1869 pripeljala do vodnega za- kona, kasneje pa podrobnejših določb in izvršnih predpisov, ki jih je vseboval deželni vodni zakon za Kranjsko z dne 15. 5. 1872. Pravico izkoriščanja je podeljevalo okrajno glavarstvo na podlagi pred- hodno vložene prošnje z navedbo zemljišč in na- črti naprav, ki naj bi jih prosilec uporabljal. Dovo- ljenje je posameznik dobil šele po razpravi, na katero so bili vabljeni vodni koristniki in lastniki obrežnih zenrljišč ter predstavniki oblasti. Ko je bUo dovoljenje izdano, so bili upravičenci vpisani v vodno knjigo. S koncesijo so dobili nepreklicno in sprva časovno neomejeno pravico izkoriščanja vodne moa.^ (sliki 2 in 3) Vodni upravičenci so skupno tvorili interesno skupnost, v kateri so imeli določene deleže po pri- padajočih vodnih pravicah. Skupnost je v okviru vodnopravnih določb in predpisov na stroške čla- nov vzdrževala vodne naprave. Koristniki so mo- rali za vzdrževanje prevzemati rak tudi delovna bremena. Kljub vsemu so bile pogoste pripombe zaradi nezadostnega zavarovanja jarka in slabega stanja rak.^ V letu 1929 je bila sprožena zahteva, naj bi se stroški za vzdrževanje razdeljevali po ključu izkoriščenega in ne pripadajočega vodnega padca. Z letom 1931 je bila skrb za rake razdeljena med upravičence na ta način, da je posameznik plačal stroške, ki so predstavljali aritmetično sredi- no med pripadajočim vodnim padcem in bruto množino vode pri vsaki vodni napravi. Vzdrževal- ni stroški so se povečevali v časih, ko so poprav- ljali struge, čistili jarke, popravljali jez in zapor- nice.lO Po drugi svetovni vojni sta lastništvo nad pre- težnim delom obratov ob Mošeniku prevzeli Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in usnjama Runo. Prva si je kar tri desetletja prizadevala od- kupiti pretežni del vodnih pravic na Moseniku^i, Darstellung, Katasterblatt Nr. 98 u 99. 7 Ivan Mohorič, n.d., str. 55. ° Ivan Mohorič, n.d., str. 353-354. Ivan Mohorič, n.d., str. 356. 1" Ivan Mohorič, n.d., str. 366. 11 Ivan Mohorič, n.d., str. 372. 120 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Slika 2: Shema hžiških rak s koristniki vodne moa^^ Slika 3: Alojzij Bajd, Načrt vodne sile gdč. Rudolfine Polak, Tržič, julij 1934^3 12 Ivan Mohorič, n.d., str. 369. 13 Tržiški muzej. Načrt vodne sile Rudolfine Polak, ul. Viljema Polaka št. 9 v Tržiču, juUj 1934. 121 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 slednja pa je uporabljala vodno moč do leta 1972, ko je prenehala z delom.l* Tudi skromni obrtniški del vodnih upravičencev se je znatno zmanjševal. Same rake so po drugi svetovni vojni dajale dokaj neugleden videz. Vanje so speljali zasilno ka- nalizacijo in ob pomanjkanju vode oz. zaporah je- zov je iz njih močno zaudarjalo. Dotok vode v ra- ke so z zapornicami uravnavali klavničarji ali bliž- nji sosedje. Zaradi neusklajenega delovanja je pri- hajalo do poplav ali pa do suhih vodnih korit. Si- stematično urejanje problematike rak se je začelo v letih 1974-1976. Začeli so z izgradnjo kanalizacije na ta način, da so cevi položili kar v spodnje rake. Na oltar "gospodarnosti" je bil žrtvovan del nepo- novljive tržiške tehniške kulturne dediščine. Enako naj bi rešili tudi problem zgomjega konca, a je le prevladal razum in kanalizacija poteka ob stmgi Mošenika. 15 Prenova odseka rak, ki so speljane mimo mu- zeja, je potekala istočasno s pripravo muzejskih kletnih prostorov za gasilsko zbirko in obnovo fa- sade muzejske stavbe v letu 1983. V tem letu je bil izdelan tudi ureditveni načrt stmge in prostora pred muzejem. 16 Po zapisniku prevzemnika del je bila tedaj za- betonirana stmga, opravljena je bila skromnejša zaščita stavbe in izdelana ograja ter stopniščni del ob muzejski stavbi, l'' V letu 1984 so na rake na- mestili lovilne mreže, da bi zavarovali otroke. Za- radi te zapore so se začeli v potok odvrženi od- padki ustavljati ob zapornicah in ob večjih nalivih povzročati poplave.l^ Muzejska stavba in gasOska zbirka v Tržiču Stavba muzeja v Tržiču leži ob stmgi Mošenika in se po znanih podatkih iz preteklosti povezuje z usnjarsko dmžino Polak. Karel Polak, ki se je 8. 7. 1793 poročil z Margareto Vug,!^ je svojemu sinu Gašperju^O prepustil Zgomjo kajžo. Slednji se je izučil usnjarstva. Po tradiciji je odšel "v frent"^!. Po vrnitvi domov je v Kajži ustanovil barvamo in tovarno za izdelovanje kotenine. Bil je tudi prvi voljeni tržiški župan in je županoval v desetletju 14 Peko 1903-1983, 80 let obstoja in razvoja, Tržič 1983, str. 69. 15 Edvard A. Roblek, n.d., str. 84-85. 16 Tržiški muzej. Načrt rak ob muzeju, 1983. 1' Tržiški muzej. Popravilo rak - II. faza gradbenih del, 7. 12. 1983. 1° Informator Janez Šter, 26. 4. 1994. Župnijski urad Tržič, Liber Copulatorum III, 1784- 1812, str. 14. Gašper Polak je vpisan kot sin Karla Polaka in Mar- garete Vug, rojen 3. 1. 1800 v Tržiču hišna številka 24. Župnijski urad Tržič, Liber Baptizatorum X, 1784-1803, str. 78. 21 Tržiški izraz za odhod v uk na tuje, informator Vida Dežman, 23. 5. 1994. med 1851 in 1861.22 Gašperju je v Kajži sledil Stanislav23, ki se je ponovno oprijel usnjarstva. Njegovo hčer Rudolfino Polak24 poznamo kot zadnjo lastnico današnje muzejske zgradbe.25 Zgomjo kajžo s stavbiščem in dvoriščem ob njej je pridobilo v last Muzejsko dmštvo v Tržiču s pogodbo o dosmrtnem vzdrževanju in daritvi v primem smrti, ki je bila sklenjena med lastnico Rudolfino Polak in Muzejskim dmštvom dne 15. 2. 1955. Po smrti lashiice Rudolfine 23. 5. 1962 je z zapuščinsko obravnavo 28. 9. 1962 stavba prešla najprej v last Muzejskega dmštva, kasneje se je 8. 6. 1964, pa se je lastništvo preneslo na novo- ustanovljeni zavod Tržiški muzej.26 Vodstvo Tržiškega muzeja je 3. 8. 1964 v 11 prostorih odprlo prvo razstavo v lastni stavbi z naslovom "Tržič v luči turizma".2'' Od leta 1992 je v poslopju, pridobljenem za muzejske namene, razen muzeja le še Zgodovinski arhiv iz Ljubljane. Prvi eksponati za gasilsko zbirko so bili pri- dobljeni v letu 1964.28 Popolnejšo podobo gasilstva so predstavili v letu 1974, ko so v Kumikovi hiši oblikovali stalno gasilsko zbirko. V letu 1982 so stekla pripravljalna dela za premestitev gasUske zbirke iz Kumikove hiše v matično muzejsko stav- bo. Najprej so opravili selitev depoja, ki je do tedaj zasedal kletne prostore, začeli so z izkopavanjem terena, betoniranjem tal, s tem da so ohranili tlakovan žlebasti del nekdanje usnjame. Pridob- ljenih je bilo 70 m2 zasilnih razstavnih površin, (slika 4) Obenem s pripravo notranjosti je tekla akcija zbiranja fotomateriala s pomočjo g. Marije in g. Mihaela Petka.29 Pri pripravi prostorov so z 900 urami dela sodelovala gasilska dmštva iz Tržiča in okolice.^O Za njihovo požrtvovalno delo se jim je lahko muzej oddolžil šele v letu 1993, ko so dobljena občinska sredstva, namenjena gasilski zbirki, pre- nesli na občinsko gasilsko zvezo.^l Za razstavo so 22 Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1936, str. 23. 23 Stanislav Polak je bil rojen 4. 5. 1839 v Tržiču hišna št. 162 in je vpisan pod imenom Florian Stanislav kot sin Gašperja Polak in Frančiške Napret, Župnijski urad Tržič, Tauhegister TOM XIH, 1821-1843, str. 160. 24 Rudolfina Polak je bila rojena 17. 4. 1881 kot hči Stani- slava Polaka in Frančiške Lončar v Tržiču hišna številka 154, umrla pa je 23. 5. 1962 v Tržiču, Občina Tržič, Ma- tični urad Taufbuch Tržič, 1867-1888, str. 158, zap. št. 34. 25 Viktor Kragl, n.d., str. 64. Tržiški muzej. Prošnja za preknjižbo lastninske pravice na zavod Tržiški muzej, 20. 12. 1965. 2' Tržiški muzej. Poročilo o Tržiškem muzeju, naslovljeno na Društvo muzealcev Slovenije, 24. 9. 1964. 2° Tržiški muzej, Inventarna knjiga predmetov pridob- ljenih pred 1. 1970, inv. št. 419, 420 in 458. 29 Informator Janez Šter, 26. 4. 1994. 3" Marija in Mihael Petek, Kronika delovanja Gasilskega društva Tržič od leta 1983-1988, Tržič 1988, str. 3. Tržiški muzej. Poročilo koordinacijskemu odboru za 122 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Slika 4: Tloris kleti z viisom prostorov gasilske zbirke^^ bili pripravljeni številni eksponati: kriška lesena ročna brizgalna, lomska brizgalna, Magjrusova brizgalna iz leta 1923, vedra, čelade, cevi trojaki, trobila, odlikovanja, gasilska zastava iz leta 1911 in dokumentarno gradivo. Vse to gradivo so smiselno oblikovali kustos Janez Ster in gasilca Vinko Rupar in Jožef Saifert mlajši. Odprtje zbirke je bilo istočasno s praznovanjem stoletnice gasilstva v Tržiču in se je odvijala 18. 6. 1983.^3 Zbirka je bila zdržema dopolnjevana do leta 1992. O poplavi in obnovi V noči med 17. in 18. 10. 1992 je zaradi močnega deževja voda z nanešenim listjem in odpadki zamašila lovilne mreže in se razlila čez rob rak. Zalila je kletne prostore muzejskih zbirk (kovaški depo, gasilsko zbirko) in skladišče s d- stemami za kurilno olje. V nedeljo 18. 10.1992 so nadzor nad izvajanjem dogovora o financiranju objektov družbenih dejavnosti pri Občinski izobraže- valni skupnosti Tržič za leto 1983, 23. 4. 1984. 32 Tržiški muzej, Načrti - muzejska stavba - tloris kleti. 33 Marija in Mihael Petek, n.d., str. 4. sosedje alarmirali polidjsko postajo v Tržiču in tr- žiške gasilce, da voda zaliva njihove drvarnice in da je zalila klet muzeja. Iz zapisnika je razvidno, da je višina vode segala od 90 do 100 cm. Zalit je bil prostor gasilske zbirke s 67 predmeti. Vse površine in predmeti so bili močno zablateni in razmočeni. 34 27. 10. 1992 je bil občinski izvršni svet obveščen o stanju, obenem mu je bil predložen predračun za izvedbo dščenja prostorov v muzeju in muzej- skih eksponatov ter popravilo preddverja z ure- ditvijo odvajanja atmosferskih voda.35 13. U. 1992 je bil opravljen komisijski ogled prostorov, ki so se ga udeležili dipl. ing. Tadej Brate, dipl. ing. Zvonka Pretnar in kustos Janez Ster. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je potrebno opraviti drenažo in zašdto zidov v vsem kletnem prostoru. Vsi predmeti gasilske zbirke morajo v ponovno kon- servadjo. Sklenjeno je bilo, da se bodo začasno vsi predmeti premestili na lesene podstavke, manjši 34 Tržiški muzej. Zapisnik primera poplavljenih muzejskih zbirk v tržiškem muzeju, 18. 11. 1992. Tržiški muzej. Sanacija muzejskih prostorov po nalivu (naslovljeno na IS Občine Tržič), 27. 10. 1992. 123 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 pa shranili na suhem. Predlagana je bila izdelava analize sanacijskega postopka s točkami: osušitev, r^ameščanje zbirke na varnejšo lokacijo, sanacija zidovja, konservacija predmetov s spremljajočo vi- deo - in fotodokumentacijo, usposobitev sedanje lokacije za novo postavitev. Dne 16. 12. 1992 je bil opravljen ogled res- tavratorja ob navzočnosti kustosa in ravnateljice. Restavrator je po ogledu predlagal razstavitev, luženje in globinsko zaščito eksponatov. Po nje- govi oceni naj bi za popolno usposobitev posa- mezne brizgalne potrebovali 200 delovnih ur, za vsak manjši predmet pa 15 delovnih ur.^^ 18. 11. 1992 je bila prijavljena škoda Zavarovalru skup- nosti Triglav z okvirno ocenitvijo škode na 1.000.000,00 SIT.38 Stanje gasilske zbirke po izčrpanju vode na- zorno kaže videokaseta.3^ Muzealije so bile odstra- njene iz poplavljenih prostorov (razen brizgaln, ki so prevelike in muzej ne razpolaga z depoji, kjer bi lahko shranili eksponate večjih dimenzij). Foto- grafsko gradivo je bilo vloženo v kartonske ovoje in preneseno v suh depo. Vse poškodbe ekspo- natov so bile popisane, žal pa smo, vsaj kar za- deva vedra in cevi, doslej odstranili le blato in mulj - torej le očistili, ne pa tudi konservirali muzealij. Očiščevalna dela smo opravili tudi na uniformah. Največ pozornosti smo doslej namenili ekspo- natom, ki po svoji sestavi ustrezajo usposobljenosti konservatorjev, s katerima občasno sodelujemo in sta usposobljena za konservadjo lesa, kovine in usnja. Tovrstne muzealije so bile prvič odščene in preventivno zašdtene marca 1993. Konserviranih je bilo 43 predmetov.40 Konservadjo sta opravila konservatorja Zdravko Švab in Omer Begič. Do- kumentadjo o konservadji vodimo kustosi sami, ker v muzeju nimamo koriservatorske delavnice niti posebnega dokumentadjskega oddelka. Poskusno je bila odščena še motoma črpalka Bernes, ki je bila v uporabi v tovarni TOKOS. Demontažo je izvedel strojni inženir Ambrož Te- ran, ki je ocenil poškodovanost in predlagal na- daljne postopke dela.41 Idejna zasnova naše predstavitve na dmgem muzejskem sejmu je temeljila na predstavitvi problema poplavljene gasilske zbirke. Dmgi mu- zejski sejem je bil namenjen konservatorstvu in restavratorstvu, zato smo se v Tržiškem muzeju odlodli, da to tematiko povežemo z gasilsko prob- lematiko v našem muzeju. Na sedmih plakatih smo predstavili vsebino problema in poskuse reše- vanja zbirke. Razstavili smo delno konservirano kriško brizgalno s spremljajočo videokaseto, ki je obiskovalcem nazorno pokazala delo konservatorja na konkretnem muzejskem eksponatu, nam pa predstavlja del dokumentadje o konservadji.42 V mesecu avgustu smo na sejmu predstavljeno tematiko razširili v samostojno razstavo, ki je imela namen s problemom seznaniti širšo javnost v ob- čini Tržič in obenem pokazati rezultate naših pri- zadevanj pri obnavljanju gasilskih eksponatov. Konservirani kriški brizgalni smo dodali še ob- novljene čelade, trobila, opasače, ročnike, cevi, značke in odlikovanja ter gasilsko delovno orodje in ostale muzealije Lz gasilske zbirke, ki so bile obnovljene do 25. 8. 1994. Na konservadjo in restavradjo čaka še pet gasilskih brizgaln, platnene gasilske cevi, vedra, gasilski aparati raznih tipov, gasilska prapora in uniforme. Problem vlage v muzejskih kletnih prostorih poskušamo rešiti z nabavo osuševalne naprave, ki jo nameravamo uporabiti tudi za izsušitev pro- storov, namenjenih gasilski zbirki. Šele po osušitvi prostorov bo možno ponovno postaviti gasilsko zbirko. Pri novi postavitvi bo potrebno predvideti možnost ponovnega izlitja. Zavedamo se, da bomo popolno osušitev dosegli šele z drenažo okrog celotne muzejske stavbe. Po poplavi smo dosegli, da varnostne zapor- nice na rakah dnevno dstijo in s tem zagotovijo nemoten pretok vode in preprečujejo ponovno izlitje. Z vso dejavnostjo v letih 1993 in 1994 smo skušali opozoriti na potrebo po skupnem teme- Ijitejšem in dolgoročno zanesljivejšem obnovitve- nem postopku rak in muzejskih kletnih prostorov. ^ Tržiški muzej. Zapisnik komisijskega ogleda, 13. 11. „ 1992. Tržiški muzej. Zapisnik o ogledu poškodovanih pred- metov, 16. 12. 1992. 3° Tržiški muzej. Prijava škode Zavarovalni skupnosti Tri- glav, 18. 11. 1992. 39 Tržiški muzej, videoteka, videokaseta št. 16, Gasilstvo. 40 Tržiški muzej, konservatorski kartoni št. 3, 18, 19, 20, 21, 22,23,25,29. Tržiški muzej. Zapisnik posegov na gasilski motorni črpalki BERNES, 29. 3. 1993. 42 Tržiški muzej, Videoteka, videokaseta št. 15, Gasilstvo. 124 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino Zdenko Picelj Ulice Novega mesta - projekt, razstava in publikacija Sestavni del zgodovine vsakega mesta so tudi imena ulic, cest in trgov. Skozi njihovo zgodovino, predvsem pa njihovih poimenovanj in preimeno- vanj se kažejo spremembe politioiih in družbenih razmer. Tudi Novo mesto ima na tem področju bogato in zanimivo več kot 600-letno preteklost. Ulična imena v Novem mestu, ki so bila uve- ljavljena izključno med meščani in bi jih zato lah- ko imenovali tudi ljudska, prvi navaja Franc Anton pl. Breckerfeld v njegovem pričevanju o Novem mestu ob koncu 18. stoletja. Od takrat izhaja tudi prvo znano poimenovanje novomeških ulic, ki ga je objavil prof. Janko Jarc v Kroniki slovensldh mest leta 1938. Po teh podatkih je Novo mesto imelo 16 uličnih imen in trgov, od katerih so se najbolj ohranila imena kot Na plaz (Glavni trg), Mačkina gasa (Strma pot) in Per svetimu Florianu (Florijanov trg). Prvo uradno poimenovanje ulic v Novem mestu je bilo izvedeno 1892, ko je mesto dobilo 48 ulic, cest in trgov. Številčenje hiš pa je kljub temu ostalo enotno za vse mesto. Tako je številko 1 nosila stavba c. kr. okrajnega sodišča na Lju- bljanski cesti, zadnjo številko 275 pa je imela hiša na Cesti proti Ločni. Dolenjske Novice so 1. aprila 1892 tudi objavile zapis o tem prvem poime- novanju ulic v Novem mestu, v katerem je v uvodu pred naštevanjem imen in potekom ulic za- pisano: 'Tistim našim meščanom, kateri so še malo hodili po mestih, se bo kaj nepotrebno dozdevalo, ulice z imeni zazrwmovati, ker so tudi sedaj iz- hajali brez tega. Ko pa železnico dobimo, je pričakovati večkrat tujcev; in če nas tudi kdo vpraša, kje stanuje gospod itd., ne moremo dru- gače, če hočemo potrpežljivi biti, kakor spremiti ga do tje, da mu hišo s prstom pokažemo, kar nam ni vselej lahko mogoče;". Imena ulic pa se še nekaj časa niso veliko uporabljala v praksi, saj so ljudje uporabljali za posamezne naslove še vedno le hišno številko brez imena ulice. Ob tem poime- novanju je mesto štelo okoli 2000 prebivalcev. Do naslednjega poimenovanja ulic je bil leta 1923 preimenovan Glavni trg v Trg kraljeviča Pebra. Leta 1930 pa je bilo izvršeno drugo pomembno poimenovanje in preimenovanje ulic v Novem mestu. Razlogi, ki so vodili mestno zastopstvo No- vega mesta v to dejanje, so bili predvsem v tem, da so se v mestu nahajale nekatere nove ulice brez imen in so nekatera imena ulic postala neskladna z zakonom. Takrat so poimenovali ulice v Kandiji in Bršljinu, ki sta bila priključena mestu ter novo- nastale ulice med sodiščem. Kapucinskim trgom (danes Novim trgom) in Marofom. Preimenovali so devet ulic, prešli pa so tudi r\a ulični ali mestni sistem številčenja hiš, tako da je bila vsaka uuca, cesta ali trg zaključena celota. Leta 1934, po aten- tatu na kralja Aleksandra, so ponovno preime- novali Glavni trg iz Trga kraljeviča Petra v Trg kralja Petra II. Novo mesto je imelo pred drugo svetovno voj- no 57 ulic, cest in trgov. Občinski odbor občine Novo mesto je 17. februarja 1941, torej še pred okupacijo Slovenije, obravnaval preimenovanje ne- katerih ulic v Novem mestu. Tako je sklenil naslednje: "Občinski odbor sklene na predlog od- seka za preimenovanje ulic in v smislu svoje- časnega sklepa o preimenovanju Ljubljanske ceste v Koroščevo cesto ter nadalje po odloku Kr. ban- ske uprave z dne 6. VIL 1936 II. No. 16917/1, po katerem naj se oznamenovanja krajev in ulic z imeni politikov in državnikov opusti, sledeče: Se- danja Ljubljanska cesta od Trga k Petra II. do poslopja VII. sekcije za vzdrževanje proge se ime- nuje od sedaj Koroščeva cesta. Ostali del sedanje Ljubljanske ceste od poslopja VU. sekcije do ob- činske meje obrdži dosedanje ime. Sedanja dr. Režkova cesta se imenuje od sedaj Krekova cesta. Sedanja Krekova ulica se imenuje od sedaj Jur- čičeva ulica. Sedanja Cerkvena ulica se imenuje od sedaj Elbertova ulica. Sedanji del Skalickijeve ulice od Trdinove ceste do občinske meje pri Šmihelu se imenuje od sedaj Na Grmu. Sedanji Društveni trg se imenuje od sedaj Marinkotov trg. Nadalje skle- ne občinski odbor, da se sedanja Ločenska cesta imenuje od sedaj Jegličeva cesta. Preimenovanje nekaterih drugih ulic se vsled finančnotehnioiih ozirov preloži r\a poznejši čas." Vendar ta sklep 125 12 KRONIKA .3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 občinskega odbora nikoli ni bil realiziran zaradi fi- nančnotehničnih težav, glavni razlog pa je bil po vsej verjetnosti začetek vojne in okupacija Novega mesta. v imena ulic Novega mesta pa se je vtaknila tudi italijanska oblast in preimenovala dve ulid in dva trga. To se je zgodilo na seji občinskega od- bora občine Novo mesto 29. decembra 1941. Tako je Novo mesto imelo do kapituladje Italije ulid Via Italo Balbo (Sokolska ulica), imenovano po italijan- skem letalskem maršalu, in Via Gabriele D'Annun- zio (Ulica 6. septembra, danes Kosova ulica), ime- novano po plodnem in cenjenem italijanskem pes- niku, romanopiscu in dramatiku, pri nas pa bolj znanem po tem, da je 12. 9. 1919 s prostovoljd zasedel Reko in razglasil njeno prikljudtev k Italiji. Poleg tega pa še Largo Divisione Isonzo (Kapu- cinski trg, danes Novi trg), imenovan po diviziji Isonzo (Soča), ki je imela svoj štab od začetka maja 1941 do kapituladje Italije v Novem mestu. Seveda so se vtaknili tudi v Glavni trg, takrat Trg kralja Petra II., in ga poimenovali Piazza Littorio, za kar so ga v prevodu poimenovali kot Trg fašizma. Uradno pa je bil to Liktorski trg. Po kapituladji Italije je Komanda mesta Novo mesto 12. septembra 1943 izdala razglas, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je potrebno iz- brisati vse italijanske napise. To se je nanašalo tudi na imena ulic, katerim se je vrnilo staro predvojno ime. Le Glavnemu trgu ni bilo vrnjeno ime Trg Kralja Petra II., ampak je po točno dvajsetih letih, dobil ponovno ime Glavni trg, kot so ga meščani vedno radi imenovali, ne glede na to kakšno ime je uradno nosil. To je bilo uradno potrjeno že 26. avgusta 1943, ko je županstvo občine Novo mesto sprejelo sklep, da se ime Trg Littorio spremeni v Glavni trg. Kasneje se tudi Nemd in domobrand niso spuščali v imena ubc, cest in trgov v Novem mestu. Tako je Novo mesto dočakalo konec druge svetovne vojne z enakim uličnim sistemom in po- imenovanjem, kot pred vojno, le da je Glavni trg imel ponovno staro in uveljavljeno ime. Novo mesto je tako imelo leta 1945 enako šte- vilo ulic, cest in trgov kot pred drugo svetovno vojno, štelo pa je okoli 4000 prebivalcev. Nova ljudska oblast v Novem mestu takoj po vojni ni hitela s preimenovanji, le Ulico 6. septembra (rojst- ni dan kralja Petra U.) so preimenovali v Kosovo ulico in Režkovo cesto (dr. Rezek je bil novomeški župan med leti 1923 in 1935 ter je bil poleg F. Seidla edini, kd je imel svojo ulico še za časa življenja) v Cankarjevo cesto. Mesto je bilo namreč med vojno večkrat bombardirano in je zato konec vojne dočakalo hudo prizadeto. Zato se je tudi oblast najprej lotila odpravljanja posledic vojne, ki so bile odpravljene šele v zgodnjih petdesetih le- tih. V letih 1951 in 1952 je bUo nekaj nezakonitih poizkusov preimenovanj, ki so vnesli precej zme- de. Tako so v telefonskih imenikih LRS v letih 1952/53 in oglasih v tem času podjetja, trgovine, zavodi in drugi objavljali različne naslove, čeprav so imeli svoje sedeže na isti ulid. Hotel Metropol je npr. objavil v tem času, da ima sedež na Tito- vem trgu 1, nasproti stoječa pošta pa na Kapu- cinskem trgu 4, čeprav gre za isti trg. Podobnih primerov je bilo v mestu še veliko. Zmedo, ki je nastala v tem času, je odpravilo prvo pravo zakoruto preimenovanje v letu 1955, ko je ObLO Novo mesto 21. decembra 1955 spre- jel odlok o preimenovanju ulic v Novem mestu. To preimenovanje je prineslo 35 sprememb in je ostalo v veljavi 38 let. Po tem preimenovanju pa preimenovanj v No- vem mestu ni bilo več, pač pa je bilo poimeno- vanih več deset novih ulic, predvsem zaradi iz- redno hitrega širjenja mesta v šestdesetih in se- demdesetih letih, ko je Novo mesto doživelo svoj največji razmah. Poleg tega je bilo mestu do leta 1980 priključenih še dvajset prej samostojnih nase- lij. Novo mesto je tako pred uveljavitvijo najno- vejšega odloka iz leta 1993 štelo 128 ulic, cest in trgov. Nove tranzitne ceste in prometna vozlišča ter urbanizadja mestnega obrobja so povzročili, da je sistem uüc postal nepregleden za meščane in skrivnost za tujce. Ker upravno urejanje ulic ni sledilo širitvi in rasti mesta, je bilo potrebno sistem ulic v mestu urediti in zagotoviti preglednost. Po- leg tega pa so po letu 1990 prihajale tijdi pobude in predlogi za nova poimenovanja in preimeno- vanja. Geodetska uprava Novo mesto, ki je najbolj seznanjena s temi problemi, se je zato, da bi se problem rešil celovito in strokovno, skupaj z Iz- vršnim svetom občine Novo mesto leta 1992 od- ločila za razpis raziskovalne naloge z naslovom Projekt ureditve ulic v Novem mestu. V nalogi naj bi bila poleg zgodovinskega pregleda uličnih imen Novega mesta nakazana tudi celotna problematika uličnega sistema mesta skupaj z rešitvami. Defi- nirati in poimenovati je bilo potrebno tudi soseske, vpadnice, povezovalne ceste, parke in mostove, ki do sedaj še niso imeli uradnih imen. Tako je šlo pri tej nalogi predvsem za preureditev uličnega si- stema Novega mesta z novimi poimenovanji in le v manjši meri tudi za preimenovanja. Za izvajalca naloge je bil izbran Dolenjski mu- zej iz Novega mesta, za nosilca naloge pa prof. Ludvik Tondč. Poleg njega so v raziskovalni sku- pini sodelovali še mag. Frand Bacar, mag. Stane Granda, prof. Nataša Petrov, prof. Zdenko Picelj, prof. Judita Podgomik, dr. Marjan Ravbar in prof. Jože Škufca. Skupina je pričela z delom junija 1992. Cilj raziskovalne naloge je bil ureditev ulič- 126 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino nega sistema Novega mesta. Skupina je pripravila zgodovinski pregled uličnih imen, pregled stanja z vsemi slabostmi in prednostmi prejšnjih poimeno- vanj, opredelila kriterije in pripravila projektni del, ki naj bi veljal vsaj nekaj desetletij. Naj tu nave- dem samo nekaj od skupaj osemnajst kriterijev, ki jih je omenjena skupina sprejela za preimenovanja in poimenovanja ulic: - v največji možni meri ohraniti uveljavljena in med ljudmi priljubljena imena; - izogibati se poimenovanjem po politikih in po- litičnih dogodkih, ker so takšna imena prej ali slej opuščena; - v kar največji meri upoštevati ledinska in kra- jevno uveljavljena imena; - individualna in stvarna imena imajo prednost pred kolektivnimi in splošnimi imeni; - med individualnimi imeni imajo prednost po- membni Novomeščani ter ljudje, katerih delo je pomembno za napredek Novega mesta, med vseslovensko pomembnimi pa znanstvene in kulturne osebnosti, katerih delo je pomembno za ves slovenski narod; - mestne vpadnice naj se imenujejo po večjih slovensldh krajih, ali pa po slovenskih pokra- jinah kamor vodijo; - vpadnice, povezovalne ceste in obvoznice ima- jo pristavek cesta, uHce pa pristavek ulica. Naloga je bila zaključena januarja 1993 in tudi oddana naročniku. Na podlagi te raziskovalne naloge je Geodetska uprava Novo mesto pripravila osnutek odloka o ulicah Novega mesta. Po vsej predpisani proceduri je Skupšana občine Novo mesto na svoji redni seji 10. junija 1993 sprejela odlok o ulicah v Novem mestu. 17. junija 1993 pa je bil odlok objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem naj- novejšim odlokom ima mesto sedaj 11 sosek, 162 ulic, cest in trgov, pet mostov in tri parke, šteje pa okoli 23000 prebivalcev. Dolenjski muzej si je za zaključek raziskovalne naloge zadal še dva cilja, in sicer natis publikacije ter pripravo razstave o ulicah Novega mesta. To je bilo uresničeno 21. januarja 1994, ko je bila v mali dvorani Dolenjskega muzeja otvoritev razstave Ulice Novega mesta in predstavitev publikacije Novomeške ulice. Avtorja razstave sta bila prof. Ludvik Tonač in prof. Zdenko Picelj, pri pu- blikaciji pa je poleg njiju sodelovala še prof. Judita Podgomik Vse skupaj je oblikoval arhitekt Marjan Loboda. PubUkadja je razdeljena nekako na tri dele. V prvem delu se bralec sznani z zgodovino uličnih imen v Novem mestu od prvega poimenovanja do odloka v letu 1993. V drugem delu je predstavljen projekt ureditve ulic v Novem mestu, ki je potekal od junija 1992. do junija 1993. in se zakljud z objavo najnovejšega odloka o ulicah v Novem mestu. V tretjem delu pa je abecedni seznam vseh 162 ulic, cest in trgov v Novem mestu, ki velja od leta 1993 dalje, s kratkimi obrazložitvami in lego. Dodan je tudi seznam vseh opuščenih uličnih imen po letu 1945. Publikadja sama je pomembna domoznanska literatura, saj se skozi zgodovino uličnih imen se- znanjamo tudi z zgodovino mesta. Takšen pomen pa je imela tudi razstava, ki je obiskovalce se- znanjala z zgodovino mesta in njegovih ulic preko starih fotografij, razglednic, dopisnic, oglasov, hiš- nih tablic, napisnih tabel, dokumentov in ostalih virov. Na veliJd karti mesta z označenimi ulicami, cestami in trgi v mestu pa je bilo lepo razvidno, kolikokrat v zgodovini so le-te menjale svoje ime in kakšna so imele. Razstava je bila na ogled do 6. marca 1994 in je vzbudila precejšnje zanimanje med meščani in drugimi obiskovald muzeja. Novomeški strokovni pristop k problematiki ulic je povzročil veliko zanimanje tudi drugod po Sloveniji in je postal vzor, kako se je potrebno lotevati tovrstnih problemov. To navsezadnje do- kazuje tudi delovni obisk delegadje Skupščine občine Maribor v Novem mestu 2. februarja 1994, ko so se izključno seznanjali z novomeškim pri- stopom do tega problema in si z zanimanjem ogledali tudi razstavo. 24. februarja 1994 pa so imeli v Novem mestu srečanje tudi geodeti Do- lenjske, ki so se med drugim prav tako seznanjali z novomeškimi rešitvami uličnega sistema in zato začetek srečanja začeli v Dolenjskem muzeju. Polega tega je 22. februarja 1994 zaradi razstave o novomeških ulicah v Dolenjskem muzeju imela svoj sestanek tudi muzejska sekdja kustosov Slo- venije za obdobje po drugi svetovni vojni. Celoten projekt s publikadjo in razstavo pa je doživel ugoden odmev tudi v časopisju, na televiziji in radiu. Novo mesto je s tem nenazadnje tudi prvo mesto v Sloveniji, ki je celovito rešilo ta problem brez političnih in kakršnihkoli drugih zapletov in pretresov, s katerimi se ubadajo drugod po Slo- veniji. Prav tako pa je tudi edino mesto v Sloveniji po Ljubljani, ki se lahko pohvali s publikadjo o zgodovini ulicrüh imen. 127 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 43 1995 Stane Padežnik Iz Šolske prakse Izkušnja iz arhiva Pred kratkim sem z učenci dodatnega pouka zgodovine raziskoval še vedno izredno občitljivo temo o medvojnem dogajanju na Sv. Urhu. Iz- kušnja, ki sem jo pri raziskovalnem delu pridobil, mi iz novega zornega kota osvetljuje najnovejše debate o spravi. Za temo Sv. Urh smo se odločili na podlagi razpisa za republiško tekmovanje mladih zgodo- vinarjev (Kulturni spomeniki in njihov pomen), ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pri odločitvi nam je pomagala in nas tudi nekoliko zavedla polemika, ki se je v medijih razvnemala ob vprašanju: "Ali je bila cerkev na Urhu kot sakralni spomenik upravičeni ali ne- upravičeno spremenjena v muzej NOB?" Polemiko so spremljale obtožbe z ene in druge strani, v časopisju pa se je pojavila tudi dotlej neznana druga plat medalje. Zanimati nas je začelo, kaj se je med drugo svetovno vojno v resnici dogajalo v cerkvi in okoli nje. Ker smo se zavedali zahtevnosti in občutljivosti teme, smo poskušali soočiti obe "resnid", rdečo in belo, ter zbrati dm več pričevanj, ki bi pojasnevala dogodke tistega časa. Svoje raziskovalno delo smo začeli z odkri- vanjem preteklosti cerkve (od njenega nastanka do druge svetovne vojne), nadaljevali pa smo ga z intervjuji še živečih prič, tistih, ki so bili na Urhu zaprti ali so tam izgubili svojce. Nekoliko preplašeno vodstvo šole nas je že na začetku posvarilo, naj bomo v izjavah in za- ključkih previdni - da ne bi koga užalili in šoli nakopali sitnosti. Seveda je bil strah odveč, saj svojih odkritij nismo nameravali "obešati na veliki zvon". (Raziskavo bi brali zgolj dani strokovne komisije in morebiti kakšen zainteresiran krajan ali udtelj in učend ter mladi raziskovald, da bi z njo razvijali kritičen odnos do preteklosti). Pa tudi mnogi slovenski raziskovald novejše zgodovine in nekateri novinarji so že pred nami opozorili, da resnica o sv. Urhu ni tako enostranska, čmo-bela, kot so jo prikazovali skoraj pol stoletja. (To je raz- vidno tudi iz najnovejšega učbenika zgodovine za 8. razred). Potrudili smo se in pregledali vire v osmih arhivih. Z njihovo pomočjo smo poskušali potrditi (ali ovred) domnevo, ki so jo tedaj v javnosti izražali nekateri "protikomunisti", češ da so trupla, odkopana v gozdovih na Urhu, žrtve povojnega komunističnega poboja, torej domobrand in ne aktivisti OF. Ob tem nam ni uspelo pregledati dokumentov arhiva CK KPS (če so sploh do- stopni), saj bi le-to presegalo naše zmožnosti, naš čas in okvire, ki smo si jih na začetku zastavili. Soočenje obeh plati nam je prineslo prese- netljive rezultate. Ugotovüi smo, da zaradi po- manjkanja zanesljivih dokazov ne moremo z go- tovostjo rekonstruirati vojnih strahot na Urhu, niti odgovoriti na vprašanje ali so bili dogodki na Urhu nekaj izjemnega v Ljubljanski pokrajini. Ra- 128 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino zen maloštevilnih pisnih virov in na griču od- kopanih trupel, ki so jih sorodniki prepoznali, ni namreč ničesar oprijemljivega. Vse ostalo so ten- denciozno in čustveno obarvana pričevanja, ki s potenciranjem dogodkov ali kategoričnim zanika- njem zabrisujejo sledi pravega dogajanja na Urhu. Resnica je najbrž kje vmes. Domneve "proti- komunistov" nismo mogli ne potrditi ne ovreči. Jasno nam je bilo samo to, da je bila vojna kruta in neprizanesljiva ter da ni mogoče slepo verjeti razlagam katerekoli od vpletenih strani. Prepričali smo se, da je najboljši "loitik" čas in časovna dis- tanca, saj današnje mlade generacije, neobreme- njene z vojno in medvojnimi dogodki, zgroženo strmijo v tiste, ki so oblikovali zgodovino na tako strahoten način. Svojo nejevero nad tem, da nosi tak sakralni spomenik kot je Urhovska cerkev pečat morišča, je Katja iz 8. c, potem ko je za uvod v raziskovanje prebrala knjigo Štefanije Ravnikar Podbevšek Sv. Urh, izrazila z vzklikom: "Tovariš, saj to ni mo- goče!" "Žal, najbrž je", sem moral odgovoriti, "sicer pa bomo videli, kaj bomo odkrili sami". In res. Pri svojem delu smo v resnid odkrili nekaj posebnega, nekaj, česar ni mogoče najti ne v pisnih ne v materialnih virih, temveč samo izje- moma v ustnih: moč ideje, ki lahko ubija. Odkrili in doživeli smo jo ob inddentu, ki se nam je zgodil v Arhivu Inštituta za novejšo zgodovino, kamor smo ob koncu njihovega delovnega časa prišli preučevat zapisnik komisije za ugotavljanje vojnih zlodnov iz leta 1945. Prešteli smo grobove in ugotovili, da jih je manj, ko jih je v svoji knjigi navedla Štefanija Ravnikar Podbevšek. Ugotovili smo, da je bilo identificiranih trupel manj, kot je bilo splošno znano, podatek, da je neko žensko truplo imelo okoli vratu dragoceno ogrlico, pa je ovrgle pavšalne obtožbe na račun domobrancev, češ da so vsem žrtvam pobrali dragocenosti. Ker smo ugotovili še več podobnih netočnosti, ki jih je navajala "rdeča stran", sem polglasno dajal navo- dila dvema učencema, kaj naj iščeta in na kaj naj bosta pozorna. Poskušal sem jima razložiti, da zgodovinar ne sme slepo verjeti podatkom, ki jih najde v literaturi, in da mora biti kritičen tudi do primarnih virov. Dogovorili smo se, da ne bomo vnaprej za- vračali dvomov, ki so se pojavili v javnosti, ampak da bomo kritično obravnavali vire in poskušali priti do prave podobe preteklosti. "Domneva, da so na Urhu odkopavali tudi žrtve povojnega komunističnega nasilja", sem de- jal, "ni nujno iz trte zvita. Kar poglejmo, kdaj so začeli komunisti obračunavati s svojimi političnimi nasprotniki. Že med rusko državljansko vojno. potem v tridesetih letih in okviru Stalinovih dstk in rned drugo svetovno vojno". Še preden sem učencema do konca pojasnil utemeljen sum v komunistično poštenost in pra- vičnost se je za našim hrbtom oglasil sivolasi sta- rec, na katerega smo med delom dsto pozabili. Napadel nas je tako nepričakovano in tako silo- vito, da smo kar otrpnili in se nekaj časa nismo mogH niti ganiti. "Ja kdo pa ste? Kdo vas je učil tako razlagati zgodovino? S katere šole ste? Prijaviti vas bi bilo treba, da zavajate mladino!" Z neverjetno mržnjo se je dvignil izza mize in se nam približal: "Kdo se? S katere šole ste?" Zdelo se je, da nas bo zdaj, zdaj fizično napadel. Ko je odrevenelost nekoliko popustila, sem se sklonil k svojima učencema in dejal: "Bodita tiho in delajta najprej! Ne poslušajta ga!" Od sivolasega vsiljivca sem zahteval, da nas pusti pri miru in nas ne moti. Besen se je počasi odpravil skozi vrata dtalnice, kmalu zatem pa je prihitela arhivarka in nas zaskrbljeno vprašala, kaj se je zgodilo. Pre- treseni od šoka smo ji opisali inddent. Na nje- govem vpisnem listku je bil zapisan priimek, ki nam ni bil znan. Arhivarka je obžalovala pripetijaj, toda ko nas je zapustila in smo prelistavali še zad- nje dokumente, se je sivolasi gospod znova pojavu s površnikom v rokah. "Povejte s katere šole ste!" je znova zahteval prav po polidjsko. Njegova vsiljivost je bila za okolišdne, v katerih se je vse skupaj odvijalo, na- ravnost neverjetna. "Kdo vam je sploh dovolil udti otroke take stvari? S katere šole ste? Kako se pišete?". Gledal je sovražno in tako fanatično, da smo v trenutku začutili časovni preskok - v čas pokopavanja žrtev, ki smo jih preučevali. Spoznali smo moč ideologije, ki ji je fanatično sledil. V drobovju sem začutil, kar sem vedel že prej, da ideologija ubija. Nehote sem se vprašal: "Kje smo? Na Urhu, Grčaricah ali kje? Pred dgavo puško?" Njegove od so me prebadale kot dva bajoneta, bajoneta rdečega fanatika. Če bi imel puško, sem pomislil, bi me (v drugih oko- lišdnah) gotovo brez pomisleka počil. Zdaj mi je bilo vse jasno. Opazil sem, da mar- sikaj tudi učencema. Brezuirma zaverovanost v svoj prav stopnjuje moč ideje do blaznosti in uni- čujodh posledic. Cilj posvečuje sredstva. Je med takimi ljudmi sploh možna sprava? "Pustite nas pri miru!", sem tokrat bolj odločno nastopil in se za kratek čas postavil tako, da sem bil pripravljen na vse. Moja učenca sta otrpla sedela za mizo in plašno opazovala prizor. "Pokvarili boste mladino!", je spet ponovil. Na njegov izbruh norosti nisem želel odgovoriti. Bilo je odtno, da je v svojem patološkem stanju spo- 129 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 19951 soben poteptati slehernega, ki ni z njim, ki dvomi v njegovo "pravično" stvar. Celo na zborovanju bivših domobrancev nisem zaznal takšnega brutalnega fanatizma, kot ga je bruhal ta sivolasi gospod z rdečo kravato. Zagrozil sem mu: "Če nas ne boste pustili pri miru, bom poklical arhivarko!" On pa je vprašal: "Ali za to, da me bo vrgla ven?". - "Da!", sem pribil nekoliko glasneje. "Zato, da vas bo vrgla ven!" Po vsej verjetnosti sem moral biti precej na- sreen in razburjen, da se je začel sivolasi gospod postrani pomikati proti vratom. Ko pa je zagledal arhivarko, se je otresaje z jezikom končno od- stranil. Bilo nam je tako, kot da bi preživeli hudo neurje ali pa silovit sovražnikov bombni napad. "To je dragoceno, vidita, to!", sem se na ulid obrnil k učencema, ki še vedno nista prišla do sape. 'Ta izkušnja, ta fanatizem; ideologija, ki ubija". "Ampak tovariš", je spregovoril Anže, "meni se še sedaj tresejo roke. Tovariš! Temu se je dsto 'strgalo'. Lahko bi nas še napadel". "Kaj napadel", je dodal Matej, "ubil bi nas lah- ko, če bi bili v vojni. Zdaj vidim, da je bilo vse mogoče. Oboji so bui nord". "No fanta", sem dejal, "lodti moramo NOB pro- ti okupatorju od medsebojnega obračunavanja, ki je izviralo Lz različnega ideološkega prepričanja. Tudi vidva nimata o vseh stvareh enakega mne- nja, ampak zato se še ne bosta pobila na tia. Poleg dragocenih pisnih virov smo imeli priložnost spoznati tudi kanček vojne vihre, pa čeprav v arhivu, kjer naj bi vladal mir". "Mene pa glava boH", je potožil Matej. "Tudi mene", sem dejal. In čeprav me je bolela še vso noč, da nisem mogel zatisniti očesa, sem zjutraj (neprespan) pred tablo ugotovil, da sem zrelejši in bogatejši za novo zgodovinsko spo- znanje, da gledam na predmet svojega pouče- vanja, pa tudi na spravo z nove plati. Besede nekega upokojenega slovenskega gene- rala, pred kratkim izrečene v javnosti, češ da spra- va med sovražnima stranema ne bo nikoli mogoča, potrebna pa je pieteta do vseh žrtev, ki so padle med drugo svetovno vojno, potrjujejo moje miš- ljenje. Želim pa si, da bi zgodovinska nasprotja ostala zgodovmska, nasprotja med tistimi, med katerimi so nastala, ne pa da se prenašajo na mlade, nedolžne ljudi, ki hočejo živeti dsto, brez- skrbno in mimo mladost. Napad, ki smo ga do- živeli v arhivu, je neodgovorno razkazovanje stra- sti, ki mlade - željne poznavanja preteklosti - obre- menjuje do te mere, da lahko v njih zapusti resne travme. Novih žrtev dmge svetovne vojne pa seveda ne potrebujemo. 130 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Osemdeset let profesorja Jožeta Dularja 24. februarja je prof. Jože Dular dopolnil 80 let. Ni fraza, če zapišemo, da mnogi, ki z nekaj manj desetletji sopihamo za njim, včasih izpademo sta- rejši. Urejen, brez sivih las, čvrstega koraka v ti- pični dolenjski hoji, vzravnan telesno in duševno. Po zunanjem izgledu je gotovo najmlajši osem- desetletnik na Slovenskem. Ob takih prilikah je navada vprašati jubilanta po življenjskem receptu. Jože Dular ga je v eni svojih pesmi iz pred nekaj let čudovito označil: "Saj ne zahtevam več časa, samo tistega, ki mi je še ostal, preden se nagne večer, naj do kraja koristno izpolnim." V življenju Jožeta Dularja, rojenega v Vavti vasi, novomeškega gimnazijca, ljubljanskega štu- denta slovenskega jezika s književnostjo, fran- coščine, češčine in primerjalne književnosti, je bilo obilo trenutkov, ki na človeku pustijo hude in globoke posledice. Številne zlomijo. Jubilant je vedno zmogel neverjetno energijo in samo- disciplino, da jih je spremenil v zmagoslavje svo- jega duha in dela. Eden najbolj obetavnih slo- venskih pesnikov in pisateljev na predvečer II. svetovne 1945. leta ni prišel v Metliko prosto- voljno. Saj mu niso mogli nič očitati, le lomiti se ni dal in ni pristal, da bi drugi odločali o rabi nje- govih razkošnih talentov. Slovensko muzealstvo je po II. svetovni vojni doživljalo na Slovenskem velik vzpon. Pri njem ima veliko zaslug Jože EXilar, ki je skupaj s pre- rano umrlim Stankom Škalerjem in Jankom Jarcem vzpostavljal njegovo mrežo na Dolenjskem in v Beli krajini. V današnjih razmerah je nemogoče oceniti, kaj so ti možje spravili skupaj. Pripravili so stavbe, usposobili prostore, postavili zbirke, reše- vali kulturno dediščino, dopovedovali, da je tudi stara kultura nekaj vredna, iskali in našli ustrezne strokovnjake. Če jim teh ni uspelo takoj dobiti, so morali biti vse, od zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arheologov, etnografov, leksikogra- fov... Poleg muzejev so organizirali še arhivsko službo, spomeniško varstvo, širili kulturo z orga- niziranjem muzejskih društev... Mnogi se danes kitijo z oznakami žrtev rdečega enoumja, čeprav jim je to streglo spredaj in zadaj, sami pa so mu obilo vračali s hvalnicami njegovim vodilnim poli- tikom. Jože Dular, ki je dejansko bil prizadet, ne toži. Svoj ponos in čast je ohranil neomadeževana, svojim zopmikom je vračal s kulturo, znanjem in delom, pri Slovencih, predvsem pa pri svojih "vsiljenih" belokranjskih rojakih, je budil, ohranjal in gradil tisto, kar nam je ohranjalo pespektive in nas kot narod končno pripeljalo v lastno državo. Danes bi se ga radi mnogi polastili, toda profesor ostaja neomajen v lastni poti, saj ni nikomur nič dolžan. V Jožetu Dularju so nameravali zatreti pesnika in pisatelja. Njegova dolenjska narava pa je udarila ven tam, kjer so ga najmanj pričakovali, v zgo- dovinopisju. Pri snovanju Belokranjskega muzeja je namreč odkrival, da je deželica onstran Gor- jancev bela tudi kot lisa v slovenskem zgodo- vinopisju. Naglo se je priučil naše obrti in objavil preko dvajset samostojnih publikacij. Številni so tudi članki v različnih publikacijah, opravil je veliko uredniškega dela... Sam tega svojega ogrom- nega opusa nikoli ni obešal na veliki zvon, toda vse te knjige in knjižice so razprodane, našle so pot do tistih, ki so jim namenjene. Ni gledal na osrednost revij, mednarodno odzivnost in podob- ne kriterije, ni iskal slave v svetu znanosti, pisal je za ljudi, ki segajo in tudi bodo po njegovih delih še tudi takrat, ko bo čas ločil pleve od zrnja. 131 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Adlešia, Semič, Vinica, Metlika, njihovi ljudje in dela, dežela levo od Kolpe s svojimi enJsratnimi mlini, so prav po Oularjevi zaslugi integrirani v naše, zlasti krajevno zgodovinopisje. Čeprav je ta dela napisal nepoklicni zgodovinar, bi se mnogi izmed njih lahko od njega veliko naučili. Posebno to velja glede jezika, ki je daleč od srednjeveške natezalnice, v katero ga nekateri tako vztrajno rinejo, in jasnih misli. Stvari, ki jih piše, namreč obvladuje in se mu ni potrebno zatekati v meglo frazeologije, ki skriva neznanje in površnost. Jože Dular ima svoje mesto v zgodovini slo- venske kulture dobro postlano. Pesnik, pisatelj, muzealec, zgodovinar, etnograf, literarni zgodovi- nar... se sedaj v popoldanskih urah svojega živ- ljenja ukvarja predvsem s pisateljevanjem. Vrača se k svoji neusahljivi ljubezni. Tako, kot je s svo- jim znanjem in jezikom oplemenitil naše zgodo- vinopisje, ga je tudi to temeljito zaznamovalo. Res je sicer, da njegovo leposlovje ne skriva nagnenja do naše stroke, toda zlasti pesniška zbirka Dobra je ta zemlja ga odkriva tudi kot jedkega kronista, ki v pesniški obliki pripoveduje tisto, kar je bilo zaradi takih ali drugaäiih vzrokov težko in ne- primerno "strokovno" zapisati. Profesorjevi metliški rojaki so mu ob jubileju v knjižni obliki ponatisnili razpravo o svetilih v Beli krajini. Plamen na naslovnici opozarja na njegovo izgorevanje za deželo onstran Gorjancev. Tudi ljudje ob Krki, od koder izvira mogočen Dularjev rod, ki je dal skupni priimek največji skupini dolenjskih izobražencev, kot tudi vsi ostali, ki se mu zahvaljujejo za doslej opravljeno delo na področju krajevnega zgodovinopisja, bi se še v naprej radi greli ob novih sadovih njegovega iskrivega duha in neomajnega dela. Stane Granda 132 43 1995 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino In memoriam Miloš Rybaf (1928-1995) BUo je pred več kot tridesetimi leti. Gimnazijci smo prišli na obvezen ogled ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice. Po krajšem čakanju se je pred nami pojavil mož, ki ni s svojo pojavo in glasom ter obnašanjem prav nič spominjal na bi- bliotekarja, ampak prej na kakšnega prelata ali pa diplomata, kakršne poznamo iz zgodovinskih knjig. - Bil je Miloš Rybär. Nekaj let kasneje. Pri proseminarju smo si ogle- dali znameniti D fond v NUK-u. V njem so bile knjige, ki zaradi vsei^ine, političnega prepričanja avtorjev ali samo kraja izdaje niso bile javno do- stopne. Za tako dejanje ni bilo potrebno biti heroj, izkazovalo pa je nedvomno določen pogum. Mož, ki nas je sprejel, nam je pokazal nekatere, za zgo- dovinarje zelo dragocene knjige. - Bil je Miloš Rybaf. Ko sem se pri izdelavi referatov in seminar- skega dela znašel zaradi literature v precejšnjih zadregah, sem potrkal na znana vrata v NUK-u in prosil za pomoč. Izza mize je vstal edini moški v sobi in mi pomagal priti do knjig, ki so bile še v starem, rokopisnem katalogu. Zelo nesebično mi je pomagal, ni se oziral na čas, ki ga je porabil zame. - Bil je Miloš Rybaf. Najina pota so se začela prepletati, vse pogos- teje sva imela stike, nesebično mi je dajal stro- kovne in osebne informacije, ki so mi olajšale mar- sikatero delo in me obvarovale pred številnimi ne- umnostmi, ki bi jih lahko v svoji mladostni zale- tavosti še storil. Za najino zbližanje sta imela veliko zaslug moja nekdanja gimnazijska profe- sorja, slavist Jože Sever in arheolog Tone Knez, ki sta bila njegova osebna prijatelja. Podoben pogled na življenje, stroko, številne ljudi in dogodke, so med nama ustvarili zaupanje, ki je bilo eno naj- dragocenejših v mojem dosedanjem življenju. Vsa- ko priliko, ki se mi je ponudila, sem izkoristil za druženje z njim. Ni me bogatil le s svojim ne- skončnim enciklopedičnim znanjem, pogosto mi je pomagal tudi z nasveti in me opozarjal, povsem nežaljivo, na napake, ki sem jih storil pri pisanju. Za marsikaj, kar sem v življenju dosegel, sem dol- žan zahvalo tudi pokojnemu Milošu Rybär u. Miloš Rybaf se je rodil 7. 11. 1928. leta v Lju- bljani. Njegov priimek kaže na znamenito ožje so- rodstvo s tržaškimi Rybafi, ki jih je k nam z Češke zanesla južna železnica. V Ljubljani je študiral pravo in zgodovino. Na pravni fakulteti je diplo- miral 1952. leta, na filozofski pa 1965. Od 1959. leta do 1983 je bil zaposlen v NUK, nato 5 let na prav- Glej Primorski slovenski biografski leksikon, III. knjiga, str. 259 ss. 133 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovrno 1995; ni sekciji Terminološke sekcije Inštituta za slo- venski jezik ZRC SAZU, 1988. pa je postal docent na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. V zvezi s tem svojim nazivom je rad povedal, da ga je dobil zato, ker manjka njegovi teži do centa še nekaj kilogramov. Poleg svojih službenih obveznosti je imel pokojni tudi številne strariske. Tako je poučeval latinski jezik na Pravni fakulteti, bil podpredsednik Mohorjeve družbe, (zanjo je vsako leto sestavljal koledar in skrbel za njegovo vsebino), bil je član Mednarodnega centra za raziskovanje duhovniških redov, ki deluje pri Univerzi Saint Etienne in pri Academie de Lyon, številne pa so bile tudi njegove funkdje pri biblio- tekarstvu. Zelo zaposlen je bil tudi s svojim Laš- kim, kjer se je aktivno vključil v tamkajšnje kul- turno in družabno življenje, pomagal je tamkaj- šnjim cerkvenim pevcem ali pa soorganiziral bru- covanja tamkajšnjih brucev, ki so se odpravili na študije v Ljubljano, Maribor in druge kraje. V trgu ob Savinji je našel tudi svoje poslednje počivališče. Nepopolna bibliografija Miloša Rybäfa šteje preko 150 naslovov različne vsebine. Ogromno nje- govega znanja je tudi v delih drugih. Če bi ga ti ritirali, bi bil po številu dtatov verjetno med pr- vimi na Slovenskem. Bistvo njegovega življenja ni bilo pisanje ampak razdajanje. Osebno zanimanje in tudi delo sta mu omogočila, da je akumuliral znanje, o katerem lahko samo sanjamo. Zlasti je bil močan v nekaterih spedalnostih. Zgodovinarji nis- mo mogli mimo njega glede biografskih in biblio- grafskih podatkov, stare zakonodaje, pravne ure- ditve in prakse v preteklosti, krajevne zgodovine številnih krajev,... Veliko je bilo njegovo pozna- vanje kanonskega prava, cerkvenih obredov, bil je enkraten poznavalec cerkvenih insignij do naj- manjših podrobnostih. Kolikokrat smo lahko slišali; 'To ve na Slovenskem samo Miloš Rybäf !" Naš pokojni kolega se z našo preteklostjo ni ukvarjal sistematično. Gotovo bi lahko napisal bist- veno več, kot je to storil. Raje kot objavljal je vzpodbujal in šele takrat, ko tega ni hotel nihče storiti, se je oglasil sam. Takrat je bil perfekdonist tako glede vsebine kot oblike. Glede slednjega ünam v spominu dejstvo, ko je raziskoval pot papeža Pija VI. 1782. leta preko našega ozemlja in imel o tem na Dunaju predavanje v latinskem jeziku. Silno so ga jezile laži, zlasti namerne, v zgo- dovinopisju. Tako smo kot otrod leta in leta lahko prebirali v dtankah, kako so Nemd v bližini Laš- kega gnali pred seboj otroke in se za njimi skrivali. Rybaf je z zelo podrobno raziskavo, govoril je celo z udeležend tega dogodka, dokazal zavesten fal- zifikat. Bolelo ga je napadanje uradne politike na duhovščino, zlasti krivično razmetavanje odtkov. V teh časih, ko se v tem pogledu ponovno vra- čamo v preteklost, bi le kazalo prebrati njegov čla- nek v zborniku ob 750 letnid mariborske škofije. Enako je opozarjal tudi pisce, ki pišejo o držav- ljanski vojru, naj ne navajajo napačnih dejstev, ker se bo to zelo maščevalo. Zelo mu je bila pri srcu tudi monasteriologija in prav s tega področja naj bi snoval enega svojih zadnjih člankov. Da je bil med našimi vodilnimi bibliotekarji, kar je bila nje- gova osnovna dejavnost, tukaj ne bomo posebej poudarjali. Miloš Rybäf je posebno skrbno spreirJjal Kro- niko in kot njen odgovorni urednilc sem upra- vičeno slišal marsikatero neprijetno oceno. Poseb- no so mu bile pri srcu obletnice naših krajev in naših institucij. Tako me je na primer leta in leta opozarjal, da ja ne bom pozabil na novomeški ka- pitelj, pred tem je enako delal za Idrijo in potem za Radovljico. Že nekaj časa smo bili dogovorjeni za članek o pravnih podlagah za ustanavljanje mest v nekdanji Jugoslaviji, vendar žal ni prišel na vrsto. Vsaka smrt je bridka. Ko smo ob povratku s prvomajskih praznikov izvedeli, da nas je Muoš Rybäf zapustil, smo obnemeli. Žal nam je bilo za človekom, ki je tako rad užival življenje, žal nam je bilo za prijateljem, ki nam je stal vedno ob strani, žal nam je bilo za zgodovinarjem in prav- nikom, na katerega znanje in nasvet smo se lahko vedno zanesli. Mnogokrat je svet samo zaradi ljudi, kot je bü pokojni kolega, bogat in lep. Pri njem ni büo sebičnosti in hinavšdne - bilo je iz- redno veUko znanje, bü je humanist v polnem po- menu te besede. Stane Granda 134 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Akademiku prof. dr. Bogu Grafenauerju v spomin*, Spoštovani svojci, spoštovane gospe in gospodje, kolegice in kolegi Zbrali smo se, da počastimo spomin na pre- minulega profesorja, akademika in nestorja sloven- skih zgodovinarjev dr. Boga Grafenauerja. Naj na kratko orišem njegovo življenjsko pot, pot sloven- skega znanstvenika. Rojen je bil 16. 3. 1916 kot sin literarnega zgodovinarja in etnografa Ivana Grafe- nauerja. V letih med 1927 do 1935 je bü dijak kla- sične gimnazije v Ljubljani, ki je imela priznano visoko strokovno in kulturno raven. V letih 1935 do 1940 je študiral zgodovino in geografijo na lju- bljanski filozofski fakulteti. Tu je dobil primemo podlago za študij srednjega veka, ki je postal tudi pozneje njegovo vodilno raziskovalno področje. Leta 1944 je doktoriral s tezo Boj za staro pravdo, postal leta 1946 docent za zgodovino Slo- Govor dekana prof. dr. Franca Jermana na žalni seji 17. 5. 1995 na Filozofski fakulteti vencev, leta 1951 izredni in leta 1956 redni pro- fesor za omenjeno področje. Upokojil se je leta 1982, leta 1984 je postal zaslužni profesor. Leta 1968 je postal dopisni član SAZU, od leta 1972 pa je bil njen redni član. V letih 1956 do 1960 je bil dekan in prodekan Filozofske fakultete. Posebej je treba omeniti, da je v letih 1978-88 predsednikoval Slovenski matici. Trikrat je prejel tudi Kidričevo nagrado (1963, 1972 in 1989). Z znanstvenim delom je začel že v študentskih letih, predvsem, pa od leta 1938 dalje. Uveljavil se je na treh področjih znanstvenega dela in sicer naj- prej pri raziskovanju zgodovine slovenskih kmeč- kih uporov v fevdalizmu. Ta raziskovanja je raz- širil iz ožjih slovenskih meja na zgodovino drugih narodov v nekdanji Jugoslaviji ter s tem kot prvi zastavil tudi problem tipologije kmečkih uporov v zgodovinopisju sploh. Svoje znanje o tem po- membnem vprašanju je strnil v obsežne sinteze. Problematika raziskovanja kmečkih uporov ga je privedla na področje raziskovanja agrame zgodo- vine, kjer je z delom Agrarne panoge postavil enega izmed temeljev slovenskega zgodovinopisja. Dmgo in po mnenju poznavalcev njegovega dela nemara najpomembnejše področje raziskoval- nega dela pa je bilo raziskovanje najstarejših ob- dobij srednjega veka, obdobje naselitve Slovencev in dmgih južnih Slovanov na Balkanu in v Vzhod- nih Alpah. Tu je odpiral vprašanja kontinuitete staroselcev, razmerja z Obri ter nastanka prvih slo- vanskih držav - predvsem Karantanije. K njerdm problemom se je pri svojem delu večkrat vračal. S tem je tudi povezano raziskovanje nastajanja fev- dalne dmžbe in njenih oblik s posebnim ozirom na oblike zgodnjih fevdalnih dmžb. Posebno po- zomost je posvetil oblikovanju južnoslovansldh etničnih skupin v srednjem veku in s tem v neposredni zvezi tudi vprašanju razvoja srednjega Podonavja v 9. stoletju. Tretje znanstveno področje, ki ga ni mogoče spregledati, je raziskovanje agrarne zgodovine do 20. stoletja, kjer se je ukvarjal zlasti z agramo teh- niko in rentabilnostjo agrarnega gospodarstva. Po- sebno težo imajo Grafenauerjeve raziskave narod- nega razvoja na Koroškem v 19. in 20. stoletju. V neposredni zvezi z njegovim znanstvenim delom je njegovo delo v zvezi z mejami, pred- vsem na Koroškem. Najprej je obdeloval to vpra- šanje na Oddelku za meje Znanstvenega inštituta v Ljubljani (leta 1946), potem na Inštitutu za proučevanje mednarodnih vprašanj v Baogradu, 135 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovirw 1995 i kot ekspert je sodeloval v naši delegaciji na mi- rovni konferenci v Parizu. Znanstveni opus pokojnega akademika, profe- sorja dr. Boga Grafenauerja je izredno velik: nad štiristopetdeset znanstvenih in strokovnih objav, od tega preko 20 knjižnih objav. Vso njegovo bi- bliografijo pa označuje izjemna erudicija, analitični pristop, zlasti pa kritika virov. Ni treba posebej poudarjati, da se je s svojimi deli uveljavil tudi v mednarodnem prostoru. Vendar prof. Grafenauer ni bil samo znan- stvenik - bil je tudi učitelj. Po pričevanjih so bila njegova predavanja zgoščena, polna podatkov. Vendar pregledna in jasna. Pomembno je bilo nje- govo delo s študenti v seminarju, kjer je mnoge od njih navdušil za znanstveno delo ter jih tudi pozneje usmerjal. Bil je mentor mnogim magi- strantom in doktorantom. Razpravljanja z njim so bila za vse navzoče vedno izjemno zanimiva. Nje- gov kritiški duh je bil izredno analitičen in pro- doren - spominjam se ga iz številnih sej uprav- nega odbora Slovenske matice, kako je vneto za- govarjal ali zavračal to ali ono stališče. Vrhu vsega je opravljal najrazličnejše funkcije v številnih organizacijah. Tako je bil član odbora Zgodovinskega društva od njegove ustanovitve dalje, da funkdj, ki jih je opravljal na univerzi, niti ne omenjam. Akademik prof. dr. Bogo Grafenauer je živel za svojo znanost, za njen razvoj, svojemu delu je bil predan kot malo kdo. Neposreden in odkrit je bil tudi v svojem odnosu do ljudi, do študentov in kolegov. Z njegovo smrtjo smo izgubili prijatelja in človeka. Slava njegovemu spominu! 136 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Marija Makarovič, Sele in Selani, Narodo- pisna podoba ljudi in krajev pod Košuto, Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Mohorjeva založba Celovec-Ljubljana-Dunaj 1994, 527 strani. Delo je mikroetnološka in monografska obrav- nava življenja in kulture Sel in Selanov od prvih doslej znanih pričevanj pa vse do danes. Avtorica je na tem področju že uveljavljena raziskovalka, saj je napisala več narodopisnih monografij (npr. za Predgrad in Strojno), pregledov (Kmečko gos- podarstvo na Slovenskem) ter sintetičnih del (npr. Slovenska ljudska noša). Pričujoča podrobna in celovita monografija je zahtevala dolgotrajno in včasih tudi težavno zbiranje ustnih pričevanj in nemalokrat duho- momo iskanje in izpisovanje arhivskih podatkov in pregledovanje hišnih arhivov. Številni, toda vsebinsko omejeni viri od konca 15. do konca 19. stoletja so za to obdobje omogočili le zelo splošen in enostranski prikaz življenjskih razmer na obravnavanem področju. Za 20. stoletje pa je bilo možno obdelati celovitejšo podobo življenja in kulture v okolju vaške in družinske skupnosti. Z veseljem lahko ugotovimo, da so s to ra- ziskavo Sele in Selani iz raznih zornih kotov najbolj obdelano območje na avstrijskem Koroš- kem, kjer še vsi domačini govorijo slovenski materni jezik. Takšne mikroraziskave so z narod- nostnega vidika nujno potrebne zaradi zatajevanja in odmiranja slovenske kulturne identitete, pred- vsem pa zaradi prilaščanja in vraščanja kulture slovenske narodnostne manjšinske skupnosti v kulturo zdaj že večinskega, nemško govorečega prebivalstva na Koroškem. Delo je nastajalo polnih deset let. Avtorica je pri raziskovanju uporabljala različne prijeme, od metode neposrednega opazovanja z udeležbo, pre- ko brskanja po matičnih knjigah in arhivskem gra- divu občinskega urada do iskanja podatkov v Ko- roškem deželnem arhivu. Arhivu krške škofije v Celovcu in hišnih arhivih pri Selanih. Temeljni viri o življenju in kulturi v Selah v 20. stoletju pa so ustna pričevanja, zbrana z usmerjenimi pogovori in s pomočjo vprašalnika. Raziskavo je avtorica začela s podrobno pred- stavitvijo naselij in domov. Obravnavana selška naselja Cerkev, Borovnica, Šajda, Srednji in Zgornji Kot so 12 km oddaljena od Borovelj. Na pregledni skici so predstavljene in poimenovane vse hiše, kajže in kmetije na obravnavanem področju, iz ta- bele pa sta lepo razvidru številčna rast in upadanje stanovanjskih hiš od leta 1524 naprej. Nekatere kmetije so bile že od tega leta razdeljene na dva ali celo tri dele. Poleg kmetij - njihova hišna imena so se ohranila vse do danes - so znane v prvi polovici 16. stoletja tudi redke kajže. Od konca 19. stoletja naprej je naraslo število hiš delavcev, Id so bui večinoma zaposleni v gozdarstvu. Ob teh so v zadnjih dveh desetletjih zrasle tudi hiše nekaterih - zunaj Sel zaposlenih - uslužbencev. Zato kaže vsaj del Sel dokaj urbanizirano podobo. Kljub temu pa so vse do danes ta naselja ostala pretežno agrarno naselbinsko območje s samotnimi kmeti- jami. Zasnova naselij se vse od konca 18. stoletja ni spremenila. Bistveno pa se je spremenila tako zunanjost kot notranjost hiš. V Selah prevladuje gručasta, za samotne kmetije značilna razporeditev stavb. Poleg stanovanjske stavbe so razvrščena raz- na gospodarska poslopja, ki hkrati z obdajajočim zemljiščem pričajo o poljedelsko-živinorejskem značaju naselij. Avtorica je podrobno razčlenila in opisala prostore v hišah ter razporeditev in na- membnost gospodarskih stavb: hleva in skednja, kašče, šupe, vodnjaka, mlinov in žag ter pastirskih stanov. V nadaljevanju raziskave se je avtorica poglo- bila v gibanje prebivalstva. Kljub odseljevanju pre- bivalstva je vse do srede 20. stoletja visoka rodnost Selank zagotavljala dokaj stalno število prebi- valstva. Tako danes na manjšanje prebivalstva bolj vpliva zmanjšano število rodnosti, kot pa odselje- vanje. Podatke iz matičnih knjig je avtorica zgled- no uredila v tabelah. Tako lahko sledimo gibanju števila prebivalstva, številu rojstev (celo številu ne- zakonskih otrok), starosti umrlih, vzrokom smrti, številu zakonskih zvez in starosti novoporočencev ter njihovemu krajevnemu izvoru. Podatki o družbenem sestavu prebivalstva so popolnejši šele v začetku 19. stoletja, ko so se s postopnim razslojevanjem prebivalstva izoblikovali dokaj številni kajžarji. V 19. stoletju so prevlado- vali poklici, povezani z delom v gozdu. Po drugi svetovni vojni se je poklicni sestav zelo spremenil, saj se je veliko, predvsem mladih ljudi začelo za- poslovati v razniii poklicih v Borovljah in Celovcu. Podrobneje je avtorica opisala položaj kmetov, kmetov-delavcev, delavcev in drugih uslužbencev, kajžarjev ter goslačev. Temu sledijo opisi številnih poklicev, med njimi tudi drvarjev in poslov, kate- rih značilnosti je tudi podrobneje razčlenila. Med viri preživljanja je avtorica izpostavila po- ljedelstvo in živinorejo, pomembno pa je tudi izkoriščanje gozda in s tem povezano vozarstvo. Poljedelstvo je dajalo slabe rezultate. Zaradi ostrih podnebnih razmer je bil namreč pridelek skromen in slabe kakovosti. Zelo zanimiva je predstavitev nekaterih ledinskih poimenovanj za posamezne zemljiške površine, še bolj zanimivi pa se zdijo opisi zgodovinskega razvoja raznih poljedelskih opravil, kot na primer pridobivanja plodne zemlje. 137 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 gnojenja, oranja, brananja, setve, žetve, mlatve... Zelo pomembna je bila tudi košnja travnikov. Tiste, ki ležijo blizu doma, kosijo še danes, do se- demdesetih let 20. stoletja pa so nekateri kosili tudi višje ležeče košenine (seči). Za Sele je kot vir preživljanja pomembna tudi živinoreja. Poleg goveje živine so včasih gojili tudi drobnico, svinje in koze. Čeprav oba zamirata, sta se vse do danes ohranila dva načina pašne živi- noreje: planinska paša in paša okrog doma. Oba načina sta podrobneje opisana, v nadaljevanju pa sledijo razlage drugih, z živinorejo povezanih opravil, kot na primer pripravljanje stelje, kidanje, vpreganje, osemenevanje... Konjereja, ovčjereja in kozjereja najbolj zamirajo, medtem ko ima še da- nes vsaka kmetija vsaj po enega prašiča. Koline ostajajo še vedno neke vrste domač praznik. Perut- ninarstvo je bilo v fevdalnem obdobju slabo raz- vito, v 20. stoletju pa je začelo naraščati. Poleg poljedelstva in živinoreje so kot vir preživljanja pomembni še: gozdarstvo, vozarstvo, čebelarstvo, sadjarstvo, nabiralništvo, divji lov, med svetovnima vojnama pa je bilo zelo razširjeno tudi tihotap- ljenje (šmudlanje). Izredno zanimiva pa je pred- stavitev nekaj konkretnih primerov virov preživ- ljanja po posameznih družinah. Razna dela praviloma opravljajo vsi družinski člani, razen predšolskih otrok. Tehnika dela se je močno spremenila, skrajšal se je čas delovnih po- stopkov in zmanjšalo se je število delavcev pri po- sameznih opravilih. Avtorica ugotavlja, da je deli- tev dela na tako imenovana moška in ženska dela še močno zakoreninjena. Zelo zanimiva je navedba konkretnega primera dela in prostega časa v eni od delavsko-kmečkih družin v Zgornjem Kotu. Če izvzamemo gradnjo stanovanjskih in gospo- darskih poslopij, sta bili na splošno hrana in oble- ka nekako do srede 20. stoletja poglavitni postavki družinske porabe. Se po drugi svetovni vojni je bilo kmečko gospodarstvo usmerjeno v avtarkijo, vendar so le redki večji kmetje pridelali dovolj hrane zase. Spričo nizkega kmetijskega pridelka in bornega delavskega zaslužka so manjši kmetje in delavci veanoma skromno živeli. To se je kazalo predvsem v enolični in pomanjkljivi prehrani ter zelo skromni obleki. Večina si je tako v skrbi za golo preživetje morala iskati dodatne vire zasluž- ka. Ni treba posebej poudarjati, da je bila varčnost zelo cenjena lastnost. Šele od šestdesetih let naprej se je začelo postopno dvigovanje kupne moči kmetov. S povečano porabo se je tako dvigala tudi življenjska raven. Najstarejši podatki porabe hrane in obleke na eni od selških kmetij so iz leta 1833. Po izročilu so celo na večjih kmetijah okrog leta 1890 kupovali samo sol in v času bolezni funt sladkorja. Mleko in mlečni izdelki, predvsem sir, žitni izdelki in meso so sestavljali hrano Selanov že v 16. stoletju. V prvi polovid 19. stoletja so izpričane tudi stročnice in okopavine, predvsem krompir. Ta živila sestavljajo prehrano selških dru- žin v glavnem še danes. Posebne jedi so pri- pravljali ob nekaterih kmečkih delih, drugačna je bila prehrana o postnih dnevih. Avtorica je v nadaljevanju podrobneje predstavila različne do- mače jedi, pripravljene iz mesa, krompirja, zelja in repe ter peko kruha in pedva. Domad imajo še danes pri mizi vsak svoje mesto. Sicer pa Selani slovijo po gostoljubnosti, radodamosti in prijaz- nosti. Surovine za obleko so včasih pridelovali kar doma (lan, konopljo in volno za izdelovanje platna in sukna). Vsaj še v drugi polovid 19. stoletja so bila moška in ženska oblačila krojena pretežno iz domače lanene in volnene preje. Nekateri starejši ljudje so se še po prvi in izjemoma po drugi svetovni vojni oblačili po šegi 20. stoletja, vendar pa so se Selani že v zadnji četrtini 19. stoletja zgledovali po preprostejši in sodobni oblačilni mo- di. S sliko in besedilom je avtorica lepo predstavila različne starejše noše. Zapušdnski inventarji od 17. do 19. stoletja pričajo o stopnji gospodarske, stanovanjske in gos- podinjske opreme in posredno tudi o izdatkih za- njo. Na podlagi teh je avtorica lahko ugotovila, da je bila zadevna poraba v primerjavi z današnjo mnogo nižja. Humperški urbar iz leta 1524 je najstarejši vir, ki priča o obstoju družin v Selah. Tako kot takrat tudi dandanes selške družine na splošno temeljijo na cerkveno potrjeni zakonski zvezi. Poleg jedrnih družin so predvsem na kmetijah še danes znane razširjene družinske skupnosti. Od druge polovice 18. do srede 20. stoletja so imele družine pov- prečno 4 do 5 otrok V zadnjih dveh desetletjih je povprečno število otrok padlo na 3. Medsebojni odnosi v družinah so se v obdobju po drugi svetovni vojni bistveno spremenili. Nekdanji togi patriarhalni odnosi v razmerju mož-žena in starši- otroci so zamrli in so danes bolj sproščeni in od- prti navzven. Na nekaterih kmetijah so imeli zra- ven velike stanovanjske hiše še manjšo bajto (havcharc). Vanjo so se ponavadi preselili starši, potem ko so ob poroki sinu ali hčeri predali posestvo. Vzgoja otrok je bila v celoti prepuščena materam, pa še te se niso utegnile kdove kaj ukvarjati z njimi. Na večjih kmetijah so imeli za varovanje otrok pestunjo, delavske matere pa so svoje otroke morale voditi s sabo na polje. Pri vzgoji so bila najpomembnejša pravila lepega ve- denja, verska vzgoja in privajanje k delu. Do nedavnega prevladujoča zakonska endogamija ima za posledico, da ima tako rekoč vsaka družina v Selah po enega ali več bližnjih sorodnikov v do- mad fari. 138 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino Ob poglavitnih življenjskih mejnikih, kot so rojstvo, poroka in smrt, so se oblikovali različni, s šegami in navadami prepleteni vedenjski obrazci. Razne oblike materialne in gmotne pomoa, ki so znane ob življenjskih mejnikih, utrjujejo med- sebojne skupnostne vezi vaščanov. Tako je avto- rica pri tako pomembnem dogodku, kot je rojstvo, natančneje opisala načrtovanje otrok, predporodno zašato, porod, vlogo babice in botra, poime- novanje otrok (ob tem je predstavljena izredno za- nimiva preglednica vseh starejših moških in žen- skih imen, ki so se uporabljala v Selah v obdobju 1692-1990), nego in dojenje ter obnašanje do neza- konskih mater. Pri poroki je najbolj zanimiv zapis o snubljenju in doti, navedene so ženitovanjske osebe, opisana pot k poroki in dogajanje nepo- sredno po poroki, na koncu pa so navedena ustna pričevanja nekaterih starejših prebivalcev o doživ- ljanju svoje poroke. Sledi opis dogajanj ob umi- rajočem in umrlem, pogrebni običaj in popogrebne šege. V Selah so izpričani raznolični medsebojni družbeni stiki in sodelovanja vaščanov. Lastništvo avtomobilov in telefonov seveda rojeva nove oblike medsebojnih stikov. Mehanizacija kmetij- stva, spremembe v poljedelskem gospodarstvu in zaposlovanje pa povzročajo opuščanje ali spremi- njanje podedovanih oblik, hkrati pa ponujajo nove oblike vzajemnega sodelovanja. Vsaj do neke mere so še danes znane nekatere oblike medsebojne po- moči, ki temeljijo na odvračanju ali odsluževanju, pa tudi pomoč iz dobre volje še ni zamrla. Nagibi za ohranjanje medsebojne pomoči so predvsem populacijski, družabno-zabavni in prehranjevalni. Številni podatki pričajo, da je skupnostna zavest pri Selanih zelo razvita. Različne oblike družabnosti so pomembna se- stavina ženitovanjskega slavja in nekaterih drugih družinskih proslav, na primer ob zaključku šole, godovih in zlasti ob rojstnih letnicah. Hkrati z ne- katerimi deli, ki so vključevala večje število ljudi, pa je zamrla večinoma s petjem in plesom zdru- žena zabava, ki je sledila po zaključku skupnih del. Podrobneje so opisani igre in igrače otrok, va- sovanje, fantovski pretepi, petje, ples, godd in preprosta glasbila. Danes delujeta v Selah dve kultumi-prosvetni društvi: Katoliško prosvetno društvo Planina in Slovensko prosvetno društvo Herman Velik Zače- tek prosvetno-kultumega delovanja v Selah je po- vezan z ustanovitvijo tamburaškega društva leta 1902. Kultumo-prosvetno društvo Planina, ki delu- je še danes, je bilo dejansko ustanovljeno leta 1912. Nekako do druge svetovne vojne je društvo razvijalo poleg pevske zlasti gledališko in splošno izobraževalno dejavnosti, pri kateri je imela velik pomen tudi društvena knjižnica. V Selah je de- lovalo ali še deluje več različnih društev, kot na primer gasilsko društvo, hranilnica in posojilnica, športno društvo, lovske družine... Selani pripadajo rimskokatoliški veroizpovedi. Bogoslužnih obredov so bili v cerkvi sv. Urha deležni vsaj že leta 1364. V župnijo jo je pov- zdignil šele Jožef II. leta 1787. Maša in drugi verski obredi se opravljajo v selški župnijski cerkvi, ki je stala vsaj že v 14., morda celo v 13. stoletju, leta 1964 pa so blizu stare slovesno blagoslovili novo cerkev. O visoki stopnji vernosti pričajo številna nabožna znamenja, kapelice in križi. Avtorica nam podrobneje predstavlja obisk nedeljskih in praz- ničnih maš, razne molitve (v narečju), procesije, božjepotništvo, verske združbe, votivna in spomin- ska znamenja, dajatve selški cerkvi ter verovanja in uvere. Nekatere cerkvene praznike in svetniške godo- ve še vedno spremljajo razne podedovane ali šele v povojnem času vpeljane šege in navade. Med njimi se razkrivajo poleg verskih tudi izrazi er\a- čenja z družinsko in vaško skupnostjo ter spo- štovanje izročila, dalje družabno-zabavni nagibi, izrazi medsebojne in moralne pomoči in nena- zadnje navajenost. Stopnja znanja, obzorja in ustvarjalnosti se ka- že na več ravneh. Še do prve svetovne vojne so bile možnosti pridobivanja znanja skromne, po drugi svetovni vojni pa so se bistveno povečale možnosti za pridobivanje znanja v šoli in zunaj nje. Sele pa so tudi okolje, kjer se nekateri do- mačini uspešno izražajo z različnimi likovnimi in slovstvenimi deli. Zanimivo je predvsem selško narečje, ki ne pozna več srednjega spola, še bolj zanimive pa so lokalne pripovedi in zgodbe o ne- katerih domačinih, ki jim otrod še danes radi pri- sluhnejo. Ko so se izboljšale cestne povezave in ko so napeljali telefon, je tudi zdravnik ob nujnih bo- lezenskih primerih hitro pri roki. Tudi zato je v zadnjih desetletjih zamrl pomen domačega zdra- vilstva. Včasih so se namreč zdravili le z naravnimi zdravili, pa tudi čarovni postopki niso bili ne- znanka. Skratka, delo je celovita in temeljita naro- dopisna podoba ljudi in krajev pod Košuto. Odli- kujejo ga kvalitetne fotografije in risbe, natančne skice ter vzorno urejene in pregledne tabele. Hvalevredno je, da je v delu najti obilico zanimivih narečnih izrazov. Predvsem pa daje raziskava vtis, da je napisana z resnično ljubeznijo in spoštovanjem do obravnavanih krajev in ljudi. Bojan Cvelfar 139 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Jože Prinčič, Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. Povojne naciona- lizacije v Sloveniji (1945-1963). Tiskarna Novo Mesto - Dolenjska založba 1994 (Seidlova zbirka, 12. knjiga), 176 strani. Jože Prinač, znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, je priznan raz- iskovalec gospodarske zgodovine povojnega raz- dobja. Njegove razprave so sistematične in teme- ljite, napisane z veliko mero poznavanja arhiv- skega gradiva. Rezultate svojih raziskav je že ob- javil v petih samostojnih publikacijah ter v mnogih znanstvenih razpravah in strokovnih člankih. Cilj in vodilo njegovih prizadevanj, ki so se začela januarja leta 1991 z vestnim zbiranjem arhivskega in drugega gradiva, je bila znanstveno utemeljena in ovrednotena zgodovinska analiza povojnih naci- onalizacij. Pot do tega cilja je bila zahtevna, njen temelj pa je bil postavljen z izdajo Virov za na- cionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni, kjer je Jože Prinčič sodeloval kot eden od treh soavtorjev. Začrtano pot je nato na- daljeval z objavami znanstvenih razprav in član- kov v Prispevkih za novejšo zgodovino in v reviji Borec, leta 1992 pa je izdal samostojno knjigo o industrializaciji Slovenije v letih 1945 do 1956. Pri- čujoče delo tako predstavlja zaokroženo celoto in uresničitev njegovih prizadevanj. Potrebno je poudariti, da to delo pomeni no- vost v slovenskem zgodovinopisju, saj predstavlja prvo historično obravnavo povojnih nacionalizacij v slovenskem prostoru. Nacionalizacijski postopek namreč ni bil izpeljan do konca, saj lastniki naci- onaliziranega premoženja (izjema so bili tuji dr- žavljani) niso dobili z zakonom zagotovljene od- škodnine. Prav zato socialistična oblast druge jugo- slovanske države ni podpirala raziskovanja tega tako pomembnega zgodovinskega procesa. Ker pa so bile prav nacionaUzacije eden od temeljev po- vojne državne ureditve, nam je takšno izredno temeljito in korektno opravljeno znanstveno-raz- iskovalno delo gotovo v veliko pomoč pri razu- mevanju celotnega povojnega razvoja. Pred obravnavo povojnih nacionalizacij nam avtor uvodoma predstavi poglavitne značilnosti navidezne nacionalizacije v jugoslovanskem delu Slovenije v času med obema svetovnima vojnama. To je bil pravzaprav poskus omejiti vpliv in rast tujega kapitala, ki pa ni prinesel pričakovanega učinka. Nekaj besed pa je v uvodu namenjenih tudi nasilni spremembi lastninskega stanja v času okupacije slovenskega ozemlja. S kratkim, a izčrpnim opisom sovjetske teorije o izgradnji socialistične države ter postopnim ude- janjanjem nacionalizacijskih načrtov v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji, začne avtor z osred- njo tematiko, nadaljuje pa jo z ugotavljanjem tak- tilce KPJ pri nadonalizadji v Jugoslaviji. Vodstvo KPJ je namreč ob koncu druge svetovne vojne odstopilo od t.i. taktike "frontalne zadušitve" pri- vatnega sektorja in se rajši odločilo za taktiko njegove "postopne dušitve". Tako se je prvo obdobje v procesu podr- žavljanja zasebne lastnine začelo že v času druge svetovne vojne in je trajalo do decembra 1946. To obdobje so že sodobniki poimenovali "patriotična nadonalizadja" (1945-1946), ker je večina ukrepov, s katerimi je zasebna lastnina prešla v državno last, bila represivnega značaja in uperjena proti vsem protinarodnim in protirevoludonamim ele- mentom, domačim in tujim. Konfiskadja (zaplem- ba) in sekvester (začasna državna uprava) sta bili osrednji obliki nasilnega vzpostavljanja državnega premoženja. Ostale oblike so bile: prevzem bivšega kraljevega, banovinskega in obdnskega premo- ženja, darilne in najemne pogodbe ter odkupi delnic. S temi prijemi je država že do začetka leta 1946 obvladovala celotno bančništvo, zunanjo trgo- vino, zavarovalništvo in promet ter večji del in- dustrije, trgovine, gostinstva in gradbeništva. Pre- ostanek zasebnega premoženja pa je bil pod po- polnim nadzorstvom. Jeseni 1946 je partijski vrh presodil, da nad- onalizadja ne bi poslabšala zunanjih in notranjih političnih razmer. Zato je lahko v začetku de- cembra istega leta Zvezna ljudska skupščina po hitrem postopku sprejela zakon o nadonalizadji. To je pomenilo začetek prve nadonalizadje (1946- 1948), ki je zajela skoraj vsa veletrgovska, pro- metna in gradbena podjetja, velik del industrijskih in lesnopredelovalnih podjetij, trgovin na drobno in hotelov. Po njej je država postala lastnica vseh večjih gospodarskih podjetij v državi, kar je bil sploh pogoj za uvedbo načrtnega gospodarstva. Velike težave, ki so se pokazale pri uresni- čevanju prvega petletnega gospodarskega načrta že v prvem letu, so zahtevale nove spremembe v gospodarskem ustroju države. Vendar pa osrednji motiv za drugo ali dopolnilno nadonalizadjo (1948-1950) ni bil gospodarske, ampak politične na- rave in je bil povezan z informbirojevskim sporom. S to nadonalizadjo so bila spomladi leta 1948 po- državljena vsa preostala zasebna in tuja indu- strijska, rudarska, kreditna in zavarovalna podjetja, samostojne elektrarne, vinske kleti, velika skla- dišča, prevozna sredstva, hoteli, privatne bolniš- nice, sanatoriji in kinematografi. Dovolj pove že podatek, da je po njej bilo v lasti države več kot 90% vseh podjetij. Do tretje in zadnje nadonalizadje pa je prišlo konec decembra 1958. Stanovanjski problem je bil 140 .3 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino zaradi posledic vojne zelo pereč. Zaradi pospešene industrializacije in s tem množične selitve prebi- valstva iz podeželja v mesto pa se je še poglabljal. Zato je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon, s katerim so bile nacionalizirane najemne stano- vanjske in poslovne zgradbe oziroma prostori ter gradbena zemljišča. Na ta način je bilo mogoče v kratkem času in brez večjih vlaganj zagotoviti pre- cejšnemu delu prebivalstva in različnim organi- zacijam veliko število stanovanjskih in poslovnih prostorov. S to nacionalizacijo se je tudi končalo obdobje množičnega podržavljanja. V goriškem in koprskem okraju je naciona- lizacija zaradi kasnejše priključitve k FLRJ, speci- fičnega zgodovinskega razvoja in zunanjepolitičnih okoliščin potekala nekoliko drugače kot na ostalem slovenskem ozemlju. Prav zato so te posebnosti predstavljene v posebnih podpoglavjih. Posamezne faze nacionalizacijskega postopka so razčlenjevali zakonski predpisi. Najprej so od oblasti imenovani predstavniki (upravitelji, dele- gati...) popisali nacionalizirano premoženje ter ga prevzeli od bivšega lastnika. Za ocenitev nacio- naliziranega premoženja so bile pristojne posebne komisije, nova državna podjetja pa za njegovo registracijo. Okrajni ali občinski uradi ter sodišča so morali poskrbeti za vpis nacionaliziranega pre- moženja v zemljiško knjigo, določili višino odškod- nine ter v sodelovanju z republiškimi organi zago- tovili njeno izplačilo. Nacionalizacijski postopek pa so spremljale pre- cejšne težave in nepravilnosti. Izpeljan je bil po- vršno in ostal je nedokončan. Zvezna vlada je v izplačilu odškodnine videla le nepotrebno breme, zato je z njim odlašala. Najprej je leta 1948 razve- ljavila vse dotedanje ocenitve nacionaliziranega premoženja, češ da so previsoke. Nova ocenitev, začeta poleti 1949, pa je bila po navodilih zvezne vlade ustavljena že spomladi naslednjega leta. Po- dobno usodo so doživele tudi ocenitve po tretji nacionalizaciji. Vse, kar je država pod strogimi pogoji omogočila zelo majhnemu številu lastnikov, je bilo uveljavljanje pravice do mesečne akontacije kot nadomestila za odškodnino. Tudi vknjiženje lastninske pravice na nepre- mičninah, ki jih je država pridobila z nacio- nalizacijo, je bilo povezano s precejšnirtri težavami. Te so nastajale zaradi počasnosti zveznih organov pri izdajanju potrebnih predpisov, zaradi napak in pomanjkljivosti, ki so bile napravljene pri prevze- mu nacionaliziranega premoženja ter zaradi neure- jenih zemljiških knjig. Več kot polovica bivših lastnikov se je pritožila zoper nacionalizacijo, vendar je republiška vlada večino teh pritožb zavrnila s laatko obrazložitvijo. Nekaj pritožbam je sicer ugodila in razveljavila od- ločbo o nacionalizaciji, s čimer pa je hotela dosea le določene politične rezultate. Posledice, ki so jih nacionalizacije povzročile, so bile brez dvoma številne, korenite in dolgoročne. Kot pozitivno naravnano je avtor najprej izpostavil dejstvo, da so z osredotočenjem kapitala nastali pogoji za hiter in vsestranski gospodarski razvoj. Pozitivna pa je nedvomno bila tudi omilitev stano- vanjskega problema z nacionalizacijo najemnih prostorov in gradbenih parcel. Med negativnimi posledicami se zdi najpo- membnejša nesmiselna "likvidacija" številnih pod- jetij ali njihova združitev z državnimi gospo- darskimi podjetji. Poleg tega je vrsta delegatov in direktorjev zelo slabo gospodarila z nacio- naliziranim premoženjem, nacionalizacija pa je po- menila tudi konec zasebne pobude in podjetništva. Pomembna je tudi negativna posledica tretje na- cionalizacije, s katero se je zmanjšal obseg naj- boljše obdelovalne zemlje v Sloveniji. Prinčičeva raziskava je nedvomno napisana po zakonitostih zgodovinske stroke. Je zelo temeljita, podrobna in zato dragocena predvsem s podat- kovnega zomega kota, saj so v delu omenjena vsa podržavljena podjetja. Da pa bi bila njihova pre- glednost še večja, nam avtor na koncu knjige po- streže tudi z abecednim seznamom podržavljenih in novoustanovljenih podjetij. Ker je raziskava na- pisana analitično in korektno ter je polna kon- kretnih podatkov, ne bi smela biti zanimiva le za stroko, pač pa tudi za širši krog ljudi, predvsem pa bi morda zanimati bivše lastnike nacionaliziranega premoženja ali njihove potomce. Bojan Cvelfar ZBORNIK 1994/95, Zbirka Šaleški razgledi, 11. zvezek, Velenje 1994, 271 strani. Kljub založniškim težavam, je izšel Zbornik 1994/95, enajsti zvezek vedno ambiciozneje zastav- ljene domoznanske zbirke Šaleški razgledi. Zbor- nik, v katerem sodeluje 17 izključno lokalnih av- torjev, je v celoti posvečen Šaleški dolini in ga lahko označimo kot simpatičen skupek kulturo- loških, zgodovinskih, etnoloških, socioloških, umet- nostnih, okolje-varstvenih in razvojnih prispevkov. Zbornik je izšel ob 140-letnid organiziranega knjižničarstva na Šaleškem. Tako sta prva dva pri- spevka posvečena prav temu jubileju. Ivo Stropnik nas z jedrnatim kronološkim pregledom seznanja z zgodovino knjižničarstva v Šaleški dolini, katerega začetek sega v leto 1854, ko je bila v Šoštanju 141 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 ustanovljena "Musijeva bukvamica". Zapis o Ša- leški atalnid pa je odlomek kvalitetne raziskovalne naloge osmošolcev Aleksandra Debelaka in Alena Marinoviča pod mentorstvom Tadeje Rudolf. V njem so predstavljene politične razmere in s tem vzroki in potrebe nastanka čitalnice ter njena usta- novitev 3. septembra 1882. Na kratko so opisani tudi dohodki in inventar čitalnice. Njen sedež je bil v začetku v Stropnikovi gostilni v Družmirju, od leta 1884 pa je bil sedež čitalnice prestavljen v Šoštanj. Poudarjen je tudi pomen leta 1893 usta- novljenega Kmetijskega brsjnega društva v Vele- nju, katerega program je bil enak drugim podob- nim društvom in čitalnicam. Pričetek biografskega dela za načrtovani Šaleški biografski leksikon potrjujejo izbrane slovstvene biografije, ki nam jih odkriva Ivo Stropnik. Avtor ob tem ugotavlja, da je delež Šaleške doline v raz- voju slovenskega slovstva sicer sorazmerno maj- hen, a je v ožjem, štajerskopokrajinskem in lokal- nem kontekstu dovolj prepoznaven in barvit. Sklop študij in razprav začenja Tone Ravnikar s prispevkom o poznavanju preteklosti Paškega Kozjaka. Kratek sestavek se dotika prezrtega in po- zabljenega pomnika življenja in kulture kozjaškega človeka. Gre namreč za še danes ohranjeno po- kopališko kapelo na starem, že dvesto let opu- ščenem pokopališču pri Strgarjevi kmetiji. Kapela, ki je svojo funkdjo opravljala le štiri leta, je prvotno bila dvonadstropna rondela, s strmo pra- vilno stožčasto streho, danes pa močno preurejena služi kot del gospodarskega poslopja Strgarjeve domadje. Danijela Brišnik poroča o zašdtnih izkopava- njih na gradu Šalek Problemsko zastavljenemu zgodovinskemu orisu gradu, kjer so prebivale manjše ministerialne rodbine, sledi poskus opisa življenja na gradu v lud srednjeveške in novo- veške materialne kulture. Zaradi bogate oblikovne pestrosti namenja posebno pozornost pečnicam. Med njimi je izpostavljena lončasta pečnica, na ka- teri je upodobljena mitološka žival, najverjetneje zmaj. Njihova pestrost kaže, da je bila pečarska in tudi lončarska obrt na zavidljivi ravni, kar potrjuje tudi najdba izredno lepe čaše s pečatki. Med mno- žico najdb so najštevilčnejši ostanki keramičnih po- sod, okvirno datirani v razdobje od 15. do 18. stoletja. Prevladujejo neglazirane, na lončarskem vretenu izdelane posode, medtem ko je delež gla- ziranih posod manjši, toda oblikovno in barvno bogat. Med drobnimi najdbami so različni stekleni in kovinski predmeti, opozoriti pa velja na zelo lično sončno uro iz slonovine, izdelano v 16. ali 17. stoletju. Zelo dobrodošla bo za vse, ki jih zanimajo osebna imena, raziskava Jožeta Hudalesa s pome- nljivim naslovom Nomen est omen, ki je nastala ob intenzivnem proučevanju matičnih knjig žup- nije Velenje v 19. stoletju. Vključen pa je tudi kratek pregled osebnih imen v nekaterih urbarjih, ki se nanašajo na prebivalce vzhodnega dela Ša- leške doline, časovno pa segajo v čas od leta 1480 do 1600. Iz obeh virov je tako nastala zanimiva dokumentadja o spreminjanju mode dajanja imen v preteklih stoletjiJi. Raziskava poudarja sodološko in antropološko stran problema, jezikoslovno ana- lizo imen pa vednoma opušča. V 16. stoletju je največ moških nosilo krstna imena grškega izvora, v nekoliko manjši uporabi so bila imena hebrej- skega izvora. Kljub temu, da so bila najštevilčnejša, je izvorno latinska imena nosilo najmanj moških. Med vsemi krstnimi moškimi imeni je bUo največ Jurijev in Gregorjev. Žal pa na osnovi podatkov iz urbarjev avtor ni mogel ničesar sklepati o ženskih imenih. V 19. stoletju so bila v Velenju in njegovi kmečki okolid najpogostejša imena Jožef, Franc, Ivan, Jurij in Anton (zanimivo je, da podobno stanje kažejo tudi podatki za leto 1994), med žen- skami pa so prevladovale Ane, Terezije, Jožefe in Frandške. Ivo Stropnik analizira govor vasi Ravne pri Šo- štanju, ki spada v severni del srednje-savinjskega narečja in v širšo skupino sevemoštajerskih naredj. Analiza zajema glasoslovno, obUkoslovno, skladenj- sko in besedoslovno ravnino. Žrtve druge svetovne vojne v krajevni skup- nosti Zavodnje, ki obsega kraja Zavodnje in Šent- vid, podrobneje obravnava in jih primerja z žrt- vami prve svetovne vojne Damijan Kljajič. Ker gre za vasi na hribovitem področju, pokritem z obsež- nimi gozdovi, je razumljivo, da so se tod v letih 1941-1945 velikokrat zadrževale različne partizan- ske skupine. Kratek oris dogajanja v teh letih opo- zarja na vse pomembnejše vojaške in druge dejav- nosti partizanov in nemškega okupatorja na tem območju. V nadaljevanju avtor našteva vse žrtve fašističnega nasilja (7) in vse padle borce NOV in POS (10). V nemško vojsko je bilo mobiliziranih preko trideset oseb, od tega jih je šestnajst izgubilo življenje. Poleg tega je en domačin padel pod partizanskimi streli, tako da je skupno število žrtev druge svetovne vojne 34 oseb, kar pomeni 6,02% tedanjega prebivalstva teh dveh krajev. Vse žrtve so bili izključno moški prebivald, v glavnem stari od 20 do 30 let. Podatki iz prve svetovne vojne govorijo izključno o žrtvah, padlih na fronti. V vojsko je bilo vpoklicanih natanko sto domačinov, od katerih jih je trideset izgubilo življenje (6,03% takratnih prebivalcev). Avtor tako dokazuje, da je absolutno število žrtev v obeh vojnah skorajda popolnoma enako. Izredno zanimiva je razprava s provokativnim naslovom "Hvala ti, gospod, da se nisem rodil kot ženska" avtorice Zdenke Hudales, v kateri opo- 142 43 1 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino zarja na podrejen položaj ženskega rodu kot sploš- nega dejstva v večini kultur, naniza pa tudi nekaj misli o obredih in ritualih kot delih simbolnega reda, ki takšen položaj ustvarjajo in ohranjajo. Av- torica ugotavlja, da lahko podrejen položaj žensk razložimo z dejstvom, da ženske v glavnem ena- čijo z elementom Narave, nasproh moškim, ki jih enaajo s Kulturo. Razprave o razvoju in ekologiji začenja Marjan Tamše, ki piše o perspektivi razvoja Šaleške doline. Ker razprava prikazuje predvsem načrte Rudnika lignita Velenje, izzveni kot razmišljanje o posle- dicah izkopavanja lignita, o dobrih in slabih stra- neh rudarjenja in o vplivu nadaljnega delovanja rudnika na perspektivo razvoja doline. Avtor opo- zarja tudi na nujno ekološko sanacijo doline in s tem povezano rekultivacijo prizadetih zemljišč. Skrčena predstavitev magistrske naloge Marte Svetina-Gros nas seznanja z rezultati ekoloških raziskav, pri katerih je bila prvič v Sloveniji uporabljena metoda malega povodja. Namen teh raziskav je bil pridobiti čim več podatkov o vseb- nosti in o koncentracijskih območjih anorganskih komponent, raztopljenih v padavinah, talni razto- pini in vodnih izvirih. Emil Štrbenk pa predstavlja široko zastavljen sanacijski program Vode obane Velenje, ki je zasnovan v dveh fazah in razdeljen na podprograme: tekoče vode, jezera in kanali- zacija. Sklop študij in razprav zaključuje še ena ekološko naravnana tema. Rdeča nit prispevka Marte Svetina-Gros so. pogledi in razmišljanja os- novnošolskih otrok o onesnaženem zraku, o one- snaženju pitne vode in o zmanjšanju količine od- padkov. Na vprašanja, ki se tičejo aktualnih problemov na področju kulture v Šaleški dolini, v rubriki Portret presoje odgovarja Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Zbor- nik prinaša tudi dve kratki poročili, prvo o sim- poziju ob 50. obletnici smrti pesnika Karla Des- tovnika Kajuha, drugo pa o strokovnem posvetu o pomembnem političnem delu dr Karla Verstovška. "Visoka pesem mojemu mestu" nas seznanja z ustvarjanjem Iva Stropnika na področju poezije. Milena Koren-Božiček predstavlja kronologijo vseh razstav galerije Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju od januarja do novembra 1994. Svojih srečanj s švedsko pisateljico Astrid Lindgren, zna- no predvsem po zgodbah o Piki Nogavički, se na svojsten način spominja Marjan Marinšek. Rubrika Jubilejnice je posvečena osemdesetietnici profeso- rice Marije Zupane, katere življenje in delo je opisal Damijan Kljajič, ter šestdesetletnici slikarja Jožeta Svetina, izpod peresa Ljubana Naraksa. S Kulturno kroniko Ane Macur so na kratko pred- stavljene vse kulturne prireditve v Šaleški dolini od januarja do oktobra 1994. Zbornik pa zaključuje demografski pregled za občino Velenje in nove občine. Bojan Cvelfar Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. sto- letju, Zbirka ZRC 2, Znanstveno- raziskovalni center SAZU, Ljubljana 1994, 159 strani. Cestni razbojniki so najpogosteje "napadali oko- li Postojne. Cesta je bila tu precej strma in vozniki so morali voziti počasi, gozdovi v okolici pa so nuduli varno zavetje." (str. 144) Kdor bi se dan- danes srečal s podobno situacijo na glavni cesti ene od najmogočnejših držav, bi si lahko povsem upravičeno rekel: "Da, bliža se konec sveta, ko bodo razmere, ki so dosedaj kraljevale le v najbolj zavrženih predelih našega planeta, postale naš vsakdan, v katerem bo lahko preživel le kakšen Mad Max." Ali si torej danes sploh lahko pred- stavljamo potovanja, na katerih popotniki niso no- sili na prodaj le svojega premoženja, temveč tudi lastno življenje? Še več, ali si lahko potovanja predstavljamo kot pustolovščino po neprijetnih cestah, pod budnim administrativnim nadzorom države (kar pa ni oviralo razbojnikov, temveč le popotnike), ko se je redko kdo podal na pot in je pri tem potoval s kočijo, vozom, konjem ali celo peš in ko po drugi strani modema prevozna sred- stva še niso onesnaževala žlahtnega slovenskega zraka? Kdor bi rad vsaj delno razčistil zgoraj navedene nejasnosti našega mišljenja naj vzame v roko knji- go Eve Holz - Razvoj cestnega omrežja na Slo- venskem ob koncu 18. in v 19. stoletju -, ki nam približa ceste in življenje ob njih. Avtorica se pri tem v veliki meri opira na arhivsko gradivo, zlasti na zelo bogat Gubemijski arhiv, ki ga hranijo v Arhivu Slovenije. Tu so še viri kot so Bericht der Handels- und Gewerbekammer fnr das Kronland Krain zu Laibach an das hohe k. k. Ministerium fnr Handel, Gewerbe und öffentliche Bauten za različna leta, nadalje razprave in debate v Obrav- navah deželnega zbora Kranjskega, skozi čas se spreminjajoa različni deželni zakoni in tudi takratni statistični podatki. Vso sliko dopolnujejo še časopisni članki. Nobeno resno zgodovinsko de- lo seveda tudi ni mogoče brez naslanjanja na že obstoječo literaturo, ki zadeva obravnavano tema- tiko. Na podlagi teh virov in literature je tako na- stala knjiga, v kateri avtorica osvetli čme lise pred- vsem kranjske zgodovine, hkrati pa ne pozabi 143 12 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 celotnega slovenskega prostora, tako, da imamo pred seboj res delo, katero v naslovu upravičeno nosi tudi besedi na Slovenskem. Vsakdo, ki bo raziskoval dele slovenske zgodovine, pri katerih bo moral upoštevati tudi cestne povezave, bo v knjigi našel zanimive in uporabne podatke. S to knjigo se je avtorica lotila zares pomemb- nega zgodovinskega področja. Zgodovine ne mo- remo nikoli povsem razumeti, če ne poznamo tega ožilja po katerem se pretaka najrazličnejše blago, po katerem potujejo ljudje in njihove ideje, na- vade in mentaliteta, kar šele omogoča razvoj neke pokrajine in njenih ljudi. Ljudje namreč med seboj niso nikoli povsem izolirani, temveč se srečujejo in povezujejo. Kakšna pa je medsebojna povezava je v veliki meri odvisno tudi od razvoja cestnega omrežja. V tem času cestno omrežje pri nas glede na ostale pokrajine in države ni bilo slabo razvito Naše ozemlje je prepletalo kar gosto omrežje cesi različnih kategorij. Seveda cestno omrežje ni na stalo iz danes na jutri, temveč se je moralo raz vijati in pri tem ohranjati skozi ves ta čas. Za nas zgodovinarje ni pomembno le naše zavedanje pomembnosti cest, temveč tudi to, kdaj so se tega zavedli "zgodovinski ljudje". To se je pri nas zgo- dilo v začetku 18. stoletja, ko so se pojavile nove gospodarske ideje in so se v skladu z njimi najprej začele graditi in popravljati glavne trgovske in komercialne ceste, nato pa še stranske. Posebno velik zagon je bil tudi za časa Ilirskih provinc, saj so se morale popraviti od vojne zelo uničene ceste, hkrati pa so se s spremenjenim trgovskim položa- jem pojavile tudi zahteve po novih cestah, pred- vsem v Istri in Dalmaciji. Seveda so bile tudi takrat največje pozornosti deležne za oblast najpomemb- nejše povezave. Po Napoleonovem padcu so mo- rali obnovitvenim delom na cestah spet posvetiti veliko pozornost, najprej zaradi uničujočih vojn, pozneje, skozi vso 19. stoletje, pa zaradi razum- ljivega zoba časa. Avtorica nam tako s pomočjo virov nadrobno pokaže stanje cest skozi čas, od tega, kje so pote- kale, kako so bile zgrajene in obnovljene, kaj jih je ogrožalo, do njihovih slabih in neredko tudi dob- rih točk. Cest ni predstavila istočasno v vsej nji- hovi dolžini, temveč po odsekih, kar nam omo- goča spoznati, skozi katere kraje so te ceste pote- kale. Skoda je le, da v celi knjigi ni niti enega zemljevida, čeprav je prav to knjiga, ki jo je potrebno obvezno brati ob zemljevidu cest. Od državnih cest, torej cest za katere je bila zadolžena država in so bile hkrati zelo dobro zgra- jene, tako spoznamo takrat najpomembnejšo cesto Dunaj-Trst (kar jo je potekalo po slovenskem ozemlju) z odseki do Reke, Gorice, preko Hrušice in proti Istri. Druge državne ceste so bile še pod- korenska, ljubeljska in kokrška cesta proti Koroški, predilska cesta, dravska ali koroška vezna cesta, zagrebška, karlovška in tudi zaloška cesta. Avtorica nam zelo nadrobno predstavi tudi ne- erarske ceste, torej ceste za katere ni skrbela dr- žava, temveč dežela, okraj ali občina, pač glede na to, komu so najbolj koristile. Zato so se te ceste med seboj delile na več kategorij, ki pa so se z leti večkrat spremenile. Neerarske ceste so bile za gos- podarski razvoj prav tako pomembne in torej ena- ko nujne kot državne. Tega so se tudi takrat prav dobro zavedali. Celo vpeljava železnice ni njihov pomen nič zmanjšala. Razmah železniške mreže je celo pripeljal do gradnje novih cest, saj je bilo nuj- no potrebno uskladiti železniško in cestno omrež- je, kar je tudi pripeljalo do nastarika železniških obvoznih cest, torej cest, ki so vodile do ko- lodvora. Za vzdrževanje, izpopolnjevanje in dograje- vanje tako obsežnega cestnega omrežja so seveda potrebovali veliko denarja. Povsem upravičeno lahko zapišemo, da so bile za ceste prav tako kot danes potrebne predvsem tri stvari: denar, denar in še enkrat denar. Najpomembnejši vir sredstev za popravilo in vzdrževanje cest so bile mitnice, ki so bile kar na gosto posejane ob cestah in mos- tovih. Zato so se sčasoma vse bolj krepili ugovori, da mitnice kljub zbranim sredstvom samo zavirajo promet in trgovino in jih je zato potrebno ukiniti. Ti ugovori nam postanejo povsem razumljivi, ko spozriamo število mitnic in komplicirane uradne postopke, ki so spremljali prehode preko mitnice. Da tudi takratni ljudje niso bili neobčutljivi za različne sitnosti, ki jih prinašajo potovanja, nam dokazujejo predvsem predpisi, ki potnikom pre- povedujejo brez razlogov žaliti ali celo tepsti mit- ničarje, ki pa morajo biti po drugi strani prav tako vljudni do potnikov. Izpod avtoričinega peresa hkrati spoznamo tudi celotno bogatstvo obsežnih navodil za delovanje, ki so jih prejemale mitnice od oblasti in to prelco primerov posameznih mitnic, kot je bila npr. ko- morna mitnica v Podkorenu (str. 58-59) aH komer- cialna mitnica na Planini (str. 64-67) in tudi od države izdanih predpisov, ki so veljali za državne mitnice (str. 80-82). Zanimiv je tudi pregled stalno se spreminjajočih mitnin. Pri višinah mitnin nam postane povsem razumljivo, da so se jim ljudje poskušali izogniti na vse mogoče načine, kar nam npr. lepo ilustrira dekret, po katerem je "treba pla- čati mitnino tudi za voz, iz katerega pred mitniško zaporo izprežejo živino, ga s človeško silo po- tiskajo preko nütnice in na drugi strani vprežejo novo živino." (str. 86) Pri tem moramo seveda ve- deti, da je bila prav takrat višina mitnine odvisna tudi od števila vprežene živine. Ni kaj, človeška domišlija pri iskanju pravnih lukenj, le da bi 144 3 1-2 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prihranila kakšen novčič, res ne pozna meja. Zelo je bilo razširjeno tudi tihotapstvo, torej namerno izogibanje mitnicam. Tudi oblash seveda niso bile brez iznajdlivosti in so npr svoj smisel za napre- dek kmalu začele kazati z veselim zaračunavanjem novim prevoznim sredstvom kot so kolesa, avto- mobili in motoma kolesa. Dmgi način vzdrževanja in financiranja cest je bil poleg mitnic še zakup različnih cestnih odsekov. Vendar je pri tem že konec 18. stoletja prevladalo spoznanje, da je to precej neuankovit način vzdrževanja cest, zlasti še, ker je bilo za primemo ceno tudi težko najti primemega zakup- nika. Vzdrževanje cest je zato vse bolj prehajalo v roke plačane administracije. Tretji precej razširjen naän vzdrževanja je bila cestna tlaka. Tudi ta način se je zaradi nasprotovanj skozi vso 19. sto- letje vse bolj umikal v ozadje. Po dmgi strani pa je postajal vse pomembnejši vir financiranja prav od- kup od tiake. Da ne bi obsedeli le pri metafizičnem spozna- vanju cest brez trdne predstave o izgledu tak- ratnih cesta, nas avtorica seznani s tehniko gradnje cest in materiali iz katerih je bila cesta zgrajena. Pri tem so ji bile zlasti v veliko oporo knjige tak- ratnega inženirja Jožefa Schemerla. Hkrati tudi spoznamo dolžnosti cestnega osebja, torej cestnih komisarjev in njim podrejenih cestnih mojstrov in njim podrejenih cestarjev (katere je bilo mimo- grede povedano tudi prepovedano pretepati). Samo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest je natančno določala cestna zakonodaja. Odnos uporabnikov do cest pa lahko razberemo iz poli- djskih redov, ki so urejali življenje in gibanje po cestah. S spoznanjem prepovedi tako spoznamo kakšen je bil takratni odnos precej nevestrvih ljudi do cest. Takratni čas je bU zaznamovan tudi z velikimi težavami, ki so spremljale popotnika na poti. Naj- prej je bila tu množica cestnih razbojnikov, ki so popotniku prav radi izpraznili mošnjiček in je bil pri tem popotnik lahko še vesel, če je odnesel živo glavo. Seveda tudi oblasti niso mirovale in mar- sikaterega razbojnika so prav rade volje skrajšale za glavo. Poleg tega pa so takratnemu popotniku tudi same oblasti odvzemale veselje do potovanja, saj so mu s potnimi listi in kompliciranim načinom njihove pridobitve prav lepo omejile svobodo giba- nja. Te težavne razmere so se nakako izboljšale šele z dmgo polovico 19. stoletja in potovanje je sčasoma začelo postajati samoumeven užitek, kakr- šnega poznamo tudi danes. Andrej Pančur Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, 376 strani. Cankarjeva založba je izdala reprezentančno monografijo Dokumenti slovenstva. Časovno po- kriva knjiga obdobje od prihoda Slovanov do leta 1945, torej približno 14. stoletij. Izjemen, težko ob- vladljiv razpon, pa tudi teme znotraj tega časovne- ga okvirja so iz tako različnih podrodj, da nujno zahtevajo sodelovanje večjega števila avtorjev-spe- dalistov. Knjiga vsebuje 73 prispevkov, ki jih je napisalo 48 piscev, za ilustradjo je tukaj še 171 barvnih in 214 čmobelih fotografij. Dmgačnost in posebnost knjige je ta, da temelji na arhivskem materialu, torej na pristnih dokumentih, ki predstavljajo temelj za to, kar o preteklosti naroda sploh vemo. Brez njih ni naše zgodovine, ni Slovencev in slo- venstva. Fotografije, ki tekst spremljajo, prikazujejo izbor arhivskega materiala (od srednjeveških listin do dokumentov, ki so nastali v 20. st.) iz domačih in tujih arhivov. Prispevki so pisani za širši krog bralcev, ki ni- majo ustreznega zgodovinskega predznanja. Mar- sikdaj zelo zapletena zgodovinska vprašanja so predstavljena enostavno in lahko razunrJjivo, pa kljub temu ni izostalo skoraj nič bistvenega; av- torjem je uspelo v koncizni, vendar ne preveč s podatki nabiti obliki predstaviti glavne procese in dogodke v zgodovini Slovencev. Posameznim av- torjem lahko zamerimo - ampak teh je res za enomestno število - "kranjskocentrizem". S tem iz- razom hočemo povedati samo to, da nekateri še vedno mislijo, da je zgodovina Slovencev samo tisto, kar bi nekako lahko umestili na območje bivše dežele Kranjske v nekoliko razširjeni obliki. Pri tem običajno potegne najkrajšo severovzhodni del Slovenije, ki ostane prezrt ali obdelan v skromnem odstavku. Vedni piscev pa je le treba priznati, da so se dobro zavedali besed Otona Zupandča, ki je nekoč zapisal, da je "...pojem slovenstva potrebno lodti od irhastih hlač in čevljev na kveder". Uvodna poglavja pripravijo bralca na samo problematiko knjige, predstavijo arhivsko gradivo ter domače in tuje arhive, ki hranijo pričevalce slovenske preteklosti. V nadaljevanju sledijo v kro- nološkem vrstnem redu poglavja, ki predstavijo prihod Slovanov, življenje in politični okvir našega prostora v srednjem veku, cerkveno upravo, na- stanek samostanov nastanek in razvoj mest, pri- sotnost in vpliv Benečanov, srednjeveška sloven- ska besedila, reformadjo, turške vpade prometne poti, trgovce in bankirje, absolutizem in razsvet- ijer\stvo, prisotnost slovenščine v uradnem poslo- 145 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 vanju, rojstvo sodobne slovenske literature, pro- gram Zedinjene Slovenije, začetek industrijske dobe, rast prebivalstva, izseljenstvo, nastanek uni- verze, zdravilišča in turizem, umetnost, čas in po- litiko med vojnama in okupacijo Slovenije 1941, zadnji dve poglavji pa govorita o prevzemu oblasti s strani komunistov. Knjigo, o kateri pišemo, se splača vzeti v roke zaradi vsebine, tistemu, ki nima potrpljenja v bra- nju, pa bodo mogoče že odlične fotografije izvir- nih dokumentov pomagale razjasniti pojem "slo- venstvo", kajti ni ga lahko razumeti in težko si je pod tem karkoli predstavljati. Martin Steiner smeh in veselje. In nenazadnje, ali verjamete, da je Peter Brueghel starejši na svoji sliki upodobü kar 91 (da, enaindevetdeset) iger. Elizabeta Hriberšek Balkovec Nataša Golob, O srednjeveških igrah in I smehu, ilustriral Matjaž Schmidt, Mladika, Ljubljana 1995, 45 strani. Pri založbi Mladika je izšla nova knjiga iz zbirke Živi srednji vek (leta 1992 je izšla knjiga z naslovom Srednjeveški rokopisi; Stavbamice), ki na poljuden, privlačen a neizpodbitno strokoven na- čin, mlajšim bralcem in ljubiteljem preteklosti predstavlja drobce, ki so sestavljali "davno" pre- teklost. Mladim bralcem skuša avtorica predstaviti (štej- mo v to skupino tudi mlade po srcu), kako so si naši predniki zapolnili čas. Predvsem nas opozarja, da so takrat čas jemali drugače, ni se jim tako mudilo. Igre so bUe sestavni del življenja (več je bilo v njih poučnega značaja), pospremljene so bile z zgodbo, prigodo, ki naj bi sodelujoče poučua o normah tistega časa. Skozi življenjska obdobja posameznika Nataša Golob predstavi posamezne igre, ki so se igrale v določeni starosti. Pri najmlajših so bile to ropo- tuljice, pri nekoliko starejših razne vetrnice, vrtav- ke pa tudi zmaji, obroči, fmikole. Že pri sedmih letih (ko smo tudi mi že pričeli drgniti šolske klopi), je igra postala sestavni del pouka. Tu so se pokazale razlike, odvisno je bilo, kateremu stanu si pripadal (plemiška vzgoja se je bistveno razliko- vala od meščanske). Tudi odrasli se niso odrekli čarom iger, le da so bile te spet drugačne, veli- kokrat so se igrale za denar, posestva. Vse to nam je avtorica pričarala skozi drobce, ki jih je odkrivala ob svojih raziskovanjih na sli- kah, obokih, tramovih, pa na robovih rokopisov, prvih knjig. Kot je zapisala, ti te male iskrivosti privabijo na usta nasmeh in si končno dopoveš, da življenje v srednjem veku le ni bilo tako temno in čmo in grozno in težko, marveč je prinašalo tudi Raquel Lopez Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani. Manuel Lucena, Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani. Federico Lara Peinado, Kako so živeli Fe- ničani, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani. Federico Lara Peinado, Kako so živeli Ba- bilonci, EWO, Ljubljana 1994, 95 strani. Vse štiri knjige so iz zbirke Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje. Če odmislimo zbirko Kako so živeli, ki jo je pred leti izdala Mladinska knjiga, je na našem trgu vedno primanjkovalo knjig s po- dobno vsebino. Način pristopa do zgodovine, ki jo predstavljajo podobne zbirke, je najboljši za mla- dega bralca, saj na takšen neprisiljen naän, skozi prizmo vsakdanjega življenja, vsrka vase množico podatkov o preteklosti, jih zna tudi pravilno raz- porediti v času in prostom ter uporabiti. Zgradba vseh štirih knjig je podobna. V uvod- nem delu avtorji na kratko predstavijo politično zgodovino posamezne civilizacije. Na kratko, le toliko, da izvemo "kje in kdaj". Potem pa se pre- selimo v dmg svet - v svet Babiloncev, Aztekov, Grkov, Feničanov. Predstavijo nam hiše, njihovo zunanjost in notranjost, način gradnje. Razkrijejo nam skrivnost oskrbovanja mest in skrb za mestno higieno. Izvemo, kako so potekali poročni obredi, kako so skrbeli za otroke, za njihovo telesno in duševno zdravje (vzgoja). Ko prebereš knjigo, veš, kako so se lepotičile Grkinje ali Feničanke, kako so se oblačile njihove močnejše polovice, kakšne čevlje so nosili, kako in kje so se zabavali, kaj so jedli (in tudi, kako so jedi pripravljali). Za prijetno življenje je bil potreben denar, zato nam avtorji pripovedujejo o obrtnikih, trgovcih, kmetih, pomorščakih, o prvih oblikah denarja. Državo je bilo treba braniti pred nevoščjivimi sose- di, ki še niso vedeli, "da lepa beseda lepo mesto najde", zato so imeli vojsko (tudi njeni oprem- ljenosti je namenjeno nekaj besed). Ko so naravne sile odpovedale, so nastopili bogovi in božanstva. Skozi množico različnih imen nas avtorji popeljejo neprisiljeno in občutek imaš, da končno veš, kam kdo na posameznih "Olimpih" sodi. 146 43 12 KRONIKA 1995 časopis za siovenslco krajevno zgodovino Vse te drobce so avtorji nanizali v, lahko bi rekli, kar pravljico o Grkih, Babiloncih, Feničaruh in Aztekih. Ob pisanju vseskozi navajajo, od kod so dobili posamezne podatke. V knjigah je bogato slikovno gradivo, dodani so slovar manj znanih besed, imensko in stvarno kazalo ter seznam literature. Elizabeta Hriberšek Balkovec Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944-1951, Zgodovinski arhiv Celje (Štu- dije, 1), Celje 1995, 230 strani. Celjski zgodovinar Milko Mikola je v svojem delu orisal sodne procese pa tudi izvensodne usmrtitve na Celjskem v času, ko so komunisti prevzemali oblast na Slovenskem in ko sodišča niso bila sodišča, temveč organi za uničevanje raz- rednega sovražnika. Če se sodniki tega niso zave- dali in so še vedno hoteli biti sodniki, so bili od- poklicani in v javnosti ožigosani kot ljudje, ki skrivaj podpirajo razrednega sovražnika. Za razliko od sedanjih časov so v obravnavanem obdobju sodišča delovala zelo hitro in je le malo primerov ostalo nerešenih. Mikolino delo pa nam še enkrat dokazuje že neštetokrat izrečeno misel, da ne ta ne ona skrajnost nista v redu. V prvem poglavju avtor opisuje delovanje partizanskih vojaških sodišč na Celjskem v letih 1944 in 1945 in v drugem procese pred vojaškima sodiščema v Celju v prvih povojnih mesecih. Voj- nega časa, ko ratio izgubi sleherni smisel, seveda ne moremo ocenjevati z merili ljudi, ki niso do- živeli grozot vojne. Hladnokrvnost likivdatorjev iz vrst VOS, enot VDV ali OZNA zato niti ni tako presenetijiva, toda kljub temu se bralcu dela po- rajajo mnoga vprašanja. Prvo je seveda, ali je bilo treba pri uničevanju resničnih in navideznili nas- protnikov res moriti tudi otroke? Mikola našteva tudi primere, ko so partizanske enote izpuščale ujete nasprotnike, likvidirale pa le tiste, ki jim je bil zločin dejansko dokazan. Iz orisov teh in njim nasprotnih dogodkov se nam prikazuje bolja real- na podoba moralnih vrednot narodnoosvobodil- nega boja kot pa na kakšnem "znanstvenem" sim- poziju v drugem največjem slovenskem mestu, kjer je poleg problematike in referentov zelo eno- stransko izbrana celo publika. Iz prvih povojnih mesecev je Mikola osvetlil procese proti domobrancem, ki so bili zaradi mla- doletnosti izvzeti iz povojnih likvidacij v Teharjah in okolici ter procese proti Nemcem, pri katerih je bilo za obsodbo dovolj že dejstvo, da je bil po- sameznik član predvojnega Kulturbunda. Obsodba zaradi članstva v legalno priznani organizaciji pa verjetno ni ravno najlepši zgled pravne države. Poseben problem so seveda izvensodne likvidacije. Avtor je omenil nekaj takšnih primerov in orisal slučaj, ko je bil postopek proti morilcem na so- dišču ustavljen. V tretjem poglavju so opisani procesi pred se- natom sodišča slovenske narodne časti v Celju v poletnih mesecih leta 1945. Večina od okoli 1000 obsojenih je zagrešila manjše prekrške kot so bili zaničevanje OF ali propagiranje njim nasprotnih političnih organizacij, članstvo v nemških organi- zacijah ipd. Sodišče narodne časti je bilo ukinjeno avgusta 1945, ko so začela delovati redna dvilna sodišča, v Celju okrajno in okrožno, kar je opisano v zadnjih dveh poglavjih. Sprejemanje zakonodaje, npr. na- čel kazenskega postopka in celovitega kazenskega zakonika, je potekalo zelo počasi, tako da lahko samovoljnost posameznikov v sodnem aparatu in precejšnje pristojnosti notranje uprave štejemo za del sistema, ki bi ga lahko ocenili za slovenski zakon linča. Do sistemskih sprememb sodstva je prišlo v začetku petdesetih let, po avtorjevem mnenju zato, ker so komunistični oblastniki do takrat že uničili večino razrednih sovražnikov. K temu je treba dodati vsaj še en, nič manj po- memben vzrok, ki ga je avtor spregledal. To je bil pritisk zahoda na Jugoslavijo, ko se je ta po in- formbirojevskem sporu znašla v popolni izoladji. Poskus preboja blokade z navezavo stikov z zahodom pa je zahteval kozmetične popravke si- stema, ki bi zadovoljili nove zunanjepolitične za- veznike. Zaradi preglednosti je Mikola pomembnejše sodne procese na celjskih sodiščih razdelil po sku- pinah in ločeno obravriaval procese proti indus- trialcem in obrtnikom, proti trgovcem, proti kme- tom, proti delavcem, proti duhovnikom in redov- nikom in proti pripadnikom ilegalnih skupin in organizadj. Za prve od naštetih Mikola ugotavlja, da so bili na Celjskem le redki podjetniki, ki niso bili postavljeni pred sodišče. Vzrok je jasen: če je bila ob nadonalizadji podjetja izrečena še obsodba (pa naj je bila še tako za lase privlečena), je odpadla v zakonu zapisana, a le redko uresničena obveza države, da izplača nadomestilo za nado- nalizirano premoženje. Enak interes, zaplemba za- sebna imovine v korist države, je bil glavni vzrok še številnim drugim procesom, pri nekaterih pa so za opomin ostalim za banalne vzroke dodali še kakšno smrtno kazen. V dokaz zakonitosti je so- dišče izreklo tudi kakšno oprostilno sodbo in celo kaznovalo nekaj preveč goredh mladih partijcev, ki so v preganjanju kmetov ali cerkve prešli vse 147 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 meje. Posebno vprašanje pa so seveda "bande", ki jih bo moralo zgodovinopisje še posebej analizirati, kajti Mikola je odprl nekaj res zanimivih vprašanj: ali je bila v njihovo organiziranje neposredno vple- tena OZNA, kajti revoludonama oblast rabi notra- njega sovražnika, in če ga ni, ga je treba narediti. Poleg arhivskih virov je Mikola opravil še več pogovorov z ljudmi, ki so bili pripravljeni spre- govoriti o tistih težkih letih. Med temi so bile seveda žrtve, kajti rablji v kateremkoli času zelo nerado govorijo o svojih dejanjih v preteklosti in se v vznesenih govorih spominjajo slavnih trenut- kov, pred raznimi komisijami pa o manj slavnih časih ne vedo povedati ničesar. Nekatere žrtve še vedno težko govorijo o tistih, ki so jim storili gorje, kar je deloma posledica vcepljenega strahu, delo- ma pa verjetno tudi preprostega dejstva, da gre za odpiranje komaj zaceljenih ran. Se pa na tem mes- tu odpira med zgodovinarji pogosto izrečeno vpra- šanje: ali je smiselno za ne tako oddaljen čas za še živeče akterji dogodkov uporabljati polna imena ali le njihove kratice. Če zadržek, da še žived ne bi bili radi orisani v javnosti, velja za žrtve, ki se z grenkobo spominjajo tistih časov, pa po mojem mnenju ne bi smelo veljati za odgovome osebe in nosilce javnih hinkdj, ki morajo biti v vsakem trenutku odgovorni za dejanja, ki so jih naredili ob opravljanju te funkdje. Dmgače se bo kdo spom- nil in npr. začel pisati takšno zgodovino 2. sve- tovne vojne, kjer bo uvodoma navedel, da je naj- večji krivec zanjo neki A. H. iz Avstrije. Ob koncu knjige se bralcu zastavljajo še šte- vilna vprašanja, na katera je danes še težko odgo- voriti in čaka politično zgodovinopisje še precej napornega dela. Branje tega dela bi bilo posebej priporodjivo za vse tiste, ki se posebej ob sedanjih politično razgretih razpravah o popravi krivic brez poznavanja osnovnih dejstev oglašajo v javnosti (kar je danes že kar nadonalni šport Slovencev). Avtor, kot se za zgodovinarja spodobi, ne vsiljuje končno veljavnih sodb, ki jih politiki običajno za- govorajajo z vidika, da je možno le dvoje stališč: moje in napačno. Sodni procesi na Celjskem so le pričevalec, da je krog tistih, ki se jim je zgodila krivica, zelo širok. Da pa ti ljudje še po skoraj polstoletnem obdobju niso dobili zadoščenja za prestane muke, je dejstvo. Kajti politični zaporniki iz Lepoglave - ki je bila, mimogrede povedano, proti zaporom iz prvih let po 2. svetovni vojni pravi "hotel" - so dobili zadoščenje za prestane te- gobe že po desetletju ali dveh in se jim je doba "političnega dela" prištela k delovnim letom za odmero pokojnine. Mikola se je lotil precej nehvaležnega dela, saj je kot prvi na tako konkreten način, z naštevanjem in analiziranjem številnih procesov, žrtev in rabljev ter zakulisnih političnih iger obravnaval revoludo- namo sodstvo v Sloveniji v prvih povojnih letih. Ob prebiranju njegovega dela se bodo prizadetim v opisanih procesih in njihovim svojcem brez dvo- ma potočile solze grenkobe. Bilo pa bi dobro, če bi knjigo prebrali tudi tisti, ki se "ne spomnijo več", da bi obudili spomin in se morda le spomnili. Aleš Gabrič OTIVM, Časopis za povijest svako- dnevnice, izdajatelj: Povijesno društvo "OTIVM" Zagreb, št. 1 (1993), 31 strani in št. 2 (1994), 81 strani. Z ustanovitvijo Povijesnog dmštva OTTVM spomladi 1992 je v hrvaškem zgodovinopisju za- pihal nov veter, ki je že naslednje leto prinesel prvo številko istoimenske revije za zgodovino vsakdanjika. Vsak začetek je težak, opozarja stara modrost. In prav tej bi lahko pripisali nekoliko skromnejšo zunanjo podobo nove revije. Seveda pa je veliko pomembnejši vtis, ki ga dobimo, ko revijo odpremo in jo začnemo prebirati. Tedaj pa doživimo prijetno presenečenje: sodobni pogledi na zgodovinopisje, kvalitetni članki in zanimive teme. Neposreden povod za ustanovitev OTIVMA je bilo še kako resnično dejstvo, da je v okvim tradidonalnega zgodovinopisja raziskovanje vsak- danjega življenja ostalo popolnoma zanemarjeno. Poleg zapolnitve tega, še neobdelanega področja hrvaške preteklosti, pa je na ustanovitev močno vplivala tudi močna želja po zagonu sodobnih me- todoloških načel v hrvaškem zgodovinopisju. Cilj članov in sodelavcev omenjenega dmštva je že od vsega začetka popularizadja zgodovine in njeno približevanje širšim množicam, ne da bi s tem zvodenela njena znanstvenost. V ta namen so po- vezali prijetno s koristnim in začeli svoje ideje uresničevati z javnimi predavanji v zagrebški gos- tilni Pod starim krovovima in z različnimi pred- stavitvami na zagrebških ulicah. Po besedah pred- sednika dmštva Nevena Budaka so se za naziv "OTIVM" - ki je med dmgim povezan tudi s prvo zgodovino dinastije Trpimirovič - odlodli pred- vsem zato, ker ta starodavni pojem nosi v sebi njihov dlj: znanost, razmišljanje in sproščenost. Uredništvo se je odločilo za tematske števuke revije in tako so vsi trije članki v prvi številki posvečeni vprašanju morale, od srednjega veka preko baroka do 20. stoletja. Tako nas prva razprava Zdenke Janekovič-Ro- mer, napisana na temelju Knjig zločinov iz konca 13. in začetka 14. stoletja, za nekaj trenutkov popelje v razburljivo nočno življenje srednjeveš- 148 .3 12 KRONIKA 1995 i časopis za slovensko krajevno zgodovino kega Dubrovnika. Avtorica nam tako na prefinjen način prikaže delčke družbenih odnosov, načina življenja in mentalitete nekaterih prebivalcev Dub- rovnika. Hkrati pa razprava odkriva svet nasilja in izgredov v večernih in nočnih urah, ki je Dub- rovčanom dajal občutek ogroženosti, tako da si jih velika večina ponoči sploh ni upala stopiti na ulico. Udeleženci nočnih uličnih pustolovščin so največkrat bili mlajši moški, ki so v dveh tretjinah zabeleženih primerov svojo odvečno energijo sproščali v obliki pretepov, pri katerih so, kljub prepovedi nošenja orožja, uporabljali tudi razno- vrstne pripomočke (palico, kamen, nož, meč, kopje in še kaj). Številna in duhovita so bila tudi razna preklinjanja in žalitve. Nekateri nesrečniki so v pijanosti delali tudi politične izgrede. Nekaj je bilo tudi vlomov in tatvin. Kartanje in kockanje, ki so ju sicer tolerirali, pa sta predstavljala eno od naj- bolj priljubljenih in množičnih zabav v nočnem času. Prav tako so bile tolerirane tudi prostitutke v javnih hišah. Mestna oblast se v nočno življenje ni preveč vpletala. Z zakoni je sicer gibanje ljudi in odprtje gostiln omejevala, a teh zakonov ni vedno dosledno izvajala. Timur Križak v svojem prispevku razčlenjuje odnos duhovnika Juraja HabdeUča do navad so- dobnikov (tako tistih iz vrhov družbe kot tudi nižjih slojev), predvsem v luči njegovega zadnjega dela Pervi otca našega Adama greh napisanega leta 1674. V tem delu je najostreje obsodil pre- tirane pojedine, v sklopu katerih je videl še druga zla nemoralnega obnašanja. Na takšnih pojedinah se je namreč ponavadi preobilno jedlo in popivalo, ljudje so se zabavali z raznimi šaljivimi igrami in hazardiranjem, veliko so tudi opravljali. Prav tako pa ni odobraval plesa, modnega in razkošnega oblačenja ter med ljudstvom zelo priljubljenih ljubezenskih pesmi. O morali v Donji Kašteli (1918-1939) piše Ma- den Domazet. Dokumenti župnijskih in občinskih uradov namreč pričajo o prinašanju drugačnih kulturnih obrazcev in navad v tradicionalno "vaš- ko" življenje, ki jih je kot nujno zlo povzročil raz- voj turizma v tem delu Dalmadje. Turisti namreč niso upoštevali posebnih plaž za moške in ženske, pač pa so se kopali skupaj, nekateri tudi povsem goli. Poleg tega so se, navadno oblečeni le v kopalke, brez sramu sprehajali po mestu in si tako pomanjkljivo oblečeni celo upaJi občudovati lepote notranjosti kaštelskih cerkva, ponod pa so pogosto vnašali nemir med domadne s kaljenjem nočnega miru, največkrat s petjem "pikantnih" pesmi, pre- klinjanjem, ljubezenskimi sestanki in vsem kar so- di zraven. Župnijski uradi so vseskozi opozarjali tudi na razraščanje komunističnih idej, ki naj bi po njihovem mnenju poleg proticerkvenega stališča propagirale tudi "seksualno nemoralnost". Mestne oblasti takšnega obnašanja turistov sicer niso odo- bravale, a ker so bile zelo zainteresirane za razvoj turizma, so ga do neke mere tudi dopuščale. Nasprotno pa so lokalne cerkvene oblasti odločno stopile v obrambo že utečenih moralnih norm, na nemoralno početje tujcev so gledale s prezirom in v njem videle nevarnost prenašanja le-teh na do- mače prebivalstvo. Prvo številko revije zaključujejo tri kratka po- ročila o razstavah. Prvi dve prinašata različne vtise z razstave Od svagdana do blagdana, postavljene v Muzeju za umjetnost i obrt v Zagrebu. Tretje poročilo pa nas seznanja z razstavo Donja Kašteja u prvoj polovid 20. stolječa, ki so jo pripravili sodelavd OTFVMA. Povsem na koncu je našteta vsa dotedanja pestra dejavnost Povijesnog Društva OTIVM, ki se poleg že omenjene razstave lahko pohvali tudi z organizadjo javne tribune, sim- pozija in večih predavanj. Zadnja stran revije nam ponuja tudi nekaj zanimivih knjižnih naslovov tujih avtorjev, pri katerih pa bralec pogreša vsaj kratko predstavitev zgolj naštetih del. Izid druge številke revije OTIVM potrjuje, da je uredništvo uspešno prebrodilo začetne težave. Na- klada se je Lz borih 200 povečala na 500 izvodov. Že na prvi pogled je druga številka obsežnejša, bo- gatejša, boljša. Vsebuje več člankov (med njimi sta kar dva izpod peresa tujih avtorjev), tudi ocene in poročila o novostih s knjižnih polic so dobila svoj prostor. Razen prvega prispevka, so ostali trije te- oretične narave in osvetljujejo metodološke pro- bleme novih smeri v zgodovinopisju. Prav zaradi tega je za nestrokovnjaka vsebina druge številke "OTIVMA" morebiti manj zanimiva, za zgodo- vinarja pa toliko bolj dobrodošla. Prvi prispevek Nelle Lonza nam slikovito od- kriva vsakdanjost na Knežjem dvoru v Dubrov- niku v 18. stoletju. Najprej je predstavila zunanjost in notranjost te čudovite zgradbe, razporeditev prostorov v njej in opozorila na pomen atrija kot nekakšnega trga v sami zgradbi. Vsakdanje živ- ljenje na dvoru je prikazala na podlagi dveh iz- branih vsakdanjili opravil in ju podrobneje ana- lizirala. Ob zasedanjih ali svečanostih so si na dvoru namreč privoščili različne pijače in slašdce (med njimi največ kave in sorbeta, slašdco po- dobno sladoledu). Stranišče pa je bilo urejeno le v enem posebnem prostoru, zato so uporabljali še tri vrste sanitarij: posebne (največkrat steklene) poso- de za malo potrebo, za veliko potrebo so upo- rabljali podobne posode s pokrovom, nameščene v posebnih omaricah, jetniki pa so bili prepuščeni uporabljanju preprostih jam, prekritih z rešetkami. Avtorica je prikazala tudi drobce iz vsakdanjega življenja ljudi, ki so na dvoru stalno prebivali: knežje in ječarjeve družine, stražarjev in zapor- nikov. Na ta način je avtorica skušala namigniti. 149 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 da sta se javno in zasebno življenje na dvom \ mnogo bolj prepletala, kot bi si lahko vnaprej ' mislili. j Z razpravo Mikrohistorija - dopuna ili su- : protnost makrohistorije Mirjana Gross že v nas- \ lovu opozarja na ne tako nepomembno dilemo, v j kateri tiči eno od središčnih vprašanj zgodovinske ! stroke: kako postaviti interpretacijo posameznega zgodovinskega pojava, o katerem priča določen vir, v širši dmžbeni kontekst. Nanj skušajo odgo- voriti različne teorije. Nekdanji "avantgardni" fran- coski socialni zgodovini oziroma stmji okoli časo- pisa Annales danes ugovarjajo novi pogledi, ki jim j pripada tudi mikrozgodovina. Le-to najbolje ozna- ! čuje pojem "zgodovina od spodaj" (history from | below, Geschichte von unten), ki raziskuje povsem j pozabljeno zgodovino širših slojev, predvsem mar- ginalnih skupin. Avtorica v nadaljevanju prikaže nastanek in pomen različnih stmj mikrozgodovine j v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in dmgih ! državah, pri čemer opozarja na njihove dobre in j slabe strani. Hkrati pa bralcu v lastno presojo po- , nuja kar nekaj naslovov najpomembnejših znan- ; stvenih prispevkov s tega področja. Naslednji prispevek je neznatno skrajšan članek Michaela Mitterauerja, ki je bil z nasbvom I Ich in der Geschichte...Geschichte in Ich. Populäre Autobiographik und Bildungsarbeit prvič objavljen j že leta 1991. V njem avtor opozarja na probleme, i na katere lahko naleti raziskovalec pri svojem \ znanstveno raziskovalnem delu na področju oralne zgodovine. Le-te na zanimiv način prikaže in jih tudi skuša razložiti s konkretnimi primeri, ki jih je z obširnim projektom zbral Inštitut za druž- beno in gospodarsko zgodovino na Dunaju. Pri tem pa ne opozarja le na metodološke, ampak tudi na etične probleme uporabe in obdelave avto- ; biografij, predvsem v luči izkoriščanja zasebnega \ življenja in intimnosti dmgih ljudi v raziskovalne i namene. V zvezi s tem avtor poudarja tudi koristi, | ki jih lahko prinese pisanje avtobiografij njihovim | glavnim junakom, predvsem v smislu reševanja i psiholoških (in tudi dmgih) težav starejših ljudi. : Pomembno vzpodbudo za tovrstno raziskovanje i predstavlja veliko zanimanje za življenjepise "pre- ; prostih ljudi", za življenjepise malega človeka, kar i potrjujeta uspešno izdajanje serij avtobiografij "Da- j mit es nicht verlorengeht..." založniške hiše Böhlau in zelo popularne oddaje na to temo na avs- j trijskem radiu. In kot avtor ugotavlja že v naslovu članka, nam oralna zgodovina lahko pomaga najti ' tako sebe v zgodovini kot tudi zgodovino v sebi. ' O možnostih uporabe nasprotujočih si teorij j Norberta Eliasa in Hansa Petra Duerra na pod- \ ročju raziskovanja privatnega življenja v jugo- vzhodni Evropi, nas seznanja prispevek Karla Ka- serja. Kategorija zasebnega življenja je v zahodno- evropskem zgodovinopisju že dokaj obdelana tema, medtem ko je prostor jugovzhodne Evrope ostal skorajda brez tozadevnih raziskav. V to področje je posegla le Evelyne Patiagean, ki je analizirala zasebno življenje v Bizancu. Oba, tako N. Elias kot H. P. Duerr, imata sicer kategorijo zasebnega življenja za del različnih civilizacijskih konceptov. Toda Eliasova temeljna teorija, da je zasebnost posledica zahodnoevropskega civilizacij- skega procesa, istočasno pomeni, da je le-ta bila monopol zahodne civilizacije. Eden največjih nas- protnikov tega zahodno-centrističnega koncepta je H. P. Duerr. Njegov pogled temelji na tezi, da je v vsaki kulturi (civilizaciji), naj jo označimo za pri- mitivno ali ne, obstajala neka mera privatnosti. Za- sebnost tako pojmuje kot stalen pojav človeškega bivanja, ki ima v vsaki kulturi dmgačno definicijo, a je vedno navzoča. Tako avtor ugotavlja, da Eliasovega razumevanja privatnosti nikakor ne moremo uporabljati v prostom jugovzhodne Ev- rope, ki sicer predstavlja več ali manj zaokroženo zgodovinsko regijo, a v njeni preteklosti ni bilo niti neprekinjenega zgodovinskega razvoja niti enotne kulture. Že omenjena E. Patlagean je s svojo raziskavo zasebnega življenja v Bizantinskem ce- sarstvu v 10. in 11. stoletju dokazala, da je Duer- rov pristop k problemu zasebnega življenja bolj smiseln in uporaben. Rubrika Svaštice prinaša natanko deset ocen in poročil zanimivih knjižruh novosti, revij, zbornikov in simpozijev. Skupna točka vseh predstavljenih del je, da so vsa v takšnem ali dmgačnem smislu povezana z raziskovanjem vsakdanjega življenja. Za nas je še posebej zanimiv zapis Zdenke Jane- kovič-Romer, v katerem poroča o izidu prve šte- vilke slovenske revije s podobno usmeritvijo in cilji Zgodovina za vse. Le-ta je tudi na hrvaških Üeh naletela na ugoden odmev. Dmgo številko zaključujeta kratko sporočilo o dejavnosti OTIVMA in nova mbrika In memoriam, v kateri sta predstavljena življenje in delo nedavno preminulih hrvaških zgodovinarjev Ivana Očaka, Ljuba Bobana in Josipa Lučiča. Naj končam s pogledom v bodočnost glavnega urednika Nevena Budaka, ki se sprašuje, ali lahko hrvaška zgodovinska znanost ujame korak z Za- hodom in v svojem razvoju preskoči tisto, kar so razvite historiografije že opustile, ali pa ji je usojeno slepo slediti tujim iskanjem novih poti. Podobno vprašanje si seveda lahko zastavimo tudi slovenski zgodovinarji. Bojan Cvelfar 150 43 1 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Dušan Kos, PISMO, PISAVA, PISAR. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do leta 1300, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 14, Ljubljana 1995, 248 strani. V knjižni zbirki Zgodovinskega arhiva Ljublja- na je pravkar izšla monografska raziskava kranj- skih lishn do leta 1300. Delo nedvomno zelo ustvarjalnega medievista Dušana Kosa (omenim naj, da sta nedavno izšli še dve njegovi mono- grafiji)! je prav gotovo dragocen in v slovenskem zgodovinopisju hkrati tudi zelo redek prispevek k diplomatiki, pomožni zgodovinski vedi, ki pre- iskuje predvsem srednjeveške listin (diplome) kot zgodovinske vire, njihov nastanek, zunanjo obliko in notranjo razčlenjenost ter način predaje, določa pristnost kot podlago zgodovinskih interpretadj in jih objavlja v kritičnih izdajah. Avtor že uvodoma poudari, da je srednjeveška listina za medievista "eden najsijajnejših pisnih vi- rov". Navkljub pustemu pravnemu besedišču so listine kot primarni historični vir izredno izpo- vedne, saj pričajo tudi o kulturnih razmerah v do- ločeni družbi, o vsakdanjem poslovanju, pisnih na- vadah, o estetskih pogledih na zapis in pisavo, pa tudi o mentaliteti, značaju in izobrazbi takratnih pisarjev in avktorjev. Hkrati lahko v listinah raz- biramo tudi prepletanje različnih kulturnih tokov ali pa vpliv sodalne razdeljenosti vrhnjih slojev družbe na zapisovanje različnih pravnih dejanj. Dušan Kos je s pričujočim delom prav gotovo zaoral ledino. Nekdanja dežela Kranjska je namreč eno redkih podrodj v srednje- in zahodno- evropskem prostoru, ki nima ne analitičnih ne sin- tetičnih raziskav srednjeveških listin. Zato je nje- govo raziskovalno delo še toliko bolj dragoceno. Čeprav je avtor v podnaslovu zapisal, da gre za prispevek k zgodovini kranjskih listin do leta 1300, pa se te omejitve ni togo držal, temveč je za- voljo iskanja kontinuitete upošteval tudi večino listin iz leta 1301 (skupaj 364 listin), poleg tega pa je izbral še 41 listin do leta 1324. Gre torej za objavo 405 listin, ohranjenih v originalih, prepisih aü regestah. Prostorsko je avtor vkljudl v raz- iskavo listine, ki so nastale na ozemlju, ki si ga da- ndanašnji predstavljamo, kadar izgovorimo besedo Kranjska. Ozemlje Kranjske namreč nikoli ni bilo enako in se je spreminjalo vse do 19. stoletja, zato ' Dušan Kos, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in mest do začetka 15. stoletja. Zbirka ZRC SAZU 1, Ljubljana 1994 in Dušan Kos, Imago lustitiae. Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku. Zbirka ZRC SAZU 3, Ljubljana 1994. se je avtor omejil na deželo v modemih, novo- veških mejah. Naslednja omejitev knjige pa je historične in diplomatične narave. Kos se je namreč posvetil le t.i. privatnim listinam, ni pa vključil listin, ki so nastale v papeški in kraljevski (suvereni) pisarni, saj so le-te univerzalne. Ker v deželi Kranjski ni- koU ni bilo povsem suverenega in posebnega vla- darja, avtor torej ni upošteval tistih kraljevskih list- in, ki so tu pa tam nastale pri nas, deloma pa je obravnaval tiste listine tujih cerkvenih gospodov, cerkvenega metropolita in teritorialnih dinastov s posestmi in gospostvenimi centri na Kranjskem ter pravih deželnih knezov, ki so zanesljivo nastale na Kranjskem. Pri slednjih moramo seveda poudariti, da tu pravzaprav ne gre za prave kranjske listine, saj so jih sestavili in zapisali notarji iz njihovega spremstva, ki niso spreminjali svojih navad glede na kraj delovanja in glede na prejemnikove želje. Te listine je Kos vključil v raziskavo zlasti zaradi primerjave z domačimi listinami avtohtonih izsta- viteljev in notarjev. Kosova diplomatična študija obravnava razvoj, stmkturo in izvor samostojnih pravnih listin od leta 1136 do leta 1324. Razdeljena je na pet po- glavij. Prvi dve poglavji obravnavata značaj in vse- bino listin ter vpliv pravnega in političnega doga- janja oziroma nekaterih prostorskih in časovnih okolišdn na pisno pravno poslovanje. Avtor naj- prej poda definidjo privatnih listin z ozirom na Kranjsko, opozori na variadje v terminologiji ter oriše historične in sodalne okvire. Nato obravnava vsebinske oblike kranjskih listin (darovnice, odpo- vedne, predajne listine, prodajnice, fevdne listine, dolžniške in odškodninske listine, sodne listine, listine o ministerialnih zadevah, listine o cerkvenih zadevah in potrditvene listine) ter opozori na jezi- kovni obrat (do zadnje četrtine 13. stoletja so bile namreč vse listine napisane v latinskem jeziku, ki je imel univerzalno vlogo in poslanstvo v teda- njem pismenstvu in latinščina je šele po letu 1300 začela izginjati iz listinske prakse, zelo hitro pa je prevladala nemščina). V nadaljevanju Kos obravnava kraj pravnih de- janj in izstavitev listin ter časovne aspekte. Oriše poslovanje in izstavljanje listin v samostanih, me- stih, na gradovih, v vaseh, cerkvah in nejavnih prostorih ter opozori na datiranje in nedatiranje, na poslovanje in izstavljanje po mesecih, tedenskih dneh in prazničnem koledarju. Osrednji del študije predstavlja analiza zuna- njih in notranjih značilnosti (formul) listin ter dik- tata. Avtor opiše material in format listin, pisavo, pečatenje ter dorzualne notice in sisteme arhivi- ranja listin do leta 1300. Najobsežnejše poglavje pa je posvečeno diktatu in notranjim značilnostim listin (invocatio, arenga, publicatio in inscriptio, de- 151 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 voüo in salutatio, nan-atio in dispositio, sanctio in cautio, corroboratio, testes, datatio, apprecatio). Zaključni del je posvečen zgodovini in zna- čilnostim pisarn in pisarjev na Kranjskem. Na kon- cu je priložen še obsežen seznam listin, uporab- ljenih virov, kratic in literature, dodanih pa je tudi 20 reprodukcij kranjskih listin. Kosova monografija predstavlja med diploma- tičnimi študijami dokajšnjo posebnost, deloma že zaradi istočasne analitične in sintetične obdelave, deloma pa zaradi omejitev raziskave, saj je v os- predju ozemlje, ne pa izstavitelj listine. Vrednost študije je toliko večja tudi zaradi sistematičnega pristopa, primerjalnosti in širših sklepov, pa tudi posebnosti niso le detajlirane, temveč so prikazani ne le formalni, pač pa tudi vsakdanji, subtilni, ob- robni itd. vplivi na tedanjo listinsko prakso. Skrat- ka. Gre za nepogrešljivo diplomatično študijo, v kateri so uporabljene listine, ki se nahajajo v šte- vilnih slovenskih, avstrijskih, italijanskih in nem- ških arhivih in ki bo prav gotovo dobrodošel pri- pomoček študentom, arhivarjem in medievistom pri študiju in delu s srednjeveškim gradivom. Andrej Staden Razstava Slovenski olimpizem Sestavni del športa so igre in človekova igri- vost. Igre imajo dolgo tradidjo. Bue so sprem- ljevalec kulture, sestavni del obredov, ritualov in vzgoje. Ljudje so jih opremljali s pravili, jim predpisovali prostor in jih časovno omejevali. Prav tako so ločili miselne in gibalne igre. Huizinga v svoji teoriji opredeljuje igro kot svobodno dejanje, ki nudi udeležencu izmišljen svet, izhod iz pra- vega sveta in ga obenem razbremenjuje. Vsaka igra ima svoj začetek in konec, znotraj nje vlada nek poseben red. Na drugi strani pa se neštetokrat ponavlja in je po tej plati stalnica ter se pojavlja kot duhovna in fizična potreba.^ Te značilnosti vsebuje tudi športna igra, katero po klasifikadji R. Cailloisa^ štejemo med agonalne igre. Pri tej skupini je poudarjena tekmovalnost, rivalstvo, lahko bi ji pripisali tudi prestižnost. Agon ali tekmovalnost povzroča vsakokratno napetost, ki je obenem čar, draž vsake tekme oz. tekmovanj. V modemi zgodovini imajo najprestižnejše me- sto med športnimi tekmovanji olimpijske igre. Leto 1994 je bilo okrogla obletnica stotih let olimpij- 1 Huizinga J.: Homo Ludens, Naprijed, Zagreb 1992. 2 Caillois R.: Igre i ljudi, Nolit, Beograd 1965. skega gibanja in MOK-a. Prav tako je Organizadja zdmženih narodov 1. 1994 razglasila za leto športa in olimpijskih idealov. Ob tej okrogli obletnid je büa postavljena tudi razstava Slovenski olimpizem. Pariški športni kongres med 16. in 24. junijem 1894 se šteje kot ustanovni olimpijski kongres, saj je bü na njem sprejet sklep o obnovitvi olimpijskih iger. Prve igre so bue dve leti kasneje v Atenah. Pierre de Coubertin, pobudnik športnih iger po vzom antičnih iger v Olimpiji, je hotel z novim gibanjem oblikovati globalno mednarodno gibanje, ki bi zdmževalo in zagovarjalo povezavo telesa in duha. Ker je bü pedagog, je dobro poznal vzgojno- pedagoško vrednost športa.^ O kongresu v Parizu v obeh slovenskih dnev- nikih Slovenec in Slovenski narod ni bilo odmeva. V mbriki Dnevne novice sta sicer oba poročala o športnih ali s športom povezanih dogodkih, kot npr. o dirki s samokolnicami v Rovtah pri Logatcu. Tekmovald so 'dirkali' na 500 m in med ovirami. Komentar z uvrstitvami posameznikov pa se za- ključuje s pohvalo, da so se "udeležitelji obnašali vrlo"4 Slovenski narod ima več novic v zvezi s športom. Poleg obvestil o občnih zborih in odprtju "vojaške plavame v Ljubljani" ter plavališča Diana v Celju (last slovenskega delniškega dmštva), po- roča še o kolesarski dirki na Bledu, ki so se je udeležui tudi kolesarji Kluba slovenskih bidklistov Ljubljana in o slavnosti postojnskega Sokola, na kateri so napovedala udeležbo tudi dmga sokolska in slovenska dmštva pevska, dtalniška, gasüska) ter sokolski deputadji Cehov in Hrvatov.^ Dve leti kasneje, ob priliki prvih modemih olimpijstóh iger v Atenah, je Slovenski narod priobčil naslednjo notico: "Olimpijske igre v Ate- nah, s katerimi se hoče obnoviti starogrške običaje, so se začele. Udeležba je zlasti iz grškui krajev jako števuna. V nedeljo je büo na vrsti tekanje. Zmagovalec je pretekel 40 küometrov dolgo pot v treh urah in 4 minutah."^ Skromna notica, ki pa pove, da smo bili Slovend z mednarodnim šport- nim dogajanjem seznanjeni. Razstava v Ljubljani, v Muzeju novejše zgo- dovine, je büa odprta 15. decembra prejšnjega leta in je büa v začetku marca letošnjega leta prese- ljena v Maribor, v Muzej narodne osvoboditve, kjer je gostovala do srede aprila. V Ljubljani je imela razstava dva tematska sklo- pa in je büa postavljena v obeh nadstropjih mu- zeja. V avli so bUe prikazane risbe osnovnošolcev na temo olimpijskih iger. Nato je sledu v spodnjüi 3 Müller N.: Twelve congresses for a century of olimpism, Olympic Revue, št. 321, Laussane 1994, ter isti avtor: Olympic Congresses 1894-1994: Idea, Function, Evo- lution, lOA, Olympia 1994. 4 Slovenec, 16. 7. 1894. 5 Slovenski narod, 14. 6., 26. 6., 17. 7., 3. 8. 1894. ^ Slovenski narod, 24. 3. 1896. 152 43 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prostorih oris športne aktivnosti na Slovenskem do prve svetovne vojne, v zgornjih prostorih pa pre- gled poletnih in zimskih olimpijskih iger, od prvih v Atenah 1. 18% do iger v Stockholmu 1. 1912, kjer je kot prvi slovenski olimpijec nastopil Rudolf Cvetko. Oris športnih aktivnosti na Slovenskem do pr- ve svetovne vojne je zajemal tako organizirane Icot neorganizirane panoge. S fotografijami in predmeti je bilo predstavljenih petnajst panog: drsanje, gor- ništvo, kolesarstvo, kegljanje, nogomet, plavanje, sabljanje, sankanje, strelstvo, smučanje, tenis, telo- vadba skupaj z lahko in težko atletiko ter veslanje. Lahko bi se dodalo še balinanje, katero je bilo priljubljeno na Tržaškem in Goriškem, a žal nam ni uspelo najti morebitnih ohranjenih dokumentov ali predmetov. Razstavljeni predmeti in fotografije so presenetili z nekaterimi podatki, ki pričajo, da smo bili Slovenci ljubitelji športa in športno ak- tiven narod že pred vstopom v olimpijsko gibanje. Prav tako je presenetijivo število panog, ki so se že tedaj gojile organizirano ali rekreativno. Prva svetovna vojna je bila ločnica, tako na razstavi kot v športni zgodovini. Razstava se je na- daljevala v zgornjih prostorih, kjer so bile ločeno prilcazane poletne in zimske olimpijske igre. Pred prvo svetovno vojno je na olimpijskih igrah na- stopil le sabljač, sicer avstrijski oficir, Rudolf Cvet- ko. Po vojni pa sledijo redne udeležbe slovenskih športnikov in prve medalje Stuklja, Derganca, Pri- možiča, Porente in drugih telovadcev. Na prvi po- vojni olimpiadi 1. 1920 v Antwerpnu je nastopila le nogometna reprezentanca SHS. V njeni sestavi je bü tudi ljubljančan Stanko Tavčar, ki je v tistem času igral v zagrebškem HASK-u. V Zagrebu je namreč študiral in po vrnitvi v Ljubljano je zopet nastopil za matično zeleno-belo Ilirijo. Prva zimska olimpiada je bila 1. 1924 v Chamoniuxu. Tam sta nastopila smučarja-tekača Janko Janša in Zdenko Švigelj ter Zagrebčan Zinaja. Vmesni del med poletnimi in zimskimi igrami je zapolnjeval športni 'panteon' dobitnikov olim- pijskih medalj. Nosilcev medalj je bilo 36. Ti so prejeli sedem zlatih (Stukelj 3, Cerar 2, Cuder- manova in Pušnik po eno), štirinajst srebrnih in šestindvajset bronastih medalj. Ob razstavi je bila prisotna tudi želja mnogih bivših športnikov in športnih odbornikov, da bi tudi šport imel svoj muzej. Zgledovati se po olim- pijskem muzeju v Laussani je za naše razmere sicer utopija, vendar pa bi sama ideja imela lahko praktičnejšo vrednost ob naslonitvi na zgodo- vinsko stroko in Fakulteto za šport. Tamkajšnja knjižnica, ki jo vodi Marija Bergant-Knez, tudi zgodovinarka, je zgodovinskemu delu razstave, obdobju do prve svetovne vojne, namreč pri- spevala največ fotografskega materiala. To bi bilo lahko primemo izhodišče za nadaljne delo, nas- lednja poteza pa bi morala biti zagotovitev depoja. Razstava je bila skupno delo Muzeja novejše zgodovine. Olimpijskega komiteja Slovenije in bivše Športne zveze Slovenije ter Fakultete za šport. Ob tem bi se rad zahvalil kustosu Vanji Martinčiču za strokovno in moralno pomoč ter oblikovalki razstave Uli Vehovar-Kenda. Tomaž Pavlin Roger Gogala, Slovenci v vojnah 593-1918, Potencial, Ljubljana 1992, 232 strani. Z osamosvojitvijo smo na Slovenskem dobili dve deli, ki skušata širši javnosti in ne samo zgo- dovinski stroki prikazati oziroma orisati slovensko vojaško in vojno zgodovino. Prvo takšno delo je knjiga Janeza J. Švajncerja: Vojna in vojaška zgo- dovina Slovencev (Ljubljana 1992). Dmgo delo pa je napisal časnikar in publicist slovenskega rodu, ki živi v ZDA, Roger Gogala. Avtor je delo razdelil na tri velike tematske sklope. Tako se prvi in tretji nanašata na kopensko vojskovanje, dmgi pa opisuje del slovenske vo- jaške in vojne zgodovine na morju. Seveda je te tri sklope razdelil na posamezna poglavja, v katerih se je lotil zanimivih vprašanj slovenske vojaške preteklosti. Že v uvodu opozarja bralce, da se za- veda, da mu ni uspelo poiskati prav vsega, kar bi sodilo v to pisanje. Prav tako je namenoma iz- pustil tista obdobja zgodovine, ki so podrobneje obdelana že v različnih dmgih delih in s tem ni želel širiti teksta in obremenjevati bralcev. Tako je izpustil revolucije, upore proti vladarjem, kmečke upore in lahko bi našb še nekaj takšnih tem, ki so izpuščene, a nam potrjujejo, da trditev, češ da so Slovenci slabi vojaki in da nimajo svoje vojne in vojaške preteklosti, ne drži. V svojem delu se je hotel omejiti na bojevanje na današnjem sloven- skem ozemlju, a je ugotovil, da se pri obravnavi takšne tematike ne moreš izogniti številnim bojem izven naših meja, saj so se slovenski fantje borili pod tujimi vladarji in zastavami na različnih koncih, ne samo Evrope, ampak tudi sveta. Avtor je torej zajel dolg časovni razpon. Zato je obravnavano temo obdelal kronološko in izpo- stavljal najpomembnejše vojne in bitke, ki so se jih udeležili tudi Slovenci. Čeprav je bila hrabrosti slovenskih vojakov v tem obdobju izrečena marsi- katera pohvala, pa ni hotel teh vojaških dejanj po- veličevati in s tem prehajati na področje mitolo- 153 1-2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 gizadje ter ustvarjati mite. Želel se je predvsem držati golih dejstev. Prvi del (str. 7-114) je naslovil "Slovend v voj- nah" in je razdeljen na deset poglavij. V njem nas seznanja z obdobjem od naseljevanja Slovanov na vzhodnoalpski prostor do avstrijske izgube Benetk oziroma do oblikovanja meje med habsburško mo- narhijo in kraljevino Italijo. Sicer nam na začetku zelo na kratko (na dveh straneh, str. 10 in 11) oriše zgodovinsko dogajanje pred prihodom Slovanov na današnje slovensko ozemlje. Kar se tu nanaša na vojno zgodovino je to, da omeni nekaj vrst orožja, ki ga poznamo po zaslugi arheoloških najdb (sulice, pušdce, noži, sekire) in nekaj letnic, ko se menjajo oblastniki na tem ozemlju. Nato preide k naseljevanju Slovanov na današnji slo- venski prostor in (sklicujoč se na vire (kroniste) in zgodovinsko literaturo)prikaže boje naših predni- kov v zgodnjem srednjem veku. Tako se bralec seznani s kom so se spopadali za ozemlja, za plen in s kom so v posameznih obdobjih sklepali zveze, da bi lažje premagali sovražnika. Slovence tistega časa je prikazal kot bojaželjne, ki več desetletij niso mirovali in so si hoteli razširiti ozemlje in pleniti sosedom tisto, kar se da odnesti. Plenjenje pa ni bilo gonilo pri pohodih proti Furlaniji. Tu je avtor opozoril, da gre bolj za osvajanje "lepih in sončnih krajev", ki pa jih niso uspeli zasesti in so se tam naselili pozneje kot obdelovald zemlje. Potem, ko opiše nekaj najzanimivejših bojev z Bavard in Fur- iarli, se obrne na vzhod. Osredotočil se je na boje z Madžari, ki so v svojih roparskih pohodih šli tudi preko slovenskega ozemlja in ropali daleč na zahodu (celo čez Pireneje), dokler niso biü v bitki pri Augsburgu 955. leta popolnoma poraženi in s tem se je končala madžarska nevamost ter tristo- letno obdobje navalov barbarskih narodov (Obrov in Madžarov), v katerem so naši predniki pomenili nekakšen branik za dmge evropske narode. Pri prikazu Karantanije se je vendarle moral kronološko vrniti nazaj, ker ni želel izpustiti po- mena Samove plemenske zveze, v katero so se zdmžili Slovani s Češke, Moravske in vzhodnega dela Alp, da so se lahko uprli Obrom. S to zdm- žitvijo je 623. leta nastala prva zdmžena slovanska vojska, ki se je uspešno zoperstavljala tudi Fran- kom in Bavarcem. Avtor po letu 658, ko je pro- padla Samova plemenska zveza, preskod skoraj sto let in predstavi posledice zavezništva kneza Bomta z Bavard v boju z Obri. Iz obdobja Karan- tanije omenja še problem pokristjanjevanja (z nje- govo uspešnostjo naj bi knez Bomt popeljal Ka- rantance v skupnost krščanskih dežel in karan- tanski knezi, ki so razumeli znamenje časov, so svojim plemenom zagotovili nadaljni obstoj) ter neuspešen upor Ljudevita Posavskega, ki so se mu pridmžili tudi nekateri Karantand. Avtor bi lahko pri teh dveh vprašanjih posvetil malo več pozor- nosti bitkam, ki so se dogajale v teh burnih letih, saj so Franki od 819. do 822. leta pošiljali vojske proti Ljudevitu leto za letom. Tako so že 820. hoteli upor zadušiti s tremi vojskami. Prvo je zadržal odpor Slovencev ob prehodu preko Alp (ko so prehajali kraške prelaze). Dmgi so se BCa- rantand sicer trikrat uprli, a so bili premagani in zato je ta vojska prišla preko Drave (prva celo v središče upora). Tretja vojska pa je utrpela naj- hujše izgube zaradi bolezni, ko se je zamudila zaradi dolge poti skozi Panonijo. Kljub madžarskemu porazu pri Augsburgu, so Madžari še vedno vdirali na štajersko in kranjsko ozemlje tudi v naslednjih stoletjih in pri tem plenili ter pogosto ugrabljali ljudi in jih prodajali za sužnje na Orient. Tako se je ustvarjal obrambni sistem proti Madžarom in v 12. in 13. stoletju je prišlo do spopadov, v katerih je imelo štajersko plemstvo kar nekaj uspeha (npr. 1106. leta od- vzamejo kos zemlje okoli Velike Nedelje in jo pri- dmžijo Štajerski). V 12. in 13. stoletju se je mar- sikdo podal tudi v križarske vojne, avtor pa je omenil pohod 1217. leta, ki naj bi se ga pod vodstvom ogrskega kralja Andreja II. in Leopolda Avstrijskega udeležilo tudi mnogo Slovencev in Hrvatov, ki so se borili pod zastavami štajerskega, kranjskega, koroškega in istrskega plemstva in prelivali kri za osvoboditev svete dežele. 13. sto- letje je pomembno tudi zaradi pojava Habs- buržanov na politični sceni. Žal je njihov boj s češkim kraljem Otokarjem II. prikazan pomanj- kljivo, saj bo bralec dobil vtis, kot da se je boj za posesti, ki naj bi jih Čehi prelahko dobili, končal že 1276. leta, ko se je Otokar zaradi izdaje v last- nih vrstah, ker se je upor proti njemu razširil tudi na češko plemstvo in je Rudolf Habsburški na vojaškem pohodu že prispel do Dunaja, vdal in sklenil mir ter se odrekel Avstriji, Štajerski, Ko- roški, Kranjski in Slovenski marki, za češke dežele pa je prisegel kralju fevdalno prisego zvestobe. Leta 1277 je bil mir obnovljen, vendar se je položaj začel obračati v prid češkemu kralju. Tako se je Rudolf pripravljal na odločilno vojno z Otokarjem in ta spopad bi moral avtor zakljudti z vojno 1278. leta, ko je Otokar v bitki pri Suhih Kmtih na Mo- ravskem polju izgubil bitko in življenje. S smrtjo najvažnejšega habsburškega tekmeca pa se je kon- čala poglavitna bitka za posest. Habsburška dina- stija se je s tem dogodkom utrdila na naših tleh do 1918. leta, ko je monarhija propadla. Kako so se branili prebivald v slovenskih de- želah pred turško nevarnostjo, nam je prikazano v naslednjem poglavju. Pri tej obrambi moramo ime- ti pred očmi tudi hrvaško ozemlje saj je prebi- valstvo teh dveh dežel prevzelo vlogo branika krščanske Evrope pred turškimi osvajanji. Glede 154 43 2 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino prvega prihoda Turkov oziroma Osmanov je heba opozoriti, da se niso prvič pojavili na evropskih Üeh 1353. leta, ampak da se je že Ivan Kantakuzen obrnil za pomoč na Orhana, ki je bil poročen z njegovo hčerjo, v boju proti Srbom. Ko pa je srbski car Dušan 1349. leta napadel Solun, je Orhan na prošnjo bizantinskega cesarja poslal pomoč, ki je štela 20000 vojakov in jim je poveljeval njegov sin Sulejman paša. Ta vojaški podvig zasluži našo po- zomost zato, ker so Turld prvič v večjem številu prodrli globoko na evropsko ozemlje. Res je, da so tudi že prej izvajali manjše roparske vdore na evropsko področje. Zlasti sta to počeli kneževini Samhan in Aydin. Po zaslugi tega vojaškega poho- da je osmanski državni vrh spoznal, da je možno izvesti ekspanzijo tudi na jugovzhod Evrope. Pri letnici 1353 bi moral biti avtor bolj natančen, ker so tega leta Turki samostojno osvojili prvo trd- njavo na evropskih tleh, ki se je imenovala Cimpe (Cimenlik), Id je služilo kot mostišče na evropskih tleh. Vzporedno s pojavom turške ekspanzije v Ev- ropo so se pojavili tudi celjski grofje. Le-ti so pustili močan pečat v slovenski zgodovini in zato spoznamo njihovo sodelovanje v dveh bitkah proti Turkom; v bitki pri Nikopolju, ko je Herman II. s cesarjem Sigismundom povedel slovenske enote 1396. leta na križarsko vojno in je ostal do konca bitke zvest cesarju ter v bitki ob turškem oble- ganju Beograda 1456. leta, ko je UMk II. izgubil življenje (ubili so ga Ogri in ne Turki, kar je avtor lepo prikazal s pomočjo Celjske kronike) in s tem so izumrli celjski grofje. Nato lahko sledimo opisu organizacije obrambe pred turškimi vdori na Slo- venskem, ki so bili najhujši med 1469. in 1483. Tu je avtor na lep način opisal, s kakšnimi težavami so se srečevali prebivalci, še posebej deželni sta- novi in kako so jih bolj ali manj uspešno reševali. Samo prebivalstvo je bilo ob napadih v glavem odvisno od krajevne obrambe ali samoobrambe. Tako so omenjene gradnje obzidij, 'Turške glase", opozorilni kresovi in tabori ali utrjene cerkve novost, za katero so se odločili razmeroma pozno, a so dajali zaščito predvsem kmečkemu pre- bivalstvu in so bili še kar posrečena rešitev za od- bijanje turških napadov, kajti za dolgotrajna oble- ganja na Slovenskem Turki niso bili navdušeni. Čeprav so se Turki v naših krajih pojavili nazadnje 1763. leta pri Kostanjevici, je to poglavje slovenske vojne zgodovine zaključeno z bitko pri Sisku, v kateri so pod poveljstvom Hasan paše Predojeviča doživeli težek poraz. Seveda se avtor ni mogel izogniti vojnam in posameznim bitkam s Turki, ki so sledile, saj so v njih sodelovali tudi Slovend in so tudi te del slovenske zgodovine. Ko se je pisalo 1674. leto, je bil ustanovljen 17. pešpolk. Gogala je zapisal, da ni znano, koliko Kranjcev je bilo ob njegovi ustanovitvi v tem polku. Če pogledamo Zgodovino c. in kr. pešpolka št. 17, ki jo je napisal Karol Capuder, bomo našli, da je v 1674. letu potekalo nabiranje vojakov za polk zlasti po srednji Nemdji. Zato menim, da je pisanje o 17. pešpolku kot o kranjskem pešpolku za obdobje 1674-1817 težko sprejemljivo, saj se je poUc preselil na Kranjsko s Češkega šele 1817. leta. Pripadnike polka je tam namreč 24. julija 1817 (te- ga dne je cesar Franc I. izdal odločbo o novi raz- delitvi nabornih okrožij) presenetila vest, da je polk dobil nov naborni okraj daleč na jugu - na Kranjskem. Tako je polk prvič stopil na Icranjska tla 17. novembra v Tržiču, v Ljubljano pa je pri- spel 20. oziroma 21. novembra 1817. leta. Konec 17. in 18. stoletje nam avtor predstavi z vojnami med avstrijsko in turško vojsko. Ome- njene so predvsem letnice in izidi vojn, od Slo- vencev, ki so se jih udeležili, pa je omenjen baron Jurij Vega, ki se je v avstrijsko-turški vojni (1788- 1791) boril pod vodstvom generala Laudona in je sodeloval tudi v osvojitvi Beograda 1789. leta. V 19. stoletju nas Gogala najprej sood s fran- cosko okupadjo naših krajev. Tudi tu je omenjeno, da so se slovenski fantje borili pod Napoleonom na pohodu v Rusijo in da so tam mnogi pustili svoja življenja. Zaradi francoske nevamosti pa so Slovend pridobili pravico do uporabe slovenskega jezika v avstrijski vojski. Povelja in izraze za dele orožja so morali še vedno uporabljati v nemškem jeziku. Zanimivost tega obdobja je tudi orga- nizadja deželne hrambe ali domobrancev (1808. leta) in čme vojske, ki je bila ustanovljena z na- menom, da se vanjo vkljud kmečko prebivalstvo v upor proti Francozom. Po 13. oktobm 1813 pa so se končali boji s Francozi na slovenskem ozernlju. Po Napoleonovem padcu se je avtor lotil pri- kaza bojev za zdmžitev Italije ter sodelovanja slo- venskih fantov kot avstrijskih vojakov v najzna- menitejših bitkah te vojne. Poleg tega pa se ni mogel izogniti opisu ali vsaj omembi pomemb- nejših političnih in dmžbenih dogajanj, ki so imela povezavo s temi boji, kot npr Ljubljanski kongres (1821) in 1848. leto. Slovenskim fantom lahko sle- dimo po odhodu prvih dveh bataljonov 17. peš- polka, ki sta bila premeščena v Italijo že 1820. leta. Sodelovali so pri vzpostavitvi reda v Neaplju in vrnitvi kralja Ferdinanda na prestol ter tam ostali do 1825. leta, dušili vstajo, ki je izbmhnila ob revo- luciji v Frandji 1830. in se zoperstavili gibanju "Mlada Italija" 1848., ko so želje po zdmžitvi Italije dosegle svoj vrh. Opisano je junaštvo korporala ali desetnika Matije Čemela, ki mu je uspelo s svojo stražo, vsega 16 mož, ubraniti trdnjavico na pečini Rocca d' Anfo. V prvi bitki pri Kustod je Gogala omenil mariborski 47. pešpolk, ki se je še prav posebno izkazal in tako pripomogel k odločilni 155 KRONIKA 3 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 zmagi feldmaršala Radetzkega. Na Ogrskem se je v tem obdobju (1848-1849) boril 4. bataljon 17. peš- polka. Premirje s sardinsko-piemontskim kraljem BCarlom Albertom je bilo sklenjeno po bitki pri No- vari 23. marca 1849. leta. Ena največjih osebnosti v zgodovini cesarske vojske je feldmaršal Radetzky (1766-1858). Ustrez- no mesto v knjigi je dobil, ker je tesno povezan z boji slovenskih fantov na italijanskih tleh. Poleg osnovnih biografskih podatkov bo bralec lahko spoznal, da jim je ostal v lepem spominu, saj ga opeva tudi slovenska ljudska pesem. V štabu Radetzkega je svoje vojaško znanje pridobival tudi Franc Jožef L, ki je takrat bil še nadvojvoda. Drugi del bojev za združitev Italije se je začel po krimski vojni. Vojna se je začeja 1859. leta. Najprej nas avtor seznani z bitko pri Magenti, v kateri je büa avstrijska vojska poražena, za nas pa je pomembno dejstvo, da 8. armadni zbor (v njegovo sestavo je spadal 17. pešpolk) v tej bitki ni sodeloval. Ohranjeno pismo četovodje Franca Bre- cebiika iz časa bitke je Gogala izkoristü za kratek opis lombardsko-beneških železnic. Tej bitki sledi znana bitka pri Solferinu, ki je v zgodovini po- membna, ker je po njej Švicar Henry Dunant 1863. leta ustanovü organizacijo Rdečega križa v Ženevi. V tej bitki je sodeloval tudi 8. armadni zbor. Zato je avtor opisal boj na planoti Svetega Martina, kjer so se borili slovenski fantje. Na drugih bojišah so prevladovali Italijani in njihovi zavezniki Francozi, na Svetem Martinu pa Avstrijci, ki so uspeli planoto tudi zasesti, vendar so se kljub temu morali umakniti. Ta vojna se je zaključua 11. julija 1859 s sporazumom v Vülafranci. Omenü sem že, da se Slovend rušo borili samo na evropskih tleh, ampak tudi drugod po svetu. Gogala je zato posvetu nekaj pozornosti tudi tistim slovenskim fantom, ki so se kot prostovoljd pri- družili Maksu Ferdinandu v Mehiki. Tja ga je spremljalo 7000 prostovoljcev-vojakov. Kako se je godüo tem fantom, ki so odšli daleč od doma, da bi se borili za tuje koristi, je avtor opisal na pod- lagi ljubljanskih Novic, ki so v rubriki Ozir po svetu objavljale tudi Pisma iz Mehüce. Avtor je le- po opozoril, da imamo pri tej vojski opravka z na- jemniki, saj so glavnino teh prostovoljcev sestav- ljali kmečki fantje, ki so se podali k vojakom po reku "S trebuhom za kruhom!". Po mehiški avanturi nas avtor zopet popelje na evropska tla in sicer v vojno Avstrije s Prusijo in Italijo, ki sta 8. aprila 1866 sklenili zavezništvo. Italijanski kralj je 20. junija 1866 napovedal vojno Avstriji in že 24. junija je prišlo do bitke pri Kustod. Avtor je bitko opisal s pomočjo pripo- vedovanja Janeza Korčeta, ki je bitko opisal v Jutru 24. decembra 1939 pod naslovom "Še pri Kustod bal se nisem smrti". Bitka pri Kustod pa ni büa edina na italijanskih tleh v tej vojni. Avtor opo- zarja, da zgodovinarji menijo, da je büa zamujena možnost dodobra izkoristiti zmago pri Kustod, na srečo pa je zmagala diplomadja, kar je Avstriji dobro delo, saj se je znašla osamljena na dveh frontah proti Italijanom in Prusom. Na koncu pri- kaza vojn v procesu združevanja Italije, se je Go- gala lotil tudi opisovanja mirovnih pogajanj in ple- bisdta ter skušal poiskati vzroke za odlodtev Slo- vencev v Beneški Sloveniji in Reziji za pridružitev Italiji in s tem za lodtev od matičnega naroda. Drugi del (str. 115-165) je naslovljen "Slovend na morju" in obravnava obdobje slovenske pomor- ske vojne zgodovine v 19. stoletju, čeprav se avtor vrača tudi v starejša obdobja, a ne podrobno in na široko. Razdelü ga je na dve poglavji, za ločnico pa je vzel bitko pri Visu 1866. leta. Pri tem delu knjige se je oprl na raziskave dr. Miroslava Pa- horja, ki trdi, da ima slovenski narod svojo po- morsko zgodovino in da se je premalo zavedamo. Kljub zgoraj omenjenemu naslovu, ne bomo našli samo opisa pomorskih bitk ampak tudi kratek pri- kaz razvoja pomorstva v monarhiji (kratek razvoj trgovske mornarice, šolanje na pomorski šoli v Trstu, razvoj Trsta itd.). Bralec bo lahko spoznal, da je bü Jadran v avstrijski üiteresni sferi in zani- miv je podatek, da se je Jožef II. 1786. leta odlodl za nakup dveh manjših vojaškui ladij ter, da se je v svojüi vojaških nadtih omejü prav na Jadran. Pri trditvi, da so Slovend dobri pomor-ščaki, se avtor zopet opira na Pahorja. Zal pa nam avtor ni predstavü kakšnega mornariškega častnika, ki bi bü Slovenec, ampak spoznamo danskega admirala Birch von Dahlerupa, ki je preuredü avstrijsko mor- narico (predložu načrt gradnje novih ladij, ustano- vü mornariško akademijo in sestavil pravüa za vzgojo častnikov ter učni načrt za mornarje), nad- vojvodo Ferdinanda Maxa, agar odhod v Meldko je pomenu veliko izgubo za avstrijsko mornarico in viceadmirala Wühelma von Tegetthofa. Bralec bo lahko potem sledil zanimivemu in sli- kovitemu opisu dveh pomorsküi bitk, bitki pri Helgolandu 9. maja 1864 (med dansko in avs- trijsko mornarico), ki jo je Gogala predstavü kot zadnjo bitko na svetu, v kateri so sodelovale samo lesene ladje in v kateri se ja borilo tudi veliko slovenskih fantov, ter bitko pri Visu 20. julija 1866, ki je po števuu ladij in mož büa doslej zanesljivo največja bitka na Jadranu. Ta bitka je büa po- membna tudi zato, ker je z zmago avstrijska mor- narica rešua vzhodno jadransko obalo pred ita- bjansko zasedbo. Dogajanja na morju 1866. leta oziroma, če sem natančnejši, bitko pri Visu je av- tor sklenil z odlomki pisma, ki ga je časniku Novice napisal udeleženec bitke G. Umek. Ker so desetletja po bitki pri Visu pomenüa za avstrijsko vojaško mornarico čas mirnodobnega 156 43 12 KRONIKA 19951 časopis za siovensko krajevno zgodovino razvoja, nam Gogala predstavi zaninüvosti iz živ- ljenja mornarjev in tu lahko bralec podrobno spo- zna dnevni red mornarja in reševanje jezikovnih težav pri mornarjih vojakih, ki so bili različnih narodnosti. Tretji del (str. 167-223) je avtor naslovil 'Na Balkanu je vedno vroče" in v njem spremljamo so- delovanje slovenskih fantov pri avstrijski zasedbi Bosne in v dogodkih na Balkanu pred prvo sve- tovno vojno kot tudi v sami prvi svetovni vojni. Poleg opisa zasedb krajev v Bosni in Herce- govini (Livno, Jajce, Banjaluka, Maglaj in Sarajevo) bodo bralci našli tudi kratko predstavitev razmer v evropskem in še posebej cesarskem ter balkanskem merilu. V Bosni in Hercegovini se je še posebej odlikoval Jože Tomše von Savskidol in zato nam ga je avtor predstavil v posebnem poglavju. Ob opisu I. in II. balkanske vojne se lahko upravičeno vprašamo, zakaj se je avtor odločil samo za omembo, da so Slovenci sodelovali kot prostovoljci pri Srbih. Treba je namreč opozoriti, da sta se oktobra 1912. leta odpravila v črnogorsko vojsko, in ne v srbsko, Miha Čop in Blaž Likar iz Smarce pri Kamniku, težava balkanskih držav pa ni bila v številu vojakov ampak v pomanjkanju zdravnikov in zato je odšlo kar nekaj slovenskih zdravnikov v Srbijo, Čmo goro in Bolgarijo. Pri teh dveh balkanskih vojnah je treba opozoriti, da sta Srbija in Bolgarija napovedali Turčiji vojno 17. oktobra. Graja pa dva dni pozneje. Trditev, da so ostale zaveznice napovedale vojno 17. oktobra, torej ne drži. Samostojnost Albanije je bila pro- glašena 28. novembra 1912 in ne 29. novembra, premirje med Turčijo in zaveznicami (brez Grčije) je začelo veljati 4. decembra in ne 3. decembra. S tem je bila zaključena prva faza 1. balkanske voj- ne, končala pa se je 30. maja 1913 z mirovnim spo- razumom v Londonu. Tudi dmga balkanska vojna se zato ni mogla začeti 30. januarja 1913. leta, kot navaja avtor, ampak se je začela 30. junija 1913. leta, ko je med 2. in 3. uro ponoči izvedla bol- garska 4. armada nepričakovani napad na pred- straže 1. in 3. srbske armade. Pred obravnavo prve svetovne vojne je avtor želel predstaviti III. armadni zbor s sedežem v Gradcu, saj je ta pokrival slovensko ozemlje. Zato je to poglavje naslovil 'Naši polki" in v njem pred- stavil enote, ki so büe razporejene na našem ozemlju. Opisal je tudi naborni sistem in v pri- merjavi s poznejšim v Kraljevni SHS/fugoslaviji, se mu je prvi zdel ugodnejši za Slovence, saj (kot je povzel iz Slovenca) se vidi, da so slovenske fante pošujaH služit rok daleč na vzhod, med dmgim v Makedonijo in na Kosovo. Na koncu tretjega dela je avtor opisal še ob- dobje prve svetovne vojne, osredotočil pa se je na boj za slovenske dežele. Kako so slovenski fantje doživljali to vojno nam opisuje s pomočjo priče- vanja Mihaela Majcena. Poleg kopenskega bojevanja je Gogala prikazal tudi vojno r\a morju in kako je uspelo ponovno obraniti vzhodno jadransko obalo pred italijansko zasedbo. Ob tem je prikazal tudi prizadevanja momariških častrdkov, da ob koncu vojne prepre- čijo padec ladij v italijanske roke. Kljub vsem tem prizadevanjem pa je bua po koncu vojne Istra izgubljena za Slovence. Pri obravnavi prve svetovne vojne bi moral avtor prikazati v večjem obsegu tudi boje slo- venskih fantov na dmgih frontah po Evropi. Tu imam v mislih vzhodno bojišče, na katerem so doživljali vso tragiko vojne in mnogi med njimi so tam pustüi tudi svoja življenja. Na koncu je knjiga opremljena še s krono- loškim pregledom. Ker imamo pred seboj knjigo, ki zajema zelo široko obdobje, se bo morda komu zdela pomanj- kljiva. Vendar je napisana nazomo in razumljivo tudi za širše množice bralcev, poleg tega pa je bogato opremljena s slikami, fotografijami in zgod- bami, kar jo še dodatno popestri. Zvezdan Markovič 157 Marko STÜH EC Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren UDK 347.91/.95(497.12 Ortnek) "173Z/1734":133.4 Matevž KOŠIR, sarhivist. Arhiv Repubhke Slovenije, SI-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Magija in goljufija ter tovorništvo med Trstom in Gradcem 1732-1734 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 11-18 Članek obravnava proces, ki se je vršil pred deželskim sodiščem gospostva Ortnek na Kranjskem v letih 1732-1734. Omenjeni proces se je začel zaradi medsebojnih sporov med dvema kmečkima družinama. Obe sta se ukvarjali s tovomištvom, večinoma med Trstom in Gradcem. Ker je enemu tovorniku izginil denar, je to družino pripeljalo do iskanja pomoči v čarovniji. Druga družina je takoj, ko je to izvedela, začela z obtožbami. Pričevanja kažejo na veliko praznoverje takratnih ljudi. Glavno vprašanje, okoli katerega se je vrtel proces, je bilo čisto magijsko čaranje. UDK 174/178(497.12)"18" Gorazd STARIHA, arhivist. Arhiv Republike Slovenije, SI-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1 "Pri tem je odpel hlače in..." Ljubljanski mestni uradniki v prvi polovici prejšnjega stoletja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 25-34 Zapisniki z uradniki, ki so nastali kot posledica nadzorovanja njihovega privatnega življenja, in seveda službenega delovanja, so dokumenti, ki nam na zanimiv način govorijo o tedanjem življenju in družbenih normah skozi "grehe" ljudi. Seveda sta bila pri tem najbolj na udaru prastara in (še) vedno prisotna pijanost in prešuštvo, ki sta se pred ponavljajočimi se opomini zvijala v prošnjah in obljubljala, da se nikdar več ne povrneta, pa sta se ponavadi le potuhnila in žrtev ponovno zgrabila za vrat, ko ji je zasliševalec obrnil hrbet. Seveda pa ob teh primerih ne gre prezreti pozitivne vloge ki jo je sprva odigralo moderno, jožefinsko uradništvo v razvoju meščanstva. UDK 940.1(=945.11)"10"(093.3) 940.1-11(=8)"10"(093.3) Juraj ŠEDIVt, študent, Kozia 29, Bratislava, Slovaška Kako so o Madžarih in vzhodnih Slovanih pisali kronisti zgodnjega srednjega veka Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 3-10 Avtor je z analizo Wipowe kronike (Wipo je bil dvorni kaplan nemškorimskega cesarja Konrada, po rodu verjetno iz Burgundije) iz prve polovice 11. stoletja predstavil skupinska občutja v času, ko so posamezne plemenske skupnosti prehajale v državnost in od starega plemenskega verovanja v krščanstvo. V razpravi ga ni zanimala faktografija, ampak miselnost srednjeveškega kronista, vprašanje njegove recepcije in njegove lestvice vrednot. UDK 061.12(497.12)"17":78 78:061.12 (497.12 Ljubljana)"17" Primož KURET, dr., muzikolog, SI-61000 Ljubljana, Zarnikova 16 Academia philharmonicorum v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 19-24 Leta 1701 v Ljubljani ustanovljena Academia philharmonicorum je bila najstarejše glasbeno združenje v Avstriji in Srednji Evropi. V prvih desetletjih 18. stoletja je bila središče organiziranega glasbenega življenja v Ljubljani. Ko pa so njeni ustanovitelji in nosilci pomrli, je bilo konec tudi njenega duha in dela. UDC 174/178(497.12)"18" STARIHA Gorazd, Archivist, Archives of the Republic of Slovenia, SI-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1 "He Unbuttoned His Trousesers and ... " Clerks of Ljubljana in the First Half of the 19th Century Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 25-34 The records on clerks, which were the result of close scrutiny of their private lives, and naturally also their pubUc work, are documents which, through analysis of the "sins" committed by sundry individuals, present an interesting illustration of life and the social norms of the time. Naturally, the ancient (and still present) vices of drunkenness and adultery were viewed as the most abhorrent of these sins, and although the accused clerks writhed and pleaded when cautioned repeatedly by their superiors, and promised never to transgress again, their vices usually only dissembled for a while, in order to seize their hapless victims by the throat again as soon as the interrogator's back was turned. Despite these examples, however, one must not overlook the positive contributions made by the modern clerks of Joseph II towards the development of the bourgeoisie. UDC347.91/.95(497.12 Ortnek)"1732/1734":133.4 KOŠIR Matevž, Archivist, Archives of the Republic of Slovenia, SI-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Magic and Fraud, and the Carting of Goods between Trieste and Graz 1732-1734 Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 11-18 The article deals with a trial held before the Provincial Court of Justice of Ortnek Manor in Carniola in the years 1732-34. The court trial was the result of a dispute between two peasant families, both of which carted goods - mostly from Trieste to Graz. When one of the peasants lost his money, the family turned to witchcraft in the hope of regaining the lost sum. As soon as it found out about this, the second family denounced the first. The testimonies made during the trial show how superstitious people were at the time. The main issue of the trail was witchcraft. UDC 061.12(497.12)"17":18 78:061.12 (497.12 Ljubljana)"17" KURET Primož, Ph. D., Musicologist, SI-61000 Ljubljana, Zarnikova 16 Academia Philharmonicorum in Ljubljana Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 19-24 Academia Philharmonicorum, founded in Ljubljana in 1701, was the oldest musical association in Austria and Central Europe. In the early decades of the 18th century, it was the centre of the music scene in Ljubljana. However, when its founders and musicians passed away, the spirit and music of Academia also disappeared. UDC 940.1(=945.11)"10"(093.3) 940.1-11(=8)"10"(093.3) SEDIV'i' Juraj, Student, Kozia 29, Bratislava, Slovak Republic How Early Middle Age Chroniclers Wrote about the Hungarians and Western Slavs Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 3-10 Analysing the Wipo Chronicle (Wipo, probably originating from Burgundy, was a chaplain to the Court of the Holy Roman Emperor Conrad), which dates back to the first half of the 11th century, the author presents the feelings related to the community in the period when individual tribal communities formed a statehood and when old tribal cults converted to Christianity. The author does more than describe the facts, he examines the mentality of the Middle Age chronicler, his perception of the world and his system of values. UDK 914.971.2 Ljubljana "1895":550.34 550.34(497.12 Ljubljana) "1895" Andrej STUDEN, dr.. Inštitut za novejšo zgodovino, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Strašen potres je pretresel ljubljanska zidovja Ljubljanski potres pod drobnogledom radovednega novinarja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 43-52 14. aprila 1895 je Ljubljano prizadel katastrofalen velikonočni potres, ki je nedvomno veliko prispeval k modernizaciji mesta v dobi župana Ivana Hribarja (1896-1910). Ker se je o njem že veliko pisalo, smo se ob stoletnici jubljanskega potresa odločili, da bomo objavili prevod feljtona, ki ga je 7. maja 1895 v Frankfurter Zeitung und Handelsblatt objavil dr. Heinrich Kanner. V podlistku s slikovitim naslovom "Podprto" mesto (Eine "gestützte" Stadt) nas avtor nazorno popelje v takratni vsakdanjik, detajlno opiše strašne dni, neposredno po velikanski nesreči, ki je zadela Ljubljano. UDK 929 Jožef Schwegel ADAM Lucijan, študent zgodovine, SI-64240 Radovljica, Staneta Žagarja 33 Doneski za bibliografijo Jožefa Schwegla Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 61-67 Po krivici zapostavljeni gorenjski rojak je v življenju dosegel praktično vse, kar je bilo mogoče. Bil je pesnik, prozaist, konzul, plemič, poslanec v deželnemin državnem zboru. Dosti je postoril za svojo domovino. Predvsem njegovo udejstvovanje v stranki nemških veleposestnikov ga je v očeh domače javnosti naredilo Nemca, zaradi česar ga je zapostavljalo tudi kasnejše zgodovinopisje. Zaradi zasluge za svojo nekdanjo državo in ožjo domovino zasuži drugačno obravnavanje. Kratki zapis o baronu Schweglu je le eden od poskusov dati našemu gorjanskemu rojaku veljavo, ki mu gre. UDK 914.971.2 Nadlišek Stane OKOLIŠ, zgodovinar, SI-61386 Stari trg, Nadlesk 28 Iz zgodovine Nadliška na Notranjskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 35-42 Grad Nadlišek predstavlja središče turjaškega gospoščinskega urada na Notranjskem med Iško in Zalo. Od poselitve pokrajine v visokem srednjem veku je močno vplival na oblikovanje njene posestne in socialne strukture ter na razvoj politične in cerkvene organizacije. Naravno gibanje prebivalstva trojiške in vidovske planote, ki predstavlja ozemlje Nadliška v 19. in 20. stoletju, doživi določen padec po 2. svetovni vojni. Kakor grad priča pokrajinske preteklosti, tako tudi cela generacija prebivalstva, vojne ni preživela. UDK 725.51:616.89(497.12)"18" 616.89:725.51(497.12)"18" Helena PRELC, študentka. Filozofska fakulteta Ljubljana, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Prispevek k zgodovini blaznosti na Slovenskem v prejšnjem stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 53-60 Leta 1786 so usmiljeni bratje iz Trsta bivši avguštinski samostan v Ljubljani spremenili v bolnišnico in v njej (v posebnih kolibah pri vhodu) zdravili tudi blazne. Del splošne bolnišnice na Ajdovščini so v letih 1820-1827 na novo prezidah in v njej uredili poseben oddelek za umobolne. Zaradi prostorske stiske so razmišljali o gradnji nove umobolnice že v štiridesetih letih. Toda do ustanovitve Kranjske deželne blaznice na Studencu je prišlo šele leta 1881. UDC 929 Jožef Scfiwegel LUCIJAN Adam, History Student, SI-64240 Radovljica, Staneta Žagarja 33 Some Information on the Biography of Jožef Schwegel Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 61-67 In his lifetime Jožef Schwegel from the Slovene highlands, who has been unjustly overlooked until now, achieved virtually everything. He wrote poetry and prose, was a consul, nobleman and an MP in Regional and State Chambers. He did a great deal for his homeland. Particularly in the eyes of the Slovene public, because he was strongly affiliated with the party of German landowners, he was considered to be a German, and this is one of the reasons why he has been neglected by the historians. His achievements and life of dedication to his state and Slovenian homeland need to be examined in more detail. Therefore, this short presentation of baron Schwegel is only an attempt to pay our highland compatriot the respect he rightly deserves. UDC 914.971.2 Ljubljana "1895":550.34 550.34(497.12 Ljubljana) "1895" STUDEN Andrej, Ph. D., Institute of Modern History, SI-61000 Ljubljana, Kongresni trg 1 A Disastrous Earthquake Shatters the Walls of Ljubljana - The Earthquake in Ljubljana under the Scrutiny of an Inquisitive Journalist Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 43-52 On the morning of Easter Sunday, April 14, 1895, Ljubljana was struck by a catastrophic earthquake. Undoubtedly, this greatly influenced the modernisation of the town carried out during the mayoralty of Ivan Hribar (1896-1910). As much had already been written about the earthquake, we decided rather to mark the 100th anniversary of the catastrophe with the publication of a translation of a feuilleton, which was published on May 7 1895 in the Frankfurter Zeitung und Handelsblatt by Dr. Heinrich Kanner. In his feuilleton, under the illustrative title of "A Buttressed City" ("gestützte" Stadt), Dr. Kanner takes us on a descriptive journey into the everyday life of the inhabitants of Ljubljana of the time, and gives a detailed account of the horrible days immediately after the great disaster that struck Ljubljana that Easter. UDC 725.51:616.89(497.12)"18" 616.89:725.51(497.12)"18" PRELC Helena, History Student, University of Ljubljana, Faculty of Arts, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Insanity in 19th Century Slovenia Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 53-60 In 1786 the Brothers of Charity from Trieste founded a hospital in the former Augustinian monastery in Ljubljana, where, in separate sheds by the entrance, they treated the insane. In the years 1820-27 a part of the general hospital in Ajdovščina was renovated and a special department for mentally handicapped people established. Since these two could not cope with the demands, ideas for a new mental hospital began to be discussed in the 1840's. However, the Provincial Mental Hospital of Carniola, was only founded in Studenec in 1881. UDC 914.971.2 Nadlišek OKOLIŠ Stane, Historian, SI-61386 Stari trg, Nadlesk 28 From the History of the Nadlišek Castle in the Notranjska Region Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 35-42 The Nadlišek castie was the centre of the Turjak Manor court for the Notranjska Region between the rivers Iška and Zala. From the settlement of the region in the high Middle Ages onwards, the castle exerted a strong influence on the ownership and social structure of the region's estates and the development of political and religious organisations. The migration of the inhabitants of the Trojiška and Vidovska plateaus, which were the property of the castie of Nadlišek in the 19th and 20th centuries, decreased markedly after the Second World War. Both the castle - a silent witness to the region's past - and an entire generation of the region's inhabitants, fell victim to the War. UDK 179.2(497.12 Ljubljana):173 173:179.2(497.12 Ljubljana) Rok STERGAR, študent zgodovine, SI-61000 Ljubljana, Majde Vrhovnik 30 O posilni nečistosti, oskrumbi in druzih velikih nesramnostih Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 74-91 Pregled arhivskega gradiva ljubljanske policije nam odkriva sliko o družinskem nasilju in odnosu oblasti do njega. Med primeri prevladujejo pretepi in neskrbno ravnanje z otroki. Policija pa je obravnavala tudi nekaj "družinskih zgodb", ki s svojo mešanico vsakovrstnega kriminala mejijo na neverjetno. UDK 373.3(497.12 Celje)"1931/1934":37.04-055.2 376.7=430:373.3(497.12 Celje)"1931/1934" Ivanka ZAJC CIZELJ, mag., arhivistka. Zgodovinski arhiv Celje, SI-63000 Celje, Trg celjskih knezov 10 Manjšinski oddelek na celjski dekliški šoli 1931-1934 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 100-105 Prispevek daje vpogled v del problematike celjskih Nemcev - t.j. izobraževanje otrok v maternem jeziku v letih 1931-1934, ko je na deški mestni šoli deloval manjšinski oddelek za otroke nemške narodnosti. UDK 396.1/.9(497.12)"18":070.48 Vesna "1892/1894" 070.48(497.12)"1892/1894":396.1/.9 Peter RUSTJA, prof. zgodovine, Via Zornella 103, Trst, Italija "Na delovanje, hčere slave!" Žensko vprašanje v akademski reviji Vesna (1892-1894) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 68-73 Akademska revija Vesna, ki jo je v letih 1892-94 izdajala skupina študentov na Dunaju in v Gradcu, je zlasti v prvih dveh številkah precejšnjo pozornost namenila ženskemu vprašanju. Pri tem pa je žensko vprašanje obravnavala skozi prizmo slovenskih nacionalnih interesov. UDK371.13/.16(497.12)"1930/1941" Irena LAČEN BENEDIČIČ, kustos, zarhivist. Muzej Jesenice, SI-64271 Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 45 Branko RADULOVIČ, arhivist. Arhiv Republike Slovenije, SI-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Drobci iz življenja učiteljev narodnih šol v času med vojnama Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 92-99 Avtorja predstavljata delček arhivskega gradiva Prosvetnega oddelka Dravske banovine, na temo prekrškov učiteljev in šolskih nadzornikov v 30. letih tega stoletja. Sicer idealiziran lik učitelja, postaja z arhivskim gradivom manj moralno neoporečen in se tako približuje "navadnim" ljudem. UDC 373.3(497.12 Celje)"1931/1934":37.04-055.2 376.7=430:373.3(497.12 Celje)"1931/1934" ZAJC CIZELJ Ivanka, M. A., Archivist, Historical Archives of Celje, SI-63000 Celje, Trg celjskih knezov 10 A Class for the German Minority in the Boys' School in Celje from 1931 to 1934 Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 100-105 The article deals with some of the issues concerning the Germans in Celje/Cilli i.e. the education of children in their mother tongue between 1931-1934, when a class exclusively for the German minority existed in the boys' school. UDC 179.2(497.12 Ljubljana):173 173:179.2(497.12 Ljubljana) STERGAR Rok, History Student, SI-61000 Ljubljana, Majde Vrhovnik 30 On Filthy Fornication, Statutory Rape and other Unimaginable Horrors Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 74-91 Research into the archive materials of Ljubljana's Police Force reveals scenes of domestic violence and the authorities' reaction to it. Most of the police documents are concerned with neglected children and family brawls. The Police, however, also had to deal with some "family stories" covering a range of criminal offences, some verging on the unimaginable. UDC 371.13/.16(497.12)"1930/1941" LAČEN BENEDIČIČ Irena, Custodian -Archivist, Museum of Jesenice, Sl-64271 Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 45 RADULOVIČ Branko, Archivist, Archives of the Republic of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Some Fragments from the Everyday Life of Teachers in National Schools between the Wars Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-, 1995, p. p. 92-99 The authors present a section of the archive material on the Educational Department of the Drava Province, which deals with the behaviour of teachers and school supervisors in the 1930's. In literature the image of teachers was highly idealised, while the archive material shows that the moral integrity of teachers was not that exemplary and that they were more just like other "ordinary" people. UDC 396.1/.9(497.12)"18":070.48 Vesna "1892^1894" 070.48(497.12)"1892/1894":396.1/.9 RUSTJA Peter, History Teacher, Via Zornella 103, Trieste, Italy "Keep Up the Fight, Daughters of Glory!" Women's Issues in the Academical Magazine Vesna (1892-1894) Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 68-73 Particularly in its first two publications, the academical magazine Vesna, published from 1892 to 1894 by a group of students in Vienna and Graz, focused much of its attention on women's issues. But the magazine dealt with the issue from the angle of Slovene national interest. UDK 397.994(497.12)"1945":347.98 Roman BRUNŠEK, zgodovinar, SI-61292 Ig, Želimlje 63 Procesi pred sodiščem slovenske narodne časti v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 43, št. 1-3, 1995, str. 106-114 S predstavitvijo poteka in epiloga treh procesov pred sodiščem narodne časti v Ljubljani leta 1945 je avtor nazorno prikazal delovanje in funkcijo tovrstnih sodišč na Slovenskem. Postopki pred sodišči narodne časti so bili (zlasti na začetku njihovega delovanja) nadvse pomanjkljivi, sodišča sama pa so bila v službi revolucionarnega režima. UDC 397.994(497.12)"1945":347.98 BRUNŠEK Roman, Historian, SI-61292 Ig, Želimlje 63 Trials Held Before the Court of Slovene National Honour in Ljubljana Kronika, Magazine for Slovene Local History, 43, No. 1-2, 1995, p. p. 106-114 The author presents the work and function of the Court of Slovene National Honour in detail by depicting the proceedings and epilogue of three trials held in Slovenia in 1945. The legal proceedings held before these courts were, particularly at the beginning, conducted very inadequately and the courts solely functioned as the heavy hand of the revolutionary regime. Juraj Sediviy Matevž Košir Primož Kuret Gorazd Stariha Stane Okoliš Andrej Studen Helena Prelc Adam Lucijan Peter Rustja Rok Stergar Irena Lačen-Benedičič Branko Radulovič Ivanka Zajc-Cizelj Roman Brunšek KRONIKA ISSN 0023-4923