/ ' Držav cin	liotijB.-;--
Lj
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako so-bolo in stane s poštnino vred za ceio leto 40Din, za po) leta 20 Din, za četrt !e‘a ’C Din
Marodno-sociialističen tednik
Upravništvo v
Murski Soboti
• •••
Oglasi:
Qi cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za i/2 in za V4 stkani stanejo 75 para za 1 G cm Pri večkratni objavi primeren popust
18. štev.	Murska Sobota, dne 21. julija 1923.
1. leto.
Slov. klerikalci so protidri. elementi
Tako pišejo venomer časopisi demokratske in radikalne stranke v Sloveniji. Kakor pa te dni poročajo časopisi, se je klerikalni poslanec Žebot v skupščini zavzel za kredite naši mornarici (marini) s tako vnemo, da bi ga prej imenovali militarista kakor pa antimilitarista. Tudi ljubljanski klerikalni dnevnik „Slovenec“ je v Številki od minole srede v prid naši bojni mornarici objavil članek, ki bi ga lepše ne napisal nobeden izmed takozvanih „naprednih“ časopisov v Sloveniji. Ako človek čita napade demokratskih časopisov na slovenske klerikalce, katere dolžijo, da so proti državi in ako čita na drugi strani o nastopu klerikalnih poslancev v skupščini in njih pisavo po strankinih časopisih, potem se mora hočeš nočeš prepričati o tem, da je pisava naših demokratskih časopisov ne le nedostojna, ampak tudi otročja. Saj ni najboljši narodnjak in ni najbolj državotvoren tisti, ki ima vedno „živio“, narod, Njegovo veličanstvo in druge take lepe besede na jeziku! S tako otročjim pisarjenjem se pač ne bo uničilo klerikalizma, ki se je v Sloveniji po zaslugi nezmožnih voditeljev naprednih vrst in vsled indolence naprednih slojev razpasel tako, da je pokierikalil cele delavske kolonije, in meščanske kroge, — ki so bili svojčas središča protiklerikalnega gibanja. Le kulturno, socijalno in resno gospodarsko deio, zlasti pa trezna pisava naprednih časopisov moreta zadjati klerikalizmu udarec in ga utesniti v meje, v katerih naj deluje v dobrobit naroda in svojih pristašev. Vse drugo je in ostane brezplodno prekijanje. To bi morale vedeti ne le demokratska in radikalna ampak tudi vse socijalistične stranke, potem bi ne doživele v Sloveniji poraza, kakoršnega jim je prinesel letošnji 18. marec!
Mili uestfiiti za Prtfiupjc.
Rezolucije, sklenjene na obrtnem shodu v Beltincih dne 1. julija 1923:
L Sedanj: ustroj delavskega zavarovanja, kakor je predpisan v zakonu o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922, je nevzdržljiv. V interesu zavarovancev in podjetnikov je, da se ta ustroj čimprej postavnim' potom spremeni tako, da se zavarovalnim poslovalnicam podelijo tiste pravice samouprave, katere po sedanjem zakonu pristojajo okrožnim uradom in osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, okrožni uradi in osrednji urad pa se pieosnujejo v oblastne zveze odnosno v državno zvezo uradov za zavarovanje delavcev, ker bi s tern poslovanje postalo mnogo enostavnejše in bi se zelo pocenilo. Dokler se pa to ne zgodi, zahteva obrtništvo od sedanjih zavarovalnih uradov, da se točno in vestno izvršujejo zakoniti statmančni predpisi §-a 200 statuta osrednjega urada za zavarovanje delavstva.
2.	Odločno protestiramo proti nameravanemu povišanju neposrednih davkov, ker isto ni v nobenem skladu z gospodarsko močjo slovenskega obrtništva ter bi imelo za posledico uničenje mnogo obratov v Prekmurju.
3.	Protestiramo proti temu, da se vsled nejasnosti finančnega zakona proti dosedanji praksi smatra dohodnina kol podlaga za inva-
lidski davek, ki se baš vsled tega do nevzdržljive višine povišuje.
4. Obenem prosimo, da se po preteku 5 let vendar že odpravi vojni pribitek na doho-darino, kateri ni niti zakonito utemeljen, niti upravičen.
Pokrajinska uprava se naproša da sporazumno z finančno delegacijo posveča večjo pazljivost poviševanju avtonomnih doklad, ki ponekod presegajo že vse meje in so vsled itak visokih državnih davkov neznosne.
Delegacija ministrstva financ se naproša, naj ukrene potrebno, da se predpis pridobnine in dohodarine ter poslovnega davka izvrši v onem letu, za katero velja, in da se pred izdajo predpisov ti davki ne izterjujejo. Finančna delegacija se naproša, da se vrne k zakonito predpisanem izdajanju plačilnih nalogov za pridobnino in dohodarino.
Ministarstvo financ se naproša, da v očigled nezadovoljnosti nad sedanjimi nesorazmerno razdeljenimi davčnimi bremeni čimpreje izenači davčne zakone.
Obžalujemo, da vlada ne uvidi potrebe po nujni šolski izobrazbi obrtniškega in industrijskega naraščaja, ki bi poleg strokovne izobrazbe znatno pripomogla k povečanju domače produkcije in k splošnemu napredku obrti in industrije.	t
Obžalujemo, da vlada odreka obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam državno podporo.
(Konec prihodnjič).
Naši trgovci v Prekmurju se vse premalo zmenijo za svoj stahovski list. Po veliki večini niti ne vedo, da izhaja v Ljubljani 3 krat na teden izborno urejevani „Trgovski list“, časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina na leto stane 180 Din in se pošilja na upravništvo trgovskega lista, ki se nahaja v Gregorčičevi ulici. List prav toplo priporočamo trgovcem, fabrikantom in obrtnikom.
Domače vesti.
Uvodni članek „Militaristi“ v zadnji številki našega lista, je našel v krogu naših čitateljev pravilno razumevanje. Naročnik lista nam piše: „G. urednik! Ko sem prečita! članek „Militaristi“ v zadnjem „Našem domu“ sem si z zadovoljstvom rekel: kakor da govori iz mojih ust ter iz ust neštetih, ki smo v svetovni vojni leto za letom imeli priliko opaziti, da puška za vojaka še zdavnaj vse ni. Vojsko imeti moramo, toda preveč nam je ni treba in vse samo za oficirske plače nam ni treba dajati. Vojsko najložji pretrpi in prenese bogati in zdrav narod, ne pa siromašno, nago ljudstvo, čeprav ima dovolj pušk in kanonov na razpolago“.
Veselo znamenje za naš list. Mnogi „dobri prijatelji“ so prorokovali smrt „Našemu domu“. V zadnjem tednu pa je list pridobil toliko novih naročnikov in kupovalcev posameznih številk, da smo prisiljeni, te številke izdati kar za 200 izvodov več. Trezna in umirjena pisava našega lista je najboljša reklama in vsa agitacija raznih klerikalnih, maažaronskih in žalibog celo nekaterih naprednih-nacijonal-nih agitatorjev ne zaleže prav nič. „Naš dom“ postaja takorekoč glasilo prekmurskih obrtnikov.
Reklamacije. Dan za dnevom nam prihajajo pritožbe, da naš list neredno pošiljamo. Na to izjavljamo, da odpošljemo list redno in skupno na enkrat pod kontrolo. Izključeno je torej, da bi komu lista
ne poslali. Krivda leži torej menda le na strani nekaterih pismonoš. Naročnik, ki našega lista ni prejel, naj nam pošlje kratek dopis te vsebine: Reklamiram 14., 15., 16. itd. številko „Našega doma“, ker jo nisem prejel. Natančen podpis. Na drugi strani pa naj napiše: Reklamacija. Uprav-ništvu „Našega doma“ v Murski Soboti. Take reklamacije se napišejo na košček papirja v velikosti dopisnice. Znamke ni treba prilepiti, ker so take reklamacije poštnine proste.
Murska Sobota. Ciril-Metodove vžigalice prodajata v M. Soboti trafika v Zvezni ulici in trg. Čeh in Gašpera. Podpirajte ti trgovini! Svoji k svojim!
Murska Sobota. „Orjuna“ v Ljubljani je v svoji 29. številki objavila tako podel napad na okrajnega glavarja gosp. Lipovška, da se človeku naravnost gnusi, ponoviti dotične stavke. S takimi sprosta-škimi dopisi si „Orjuna“ pač ne bo pridobila pristašev med treznomislečimi Prekmurci. Ako je prišel ta dopis v javnost po vednosti tukajšnjega mestnega odbora, potem je to slabo znamenje za čut poštenosti in takta njenih odločilnih faktorjev, ako pa je prišel v list brez vednosti tukajšnjega odbora, potem je to še slabše znamenje za nediscipliranost v tukajšnji „Orjuni“. Če tudi se naš list ne strinja z načeli „Orjune“, vsekakor pa smatramo, da njeno ljubljansko glasilo ni bilo ustanovljeno za to, da v njem razni sobočki dopisuni na tako gnusen način blatijo političnega uradnika. Kakor, da sami ne bi imeli nobenega masla na glavi!
Murska Sobota. Naše mesto je postalo bolj mrtvo. Šole so končane, učitelji so odšli na počitnice. Uradniki odhajajo na svoje dopuste in tudi zasebni ljudje si privoščijo v teh vročih dneh nekaj dni razvedrila v tujih krajih. Kmetov prihaja v mesto le malo, kajti na polju je dela sila mnogo in ie kdor ima kak nujen (silen) posel, ta nas pride pogledat.
.Murska Sobota. Splošne so pritožbe posebno od stanovalcev na Lendavski cesti, da razširjata tovarna in klavnica ob vročih večerih neznosen smrad po mestu. Pa ne samo iz klavnice na Lendavski cesti, am-; pak tudi iz mnogih drugih luž in obcestnih jarkov se razširja smrad, ki posebno ob večerih kvari zrak tako, da je človeka strah, iti na ulico. Že ponovno smo opo-I zorih v našem listu hišne posestnike, naj j skrbijo za snago v svojih hišah in naj si napravijo greznice, da se gnojnica ne bo stekala v obcestne jarke. Naši pozivi niso imeli uspeha. Niti zdravstvena oblast se ni zmenila za naše pozive in nasvete. Ker vidimo, da dosedanje naše besede prav nič niso zalegle, nam pač zdravstvena oblast ne bo zamerila, če ji danes sporočamo, da je splošno mnenje prizadetih prebivalcev Murske Sobote to, da tukajšnjo zdravstveno obiastvo ne posveča potrebne pozornosti temu vprašanju in da z neko neodpustljivo popustljivostjo nastopa proti mesarjem in nekaterim drugim hišnim posestnikom, ki ne skrbe dovolj za snago. Ako so že klavnice in številni konjski in živinski hlevi sredi mesta, potem pač morajo obrtniki :n hišni posestniki skrbeti za
/
to, da se odpadki takoj uničijo ali pa naj shranijo tako skrbno, da ne preidejo v gnilobo. Upamo, da ta poslednji pozjv zadostuje in da nam ne bo treba priti z imeni na dan in se obrniti do ljubljanskih oblastij.
Železnica M. Sobota—Ormož se
bo zanesljivo naprej gradila. V proračunskih dvanajstinah je določenih za to progo 5 milipnov Din.
Čentiba. V nedeljo bo dražba našega občinskega lova.
Čakovec. Invalid J. Šinko, po poklicu Čevljar, se je zavoljo neozdravljive bolezni vrgel pod vlak. Bil je takoj mrtev.
Dolnja Lendava. Pri nas teče življenje vedno enakomerno. Vročino imamo veliko. Po cesti je vedno dosti prahu. Kadar pometajo cestni pometači, se na široko in visoko vzdiguje prah, ki ga morajo potem ali pasanti na cesti, ali pa ljudje po stanovanju požirati s strupenimi bacili vred. Dokler je bil tu gerent g. Sever, se je po navadi vsak dan ob takšni vročini škropilo. Zelo umestno bi bilo tudi danes kaj takšnega.
Vel. Polana. V Veliki Polani so začeli ta teden zidati cerkev. Stavba bode precej stala. Vendar pa je upati, da za to ne- bode zmanjkalo denarja, kajti naše ljudstvo v takšne namene rado daruje. Eden domačinov bo kar sam daroval celih 100.000 K. Torej na vsak način še ni tako slabo za denar. Pripomniti pa je, da nekateri prebivalci nimajo denarja niti za najnujnejše potrebe. Posebno v Mali Polani je mnogo siromakov.
Križevci. Dne 11. julija sta brez dovoljenja Terezija Kiičan, Janoš in Jožef Kiičan šla kosit žito na njivo. Ko je to opazila Terezije Kiičan, njima je prepovedala, toda onadva se zato nista zmenila in sta ji pretila s pretepanjem. Lepo delo je to! Začela sta čisto po komunističnem režimu. Prišel je nate na lice mesta župan toda tudi njihov prihod in opomin je bil brezuspešen, ker sta tudi njemu pretila z bitjem. Zaradi te korajže se bodeta morala oba Kiičana zagovarjati pred sodnijo.
Brezovci. Dne 9. julija se je Mihael Varga pri svojih sorodoikih preveč napil. Ko se je vračal potem domov, je vsled pijanosti obležal na poti. To sta videla dva fanta, ki sta ga potem spravila v skedenj gostilničarja Petra Pojbiča. Pri tej priliki je bilo Vargi ukradeno 175 dinarjev 75 para denarja, ena listnica in ena srebrna ura z niklasto verižico. Ena priča, ki je opazovala ta celi dogodek je videla, da je en fant segel v Vargove žepe. Krivci so še sedaj neznani, sumi se le dva, katerih imena pa za danes še ne bomo imenovali.
Šalovci. Dne 1. julija, ko je bila plesna veselica pri gostilničarju Kalmanu Benčec v Hodošu, je bil ukraden Jožefi Abraham en velik robec. Še isti dan se je zvedelo za tata, ki se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem. Robec je lastnici vrrnjen, a za tata je pripravljena že soba, v kateri bo imel čas, študirati, kako se krade po gostilnah robce našim prekmurskim ženam.
68 trafik je razpisanih v Prekmurju. Prošnje je vložiti do 12. avgusta 1923 na: Invalidski odsek v Ljubljani. Trafike dobijo le invalidi, vojne vdove, stariši padlega sina. Natančnejši podatki se nahajajo v št. 64 Uradnega lista. Vse potrebno pa lahko tudi poizvejo prosilci pri okrajni upravi finančne kontrole v Murski Soboti, v Gornjih Petrovcih ter v Dolnji Lendavi. Razpisane so sledeče trafike. 1. M. Čahuk v Murski Soboti. 2. F. Rilcu je v^ Rakovcih. 3. J. Rosenberger v Murskih Črncih. 4. 1. Fujs v Krogu. 5. A. Benčec v Lemerji. 6. Št. Kühar v Markišavcih. 7. J. Mezej v Martjancih.
8. J. Benko v Mlajtincih. 9. Št. Žilavec v Noršincih. 10. F. Vukan v Rakičanu. 11. V. Kleis v Sebeborcih. 12. A. Pečič vv Satahovcih. 13. I. Rehn na Tišini. 14. Ž. Rosenberger v Tropovcih. 15. E. Šavel na Vaneči. 16. I. Vrečič na Vaneči. 17. R. Müller v Gerlincih. 18. T. Štesl v Fukšlincih. 19. F. Števan v Gederovcih. 20. S. Weis v Serdici. 21. D. Weis in M. Lülek v Rogaševcih. 22. J. Partl v Pertoči. 23. J. Mencigar v Pertoči. 24. H. Hahn v Bodoncih. 25. Št. Vlaj v Zenkovcih. 26. J. Pašičnjek v Boreči. 27. A. Kalamar v Martinji. 28. J. Šanko v Martinji. 29. H. Gross v Fokovcih. 30. J. Osvatič v Vučji gomili. 31. M. Gergorec v Andrejcih. 32. J. Gergorec v Andrejcih. 33. Št. Ropoša v Kuzdoblanji. 34. J. Bunderla v Matjaševcih. 35. F. Klement v Matjaševcih. 36. Št. Klement v Doliču. 37. J. Forjan v Dolnjih Slavečih. 38. M. Hahn v Gornji Lendavi. 39. J. Ktihar v Gornji Lendavi. 40. P. Žekš v Gornji Lendavi. 41. M. Ficko v Vidoncih. 42. F. Grah v Vidoncih. 43. F. Kohn v Otovcih. 44. E. Hajdinjak v Radovcih. 45. F. Železen v Kruplivniku. 46. A. Kolar v Mačkovcih. 47. A. Žekš v Pečarovcih. 48. J. Zelko v Pečarovcih. 49. A. Hašaj v Moščancih. 50. J. Horvat v Dankovcih. 51. A. Füredi v Kuštanovcih. 52. I. Matjašec v Dolini. 53. I. Pintarič v Bogojini, 54. 1. Kocet v Crenšovcih. 55. M. GjorkOš v Gomilici. 56. Št. Salika v Ižakovcih. 57. J. Cipot v Odrancih. 58. Št. Koukon v Veliki Polani. 59. E. Bader v Turnišči. 60. J. Raus v Turnišči. 61. M. Žerdin v Žižki. 62. D. Mayer v Mrtvarjavcih. 63. L. Doboš v Čentibi. 64. J. Varga v Treh mlinih. 65. J. Kralj v Kotu. 66. I. Koller v Genterovcih. 67. J. Horvat v Zamostju.
Nove knjige. Tiskarna Panonija je v vrsti svojih publikacij izdala Dr. Grossmanov prevod peruanske drame „Oianta“. — Knjiga nudi tudi vsakemu izobražencu izreden umetniški užitek. Kjerkoli jo odpreš, ti diha nasproti romantika peruanskih poljan. — Natančno oceno prinesemo v prihodnji številki. Knjigo toplo priporočamo. Dobiva se v tiskarni Panoniji ali pa pri dr. Grossmanu, odvetniku v Ljutomeru. — Istotam je izšel prvi zvezek zelo ljubko pisanih ljudskih povesti starega pisatelja Josipa Kostanjevca. Posebno izobraževalna društva se opozarjajo na to lepo knjigo! Pripravlja se natisk drugega zvezka. — Cena 8 Din, po pošti 50 para več.
Tiskovnih napak je bilo v zadnji številki precej. Vzrok temu je to, da ured. vsled oddaljenosti Gornje Radgone ne more pred tiskom stavka pregledati in tiskovne napake popraviti. V poročilu o sokolski veselici v Murski Soboti je na ta način izostalo ime br. Mihaliča, ki je poleg br. Rusa in Hočevarja s svojo krasno telovadbo vzbujal občno pozornost. Mesto „ljutomerskega Sokola" bi se moralo glasiti „kri-ževskega Sokola". Cenjeni čitatelji naj nam ne zamerijo teh pogreškov. Uredništvo.
Na naslov telovadnega društva „Sokol“ v Murski Soboti. Sporočilo se nam je, da nekateri društveni člani pri raznih prilikah agitirajo proti „Našemu domu“. Dotičniki, pripadniki Jugoslovenske demokratske stranke in obenem tudi člani „Orjune“ so se očividno že toliko odtujili pravi vseslovenski sokolski ideji ter so v svoji nestrpnosti in strankarski strasti zašli že tako daleč, da se niti ne zavedajo, da narodni stvari nikakor ne koristijo, ako rujejo proti edinemu izrazito narodnemu listu v Prekmurju . zaraditega, ker je list socijalističen. Sicer pa se kaže nenaklonjenost odbora samega proti našemu listu v tem, da si „Našega doma“ še j doslej ni naročilo za svojo čitalnico. „Naš dom“, čeprav predvsem socijalističen list, je v Prekmurju prvi spravil do veljave pismeno slovenščino in zasluži že zaradi tega vsestranske podpore od strani vseh, ki čutijo narodno. „Naš dom“ se je dosiej vsikdar zavzemal za procvit sokolske misli v Prekmurju ter je med delavstvom in
domačim prebivalstvom sploh agitiral za Sokolove prireditve in s tem tudi pripomogel h gmotnim uspehom. Ker pa nekateri člani Sokola v Murski Soboti menijo, da sokolski ideji naša pomoč ni potrebna, izjavljamo, da se v bodoče več ne bomo zavzemali za prireditve tukajšnjega Sokola ter odklanjamo vsakoršne tozadevne do-' piše in poročila, dokler se do dobra ne uverimo, da „Naš dom“ med tukajšnjimi Sokoli nima več neprijateljev. Odbor „Sokola“ blagovoli to vzeti na znanje. — Uredništvo „Našega doma“.
Tedenske vesti.
Denar varno naložen in dobro o-brestovan je v Jugoslovanskem kreditnem zavodu ter v Prekmurski posojilnici v M. Soboti.
Bankovcev je bilo dne 8. julija v prometu za 5 miljard 644 milijonov in 364.880 dinarjev.
Tisti, ki imajo v zakupu (z arende) veleposestniško zemljo, morejo od 1. julija 1923 naprej plačevati od te zemlje zemljiški davek in vse druge davke in pribitke (doklade).
Zanikrnost obratnega vodstva železnice M. Sobota—Hodoš. Od minule srede naprej je promet na železnici M. Sobota-Hoduš ustavljen. Sicer !e za kratko dobo. Zakaj se to ni poprej razglasilo po časopisih?
Invalidi — pozor! V zadnji številki „Novin“ je bilo objavljeno, da se je pisarna „Slovenske ljudske stranke" s Peter-lenega hrama preselila v Cörovo hišo v M. Soboti in da bo stranka oziroma njen načelnik delal tudi prošnje za invalide in za vojne vdove. Odbor udruženja vojnih invalidov, podružnica v M. Soboti opozarja g. Švibaršiča, naj se ne vmešava v invalidske zadeve, kajti on ni za to pooblaščen. Invalide opozarjamo: Vse prošnje morajo iti preko naše organizacije, sicer se sploh ne vpoštevajo ter se organizacija na prošnjo, ki bodo preko političnih strank vložene, sploh ne bo ozirala. Sobočka podružnica Udruženja vojnih invalidov.
Vojne invalide in vojne vdove opozarja podpisani odbor ponovno, da morajo biti vsi, ki prejemajo po invalidskem zakonu državno pomoč, organizirani pri invalidskem društvu. Vsem, ki še dosiej niso organizirani, se bo ustavilo od oblasti vsako nadaijno izplačevanje pokojnin in podpor. Državna oblastva pa sicer ne bodo opoštevala neorganiziranih invalidov in vdove. Odbor udruženja vojnih invalidov, podružnica v Murski Soboti.
V Mariboru je minulo nedeljo prišel pod brzovlak premikač F. Robar. Predno je prišla zdravniška pomoč, je reveš umrl.
Pol miljona švicarskih frankov (8 miljonov dinarjev) posojila namerava mariborska občina najeti v Švici. Denar bi občina porabila za zgradjo stanovanjskih hiš.
Od 4 ponesrečenih duhovnikov,
o katerih smo poročali v poslednji številki, so našli te dni tri vtopljence in sicer župnika Baznika od Sv. Trojice v Halozah, novomašnika Ribiča in nazadnje župnika Volčiča iz Brezna. O bogoslovcu Držečniku še ni sledu.
Mnogo nesreč pri kopanju v Savi, Dravi in Muri. Časopisi poročajo o mnogih mrtvih nezgodah, ki se pripetijo dan za dnevom pri kopanju. Krivi so si večina dotičniki sami. Kajti, kdor ni dober pla-vač, naj se ne poda v boj z valovi. Posebno Sava in Drava sta v naših krajih skoraj povsod nevarni, kjer njuna voda silno dere vsled velikega padca.
Davčne knjižnice. Davčni uradi so zavezani, davkoplačevalcem vračali na željo davčne knjižnice proti plačilu 1 Din. Ako bi davčni uradi ne ustrezali zahtevam davkoplačevalcev, naj se posamezni pri-
meri s konkretnimi podatki naznanijo finančni delegaciji v Ljubljani,
Vročina je postala te dni neznosna. V nekaterih krajih je kazal toplomer 30 do 35 stopinj toplote. Vendar je v Prekmurju ta teden nekolikokrat padal blagajni dež. Letina vsled tega zelo dobro kaže. Polja niso vela kakor preminoli dve leti, marveč so lepo sveža, da človeka res veseli, če se sprehaja po duhtečih travnikih.
Državna borza dela se ustanovi v Splitu, ker je tam mnogo brezposelnih.
Nova iznajdba velike gospodarske vrednosti. Patentni urad v Beogradu je izdal Slovencu g. Rado Nipiču, obrtniku v Mariboru patent na njegov izum „Toplo-darM, ki je velike gospodarske važnosti in ga je zlasti sedaj ob velikem pomanjkanju in draginji kurjave posebno pozdraviti.
Špijonaža. V Zagrebu so aretirali kakin 20 oseb, ki so špijonirali na škodo naše države.
Iz Jugoslavije v Ameriko sme potovati letos 6426 oseb. Vsak mesec jih sme odpotovati le 128".
Vlom v Beogradu. Lopovi (tolovaji) so preminoče dni udrli v neko trgovino ter odnesli za 60.000 Din gotovih penez ter srebrnine, zlatnine in drugega dragocenega blaga v vrednosti nad 200 tisoč dinarjev. Tolovajev še do sedaj niso zgrabili.
Občna pridobnina. Ljubljansko časopisje je 13. t. m. objavilo notico, v kateri se poživljajo davkoplačevalci, da vlože izjave k „občinski“ pridobnini. Da ne nastanejo nesporazumljenja, se opozarja, da ne gre za kako novo občinsko davščino, ampak za občno pridobnino v smislu I. poglavja zakona o osebnih davkih.
Davkoplačevalcem se morajo na zahtevo vračati davčne knjižice. Finančna delegacija v Ljubljani nam sporoča, da so davčni uradi zavezani davkoplačevalcem vračati na željo davčne knjižice proti plačilu 1 Din. Ako bi davčni uradi ne ustrezali zahtevam davkoplačevalcev, naj se posamezni primeri s konkretnimi podatki naznanijo finančni delegaciji.
Jadranska banka v Trstu ima toliko zgub, da so njene delnice brez vrednosti. Tako poročajo časopisi in pravijo, da je temu kriv njen ravnatelj Kamena-novič. Zlasti pišejo tako časopisi, ki so financirani od Slavenske banke (predvsem ljubljanski dnevnik „jutro“). Časopisi, ki so v tesnem sorodstvu z Jadransko banko pa zavračajo vso krivdo na sedanjega ravnatelja Slavenske banke g. Praprotnika, ki je bil pred dvema letoma ravnatelj Jadranske banke. Ker je Jadranska banka prevzela sobočko hranilnico („staro kaso“), Slavenska banka pa Poljedelsko banko (mezögazdasagi bank) v M. Soboti, bi naše prebivalstvo zelo zanimalo izvedeti, ali so njih vloge v imenovanih zavodih v nevarnosti ali pa ne. Prekmurci so bili doslej že hudo prizadeti s tem, da imenovani dve sobočki banki tekom več let vlog nista izplačevali in da so pri mezögazdasagi banki izgubili kar polovico svojih vlog. Nezgode Jadranske banke in .Slavenske banke bi torej le še huje vplivale na gmotno stanje in na duševno razpoloženje tukajšnjega prebivalstva. V interesu splošnosti torej je, da ta dva zavoda javnosti pojasnita trenotni položaj, da ne bo trenotnega beganja, ki so ga povzročili v svojem konkurenčem sovraštvu ljubljanski dnevniki „Jutro ,	uski
Narod“ in „Jutranji listi“.
Po svetu.
Zaloga municije je .niodirala v Bukarešti na Rumunskeni. Vojaki
so skladali municijo. Dvema vojakoma je padla granata iz rok na tla. Eksplodirala je. Vnel se je na mah ves magacin. 6 vojakov je obležalo mrtvih, 7 težkoranjenih in več lahkoranjenih pa so odpeljali v bolnišnice.
Rusija. Poročali smo že, da se je boljševiška Rusija preuredila v zvezo boljševiških republik. Kongres zastopnikov vseh teh republik je izvolil za predsednika zveze sovjetskih republik Ljenina, (torej ni mrtev, kakor so listi poročali) za skupnega vojnega ministra je izvoljen Trockij, za ministra zunanjih zadev pa Čičerin, za skupnega trgovinskega ministra pa Krasin.
Angleška delavska stranka je sklenila, da morajo njeni poslanci v parlamentu glasovati proti vsem vojaškim kreditom.
Čehoslovaško posojilo Madžarski.
Češki minister Beneš je izjavil, da bo Čehoslovaška republika Madžarski posodila večjo svoto denarja. Toda Madžarska mora izpolniti gotove pogoje. Zlasti mora spoštovati sedanje državne meje. Tudi mora opustiti protičeško propagando in razpustiti društva prebujajočih se Madžarov. Madžarska vlada bo baje te pogoje sprejela. Da, da, sila kola lomi! To velja tudi za Madžarsko.
Novi 50.000 madj. kronski bankovci so prišli v promet na Madžarskem.
Na Angleškem je bil 16. julija tako hud vihar, da ljudje sploh ne pomnijo takšnega. Celo noč je bliskalo in grmelo. V eni sami minuti je bilo videti 50 strel na nebu.
Iz Italije hoče v Ameriko skoraj pol miljona Ijudij. Nad 452.000 prošenj je bilo v Italiji oddanih za potovanje v Ameriko. Toda niti vsak deseti prosilec ne pride na vrsto, kajti le 40.000 jih sme v Ameriko priti iz Italije. Tako je odločila vlada zedinjenih držav severne Amerike.
Rusija. Žetev v Rusiji kaže prav dobro. Lansko in predlansko leto je vladala v Rusiji vsled neznosne suše grozna lakota, ki je na miljone ljudi in živali uničila. Letos si bo Rusija zopet opomogla.
Posledica madžarskih šikan. Madžari zahtevajo od jugoslovanskih dvovlast-nikov (to so taki kmetje, ki imajo nekaj zemlje na naši nekaj pa na madžarski strani državne meje), da morajo dati svojo živino, ki jo preženejo naši državljani na svoja zemljišča onkraj meje, pregledati po madžarskem živinozdravniku. To je seve Čisto navadna šikana. V odgovor na to je odredilo naše poljedeljsko ministarstvo, da morajo madžarski obmejni posestniki, ki preženejo živino na našo stran, da jo tu pasejo ali pa žnjo tu svojo zemljo obdelujejo, si tudi dati preiskati živino po živinozdravniku. Za ta pregled morajo plačevati samo tako visoko takso, kakor jo Madžari zahtevajo od naših kmetov. Čisto pravilno je to postopanje: zub za zob! Kajti Madžarov drugače ni mogoče spametovati.
Bolgarija. Nova vlada Cankova je izjavila, da hoče Bolgarija mir s sosedi in da je proti vsaki novi vojni. Stambolijski je vladal nasilno, teptal je svobodo in ustavne pravice državljanov, zato je bil narod proti njemu in ga je zapustil v odločilnem trenutku. Bolgarija pa bo na vsak način zahtevala dohod k morju. Bodočnost bo pokazala, kako mish nova bolgarska vlada. Da pa se Bolgarske ne sme stisniti več se ji mora dati dohod k morju, to je jasno in je bila vedno zahteva vseh pametnih in treznih lugoslovanov. Saj so Bolgari tudi Slovani in naši bratje. Pa če bi to tudi ne bilo, ne moremo zagovarjati tega, da se kakemu narodu jemlje možnost razvoja. Le s strpljivostio, s spoštovanjem soseda se ustvari mir ki je nam vsem bolj potreben kakor pa
tisto orožje, ki ga sedaj tako pridno nakupujejo in nabavljajo razne beograjske ministerijalne komisije.
Naročajte si „Nas dom“!
Naročnina za četrt leta znaša
samo 10 Din.
Listnica uredništva.
G. K. Gornja Lendava. Poročilo o zadnji slavnosti objavimo prihodnjič. — G. Nipič M. Vsled pomanjkanja prostora smo le kratko omenili. — G. Majzelj. Doljnja Lendava. Objavili smo oglas. Sicer pa se bo tukajšnja krajevna organizacija „Narodno-socijaldemokratična stranka“ zavzela zanj. Doslej je še vsem preskrbela dobre službe, ki so se do nje obrnili za pomoč.	Urednik.
,Naš dom'
se prodaja
v Murski Soboti
v trafiki Studnižka v Zvezni ulici ter v Prekmurski tiskarni na Aleksandrovi cesti.
Dr. losip [ioljaušček
odvetnik v Murski Soboti se je preselil s svojo pisarno iz občinske hiše v
hišo trgovcev Brata Brumen
(prej dr. Ritscherjeva hiša) poleg sodnije.
!•••
V slovo!
Vsem prijateljem in znancem v Prekmurju, od katerih se nisem mogel osebno posloviti ob svoji preselitvi k Sv. Juriju ob Ščavnici, kličem prisrčni: Zdravo!
Franjo Talany
Brezovci - Križevci — Sv. Jurij.
sprejme „Naš dom“, 'tar T? SrCI V RH IK C! Pismene ponudbe se naj pošljejo na naslov dr. Vesnika, odvetnika v Murski Soboti.
Službo občinskega tajnika išče mlad mof. Zmožen je uradnega jezika v besedi in pisavi. Ponudbe na „Naš dom“ pod občinski tajnik.
tečaj
14 dnevni
za vezenje
(Stickkurs)
se bo obdržaval v Murski Soboti, kak hitro se priglasi dovolj udeleženk. Osebe, ki so kupile Singerjev šivalni stroj, imajo pouk brezplačen, one pa, ki imajo stari Singerjev stroj, bodo plačale mali prispevek. Tečaj posečajo lahko tudi osebe, ki nimajo ravno Singerjevega stroja. — Pojasnila se daje v trgovini Brata Brumen v Murski Soboti, Cerkvena ulica, kjer se tudi spre-jemaio priglasi in kjer je zaloga naših strojev
S ? N G E R šivalni stroji Bourne & Co.
New York.
e c
Ssakijah glasim inštrumente (godala) popravlja po nizfii ceni
Ivan Horvat, kapelnik v Černelavcih pri Murski Soboti.
Priporoča se zlasti gg. učiteljem.
W
I
I
t
I
Portland cement Super fosfat 'ZSS?, Štainkol (premog) Vogelie Drva Seno
Strešna lepenka itčrpapiri
in ostale gospodarske potrebščine in produkte prodaja najbogše in najfalejše
Czipoth Viktor)
• trgovec z lesom, drvami in premogom •
I v Murski Soboti
Slovenska ulica
Špara jte!
• • •
PretaiKlfa posojilnica
r. z. z o. z.
v Murski Soboti
plača interes na hranilne vloge
9°
brez odtegnenja rentnega in invalidskega davka.
Daje posojila po najugodnejši ceni!
Pisarna je v hiši fiškališa g. dr. ŠkerSaka pa tudi v židovskem župnišču (farofu).
Kralj, notar Ferdo Križan
s Murski Soboti
ima svojo
notarsko kancelarijo
od 13. iuliia naprej v
j Kavarna BOROŠ
j	v MURSKI SOBOTI
•	se priporoča vsem, ki prihajajo po
l	poslih v Mursko Soboto.
•	Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski.
"	madjarski	in nemški časopisi.
•	2	biljarda!
J Vsikdar topla kava! Vsikdar vroč čaj!
: občinski hiši :
(varožki kuži).
Amerikanci! Pozor!
Proda se mlin z dvema paroma kamnov, eden valcelj, stroj za olje, žaga-venčjanka in ena cir-kularka; stanovanjsko in gospodarsko poslopje, dva orala zemlje, stalna vodna snov. — Cena 350.000 dinarjev. — Pojasnila daje: Prometna pisarna „Slivar“ v Ljutomeru, Stari trg 47.
Važno za Mibe! Važno za deco!
Suhor (cviboh).
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom, Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem
Krali Vekoslav,
pekarna Beltinci.
Podpirajte domačo obrt! Zahtevajte povsod Krakev suhar.
e
e
m
m
9
9
•
9
9
9
9
*
O
e
«
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
9
e
»
9
9
Vi
9
9
«D
9
9
9
9
•
9
I07o falejšc M bješteč!
Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino, kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo
svinjsko mast
sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko)
/sako špecerijsko blago
dobite pri
ČEH in BflŠFOl
v MURSKI SOBOTI
na Lendavski cesti
vsikdar
107o falEjse M fiješleč!
Cie. Gle. Transatianticiue
Francoska linija
Havre-New York
Nakrajša linija, samo
6 dm črez morle
v.	Glavno zastopstvo:
SiBiienska fcanlia, L1 u Zagrebu.
Vozne listke in tozadeona pojazniis daje
Im M»


Ljubljana, HoibLiiorslia ulica 41.
Več polovnjakov
vina
je po ceni na prodaj. — Cena od 10 K za liter. Več se izve pri Franju Talany-ju, gostiln, pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Zgubilo se je
dne 5. trn. eno kolo v Rakičani. Kolo nosi št. 1416 in ima spredaj znamko „Germanija“ na , šipi pa „Rival“. Lastnik kolesa je Clencigar Štef. pekarna Kralj v Beltincih. Najditelj dobi 500 kron nagrade!
Ugodno prila!
Po nizkih cenah izdelujeta obleke po najnovejšem kroju
Pojača ilftčin in Lajnščeh
v Murski Soboti, Cvetna ul. 92
ionu (inašo)
sprejmem takoj ali malo pozneje za dimnikarsko obrt. Hrana in stan v hiši. Vpraša se pri Viktor Majzelj, dimnikarski mojster v
Dolnji Lendavi.
Proda se
lepo posestvo,
4 i 2 orala zemljišča z lepim sadovnjakom in novim poslopjem ter vinograd. — Cena 950.000 kron. Poizve se natančneje v pekarni Vekoslava Kralja v Beltincih.
Azbestno-cementnš ikrili
• KAMEMIT i
Ns jcenejša in naj; trpežnejša stre ha. |
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno I
£s$topii*i la/miet Murtka