Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
V poro~ilu je treba omeniti edini geografski prispevek, avtorja Andreja ^erneta, Prostorski koncepti v geografiji (strani 183-192). V njem so prikazani nekateri prevladujo~i in sodobni pogledi na osnovni objekt geografskih raziskav, ki so se uveljavili v razli~nih obmo~jih zahodne civilizacije. Prostor, pokrajina, regija, kraj in okolje so pojmi v dolo~eni geografski tradiciji ter v razli~nih konceptih. Pojem prostor se uporablja v geografiji v njegovem naj{ir{em pomenu in ni omejen samo na tridimenzionalno prostorsko Evklidovo geometrijo, temve~ se nana{a tudi na ekonomski prostor, phiholo{ki in zaznavni prostor. V geografiji pomeni prostor obseg ali obmo~je, najpogosteje izra`eno v obliki in merilih zemeljskega povr{ja (strani 183-184).
Za geografa, ki se na terenu ve~krat sre~uje s problemi poimenovanja posameznega obmo~ja in i{~e med doma~ini uveljavljeno ime, je nadvse pou~en ~lanek zgodovinarja in filozofa O`beja Vresnika Pohorje - ~asovnost ne~asovnega (strani 195-202). V ljudskem ozna~evanju so Pohorje delili v tri vi{inske pasove: v ^retnike v Dravski dolini, v Vresenjke na pobo~jih do vi{ine 700 m in v Smol~ake nad 700 m nadmorske vi{ine. Imena si Pohorci niso sami izbrali, temve~ so jim ga nadeli sosednji ravninci in v njih je nekoliko porogljivosti in zbadljivosti. Pohorec je mi{ljen zakrknjen hribovec, po~asnih misli, nerodnih kretenj in negotovega nastopa v uradih in pred tujci. Podobno velja tudi za njihove sosede onstran Drave - Kobance. Razumljivo je, da so se doma~ini branili biti Pohorci ali Kobanci. Na vpra{anje, kje prebivajo, so pokazali v nedolo~ljivo daljavo, kjer naj bi prebivali ljudje s tem imenom.
V drugem Kamni{kem sociolo{kem zborniku je prava zakladnica misli in pogledov ter spoznanj o strukturah prostora in ~asa. Bogat je seznam samostojnih del o prostoru in ~asu in zajema izdaje med letoma 1848 in 2003. Bibliografijo o prostoru in ~asu je sestavil Drago Samec (strani 311-325). Natisnjena sta tudi imensko in stvarno kazalo. Vsi prispevki imajo kraj{e povzetke v angle{~ini, ki jih je pripravil Primo` Zupan. Slovensko besedilo je lektorirala Mojca Marn, angle{ke povzetke pa Katja Balanti~. Skratka, zbornik Strukture prostora in ~ase je na zavidljivi strokovni ravni, ki se je ne bi odrekla marsikatera raziskovalna institucija. Zato sem prepri~an, da bo knjiga vsakomur, ki se ukvarja s teoreti~nimi, na~elnimi, metodolo{kimi snovanji in prakti~nimi raziskavami in pogledi na posamezno stroko, pomagala objasniti marsikatero prostorsko ali ~asovno razse`nost posameznih pojavov in procesov.
Milan Natek
Julij Titl: Ven~esl in okolica
Slovenska Bistrica 2006: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 96 strani, ISBN 961-91537-1-5
V zadnjem ~asu se je razmahnilo preu~evanje manj{ih, socialno in upravno zaokro`enih obmo~ij, ki imajo v sklopu {ir{e pokrajine {tevilne posebnosti in svojstva. V njih prihajajo do veljave {tevilne pokrajinske zna~ilnosti, zgodovinske, socialne, gospodarske, kulturne in druge razmere, ki so so~asno z aktualnim tehnolo{kim napredkom in civilizacijskimi pridobitvami neposredno vplivale na razvitost `ivljenjskega okolja. Enovita krajevna obmo~ja predstavljajo tista jedra, ki s svojimi sestavinami razodevajo {tevilne spremembe in ka`ejo smeri v celostnem razvoju pokrajine v posameznih obdobjih.
Celostni prikaz manj{ega, krajevno zaokro`enega obmo~ja omogo~a spoznati tiste temeljne zgodovinske, dru`bene in gospodarske dejavnike, ki so neposredno vplivali na prevrednotenje obstoje~ega stanja in prispevali k napredku ob isto~asnem krnenju obstoje~ih kakor tudi iz preteklosti podedovanih vrednot. V tak{nem sozvo~ju najraznovrstnej{ih antropogenih in dru`beno-gospodarskih dejavnikov spoznavamo in vrednotimo razvojne te`nje in smeri pokrajinskega razvoja.
Vsebina zadnje Titlove knjige Ven~esl in okolica sodi v naj{ir{i sklop domoznanstva. To je podro~je, ki preu~uje geografsko ali upravno-politi~no zaokro`eno obmo~je z razli~nih vidikov. Dom, doma~ija, doma~i kraj, ob~ina pa tudi {ir{e obmo~je so domena domoznanstva. Njegov glavni namen je zaklju~eno ozemlje celostno preu~iti in osvetliti z razli~nih vidikov in podro~ij. Zanj je zna~ilen kompleksen vidik vse, kar je v zvezi s krajem ali obmo~jem se sicer izrisuje in opisuje z razli~nih vidikov in podro~ij, vendar tako, da je kon~na podoba kraja ali obmo~ja zaokro`ena, ne pa razdeljena po posameznih znanstvenih disciplinah.
100
Geografski vestnik 78-1, 2006
Knji`evnost
Avtor, ki je rojak iz obravnavanega obmo~ja, je vsebino knjige, ki je med drugim posve~ena {estdeseti obletnici ustanovitve Prosvetnega dru{tva v Ven~eslu pri Slovenski Bistrici, razdelil v dva dela. V prvem, ki je sestavljen iz treh poglavij, je podan geografski in zgodovinskih pregled obravnavanega sveta v dolini Lo`nice in njenih pritokov. Drugi del je posve~en nastanku, razvoju in pomenu kultur-no-prosvetne dejavnosti kakor tudi podrobnej{emu prikazu imena Ven~esl, ki se je udoma~ilo za `upnijo in sredi{~ni predel naselja Zgornja Lo`nica.
V prvem poglavju prvega dela knjige so nakazane osnovne naravnogeografske sestavine pokrajine. Po opredelitvi in zamejitvi obmo~ja sledijo osvetlitve njegove geolo{ke zgradbe, kamninske in geomor-folo{ke sestave, kar je neposredno vplivalo na izoblikovanje dana{njega povr{ja. Na osnovi vremenskih podatkov so zarisane podnebne prilike: na tem prehodnem obmo~ju med Pohorjem in Dravinjskimi goricami se v precej{nji meri uveljavljajo u~inki celinskega in subalpskega podnebja. V posebnem podpoglavju je zarisan nastanek in razvoj pohorskih vinorodnih gora, to je goric.
V drugem poglavju je osvetljena zgodovinska podoba ven~eseljskega sveta. Prikazano je predrim-sko obdobje, ~as keltske kulture, ki je s {tevilnimi civilizacijskimi in gospodarskimi dose`ki neposredno vrisana v dana{njo pokrajinsko podobo. Tudi fevdalnemu obdobju je namenjen pregleden oris, ko spoznamo obljudenost in gospodarsko usmerjenost kmetij, kar se ka`e v podlo`ni{kih dajatvah bodisi v obliki desetine, cerkvene desetine, gornine in tlake. Prikazan je razvoj obravnavanega predela po letu 1800. Na podlagi franciscejskega katastra in katastrskih podatkov s konca 19. stoletja ter z za~etka osemdesetih let 20. stoletja so osvetljene zemlji{ke kulture, sestava polj{~in in kolobarjenje. Podana je podoba vinogradni{kih predelov s hrami in zidanicami pa nastanek vini~arskega sloja v Podpohorskih goricah. Seznanimo se tudi z letnim koledarjem dela v vinogradih, s pridelkom in kakovostjo vina in trtnimi boleznimi, ki so zavrle razcvet tukaj{njega vinogradni{tva na prehodu 19. v 20. stoletje.
Tretje poglavje je namenjeno prikazu naselij in razvoju {tevila prebivalcev od leta 1822 do leta 1981. Dragocene so navedbe priimkov prebivalcev oziroma hi{na imena po posameznih krajih, ki so povzeta iz urbarjev iz 15. stoletja.
101
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-1, 2006
Drugi del je namenjen prikazom kulturno-prosvetne dejavnosti, ki so socializirale in plemenitile med~love{ke odnose in sploh `ivljenje na pode`elju. Za~etki kulturnega udejstvovanja segajo v leto 1863, ko je mlinar Lovro Stepi{nik ob podpori bistri{kega zdravnika, govornika na ljudskih taborih in de`elnega poslanca dr. Josipa Vo{njaka ustanovil na Zgornji Lo`nici Slovensko bukvarnico (~italnico) in Bralno dru{tvo. Nadalje sta prikazana ustanovitev in delovanje Prosvetnega dru{tva v Ven~eslu pri Slovenski Bistrici leta 1936, ki je nastalo iz Javne narodne knji`nice. Med pobudniki in vodstvenimi delavci novega dru{tva sre~amo tudi avtorja knjige, Julija Titla kot brezposelnega u~itelja.
Posebno poglavje je namenjeno osvetlitvi imena Ven~esl (Ven~eslav, Vencelj, Vaclav…), njegovi raz{irjenosti po srednji in vzhodni Evropi kakor tudi pri nas v Sloveniji. Prikazano je prekmursko naselje Ven~eslavci pa Domanj{evci s cerkvijo sv. Venceslava, ki se prvi~ omenja leta 1208. Podrobneje je opisana cerkev sv. Ven~esla pri Slovenski Bistrici, ki se prvi~ omenja leta 1251, pa nastanek in stavbni razvoj dana{nje `upnijske cerkve, ki je bila do leta 1900 obdana z obzidjem, kjer je bilo pokopali{~e. Zanimiva sta razmislek in pripoved o pisanju imena in kraja (= zaselka) Ven~esl, kjer so {e danes osredoto~ene vse krajevne upravne, cerkvene, prosvetne in vzgojne ustanove. Kraj ima urbanizirani videz in se razlikuje od neposrednega kme~kega okolja.
V zadnjem poglavju drugega dela knjige je nazna~en razvoj ven~eseljskega obmo~ja v lu~i kronike, in sicer od leta 1785 dalje. Kronika je veren in neposreden zapis o `ivljenju `upnijske skupnosti. V njej je mo~an poudarek na vinogradni{tvu in tegobah, ki so pestile to kmetijsko panogo v posameznih obdobjih. Omenjene so tudi vremenske ujme, ki so zajela {ir{a obmo~ja.
Dr. Julij Titl se z objavljenim delom vra~a v svoje rojstno obmo~je, ki ga s strokovno besedo in z dokumenti predstavi z geografsko-zgodovinskega in domoznanskega podro~ja. S knjigo smo dobili vpogled v vsakdanji utrip `ivljenja v krajih ob Lo`nici, ki so zajeti v `upnijo sv. Ven~esla. Poleg splo{nih krajevnih zna~ilnosti in posebnosti nas avtor opozarja na lego obmo~ja med Pohorjem in Dravinjskimi goricami, kjer so `e od nekdaj ugodne naravne prilike za gojenje vinske trte. Gospodarski pomen vinogradni{tva je prispeval k prevrednotenju tamkaj{njih vinorodnih »gora«, ki so postale privla~ne za premo`nej{e in uglednej{e prebivalce bli`njih in daljnih krajevnih sredi{~ kakor tudi za {tevilne pohorske kmetije. Z menjavo lastni{tva vinogradov je pri{lo tudi na tem obmo~ju do nastanka vini~arstva in socialnega sloja vini~arjev.
Titlovo delo nas opozarja, kako pomembni in dragoceni so izsledki tak{nih in podobnih, strokovno podprtih prikazov o stanju in razvoju manj{ih predelov. V njih neposredno za`ivi ~lovek s svojimi stvariteljskimi nagnjenji in sposobnostmi, kar se na zunaj ka`e v razvoju pokrajine in v njenem uveljavljanju na gospodarskem in drugih podro~jih.
Milan Natek
National Geographic Society: Slovenija
Ljubljana 2006: Rokus, zemljevid v merilu 1:400.000
Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU je v okviru zdaj `e ute~enega sodelovanja z ugledno svetovno zalo`bo National Geographic Society in doma~im zalo`nikom Rokusom izdelal zemljevid Slovenije, ki je iz{el kot priloga revij National Geographic Junior in National Geographic v slovenskem jeziku etr kot samostojna publikacija. Po zemljevidih Evrope in sveta je to `e tretji zemljevid, ki je nastal kot plod sodelovanja navedenih ustanov, vendar je v nasprotju z obema predhodnikoma v celoti rezultat dela Geografskega in{tituta, ~etudi njegove oblikovno-vsebinske poteze nezamenljivo in prepoznavno zaznamuje kartografski okvir dru`be National Geographic. Zemljevida Evrope in sveta sta bila namre~ le prevod in priredba `e pripravljenih kartografskih podlag, medtem ko je pri zemljevidu Slovenije ameri{ka dru`ba posredovala le napotke in potrebno programsko opremo za tipologijo, ki zvesto sledi tehni~nim in oblikovnim zna~ilnostim vseh njenih preglednih topografskih zemljevidov, vsebinska zasnova in izvedba pa sta bila v celoti prepu{~ena sodelavcem Geografskega in{tituta.
102