AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 99 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 28TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Roosevelt ima v rokah ključ za predsedniške volitve v letu 1940. Kogar bo odobril predsednik, bo izvoljen, je mnenje Washington, 27. aprila. Pred-, sednik Roosevelt je brez dvoma j danes najvišja politična moč v! Zedinjenih državah. Vsi politični izvedenci so mnenja, da kogar bo Roosevelt v letu 1940 odobril za predsednika ,ta bo izvoljen. , Obenem je predsednik Roosevelt tudi absolutni gospodar demokratske stranke. Uspeh, ki ga bo imela demokratska stranka kot prevladujoča politična sila v Zedinjenih državah je popolnoma odvisen od Roosevelta. Obenem se sporoča iz krogov, ki so najbližji Rooseveltu, da Roosevelt pod nobenim pogojem ne bo več predsedniški kandidat. Največ prilike postati predsedniški kandidat demokratske stranke V letu 1940 ima danes zvezni senator iz Kentucky, senator Alten Barkley. Predsednik Roosevelt visoko ceni njegovo mnenje in dosedaj se je Bark-ley izkazal kot jako zmožen državnik. Na drugi strani se pa poroča, da namerava kandidirati za predsednika sedanji generalni poštni mojster, A. J. Farley, ki je dvakrat uspešno vodil predsedniško kampanjo Roosevelta in mnogo pripomogel k popularnosti predsednika Roosevelta. Edino očitanje, katero bi imel povrpečen ameriški državljan protestantovske vere proti Far-leyu je, da je Farley — katoličan. Nastala bi enaka rabuka v demokratski stranki, kot je nastala v letu 1928, ko je kandidiral Al Smith. Senator Barkley je imel glavni govor na demokratski predsedniški konvenciji, ki je imenovala Roosevelta za predsedniškega kandidata. In ker se Roosevelt pogosto posvetuje z Barkleyem o najbolj važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, se splošno smatra, da bo Barkley prihodnji predsedniški kandidat demokratske stranke. Policijska pokojnina Councilman Anton Vehovec je predlagal pri pondeljkovi seji ftiestne zbornice, da se vpelje preiskava glede poslovanja policijskega pokojninskega oddelka. Glasom sedaj obstoječih odredb in pravil odbora za pokojnino, dobijo policisti, ki resignirajo, pokojnino, četudi so bili obtoženi tega ali onega zločina. Vehovec je mnenja, da če bo to pravilo ostalo še naprej v veljavi, da bodo policisti še v nadalje sprejemali podkupnino, kajti bati se jim ni treba prav nič, ker pokojnino bodo vseeno dobivali, in bodo takorekoč nagradeni za zločin. Predlog Vehovca je bil izročen odseku za javno varnost in bo prišel v nekaj tednih na glasovanje v mestni zbornici. Telefonske cene Naj višja,'sodni j a v Washing-tonu je včeraj razsodila, da državne sodnije v državi Ohio niso pravilno nastopale v tožbi proti Ohio Bell Telephone kom-paniji. Najvišja sodnija je odredila, da se mora začeti nova tožba proti ,kompaniji v državi Ohio, in da se tekom tožbe ne morejo "jemati dokazi iz oblakov," pač pa na podlagi absolutnih faktov. Kot znano je Ohio Bell Telephone kompani-ja bila obsojena, da mora vrniti nekako $18,000,000 odjemalcem telefona, toda kompanija je tožila na vseh mogočih sod-nijah, da bi Se iznebila plačila. Tožba bo sedaj šla zopet naj-prvo do državne civilne komisije, potem pa zopet po raznih inštancah, dokler ne bo ponovno prišla do najvišje sodnije, kar bo vzelo nekako pet let! Reorganizacija sodnije Poskusno glasovanje, ki so ga vpeljali zadnji teden razni ameriški časopisi, je dognalo, da je 74 odstotkov ameriških državljanov za reorganizacijo najvišje sodnije in samo 26 odstotkov proti. Značilno je, da dotični časopisi že od tedaj, ko je Roosevelt zahteval reorganizacijo sodnije, napada predsednika Roosevelta radi njegovega načrta. Sedaj so časopisi dognali, kje je ljudsko mnenje. Preveč zlata Washington, 27. aprila. Zedmjene države trpijo na težki, bolezni, kar se tiče gospodarskega stališča; Preveč zlata je danes v Ameriki in vlada ne vef. kam bi znjim. Potrošila je že par milijonov dolarjev, da se i znebi vsaj par tisoč milijonov dolarjev vrednosti zlata, toda doseda j je bilo vse zaman. Vsak mesec se pomnoži blagajna Zedinjenih držav za $100,000,-000 nove vrednosti zlata, katerega imamo danes v Zedinjenih državah že za $11,-000,000,000 vrednosti. Nenavadna količina zlata v Ameriki je tudi odgovorna, da so se cene raznemu blagu zvišale, kajti preveč zlata povzročuje inflacijo. Predsednik Roosevelt se resno peča z načrtom, kako bi znižal količino zlata v Zedin jenih državah. Južna Amerika je ustavila naseljevanje Japoncev Iz raznih glavnih mest posameznih republik Južne Amerike se poroča, da so vlade ustavile nadaljno naseljevanje Japoncev, [ ki so se tekom zadnjih let naseljevali v Južni Ameriki v prevelikem številu. Kot znano je Japonska prenapolnjena z ljudmi in iščejo Japonci vsako mogočo priliko, da se izselijo v drugo deželo. To naseljevanje je pa začelo postajati praVa nadlega raznim državam, zlasti v Južni Ameriki. Brazilija, ki ima obširne nasade kave in bombaža, je znižala japonsko kvoto od 35,-000 na leto na 5,500. Poleg tega pa oblasti južno-ameriških republik opazujejo, da širijo novi naseljenci iz Japonskega komunizem. V bodoče bo moral vsak novi japonski naseljenec priseči, da ni komunist, predno bo dopuščen v deželo, in če se pozneje pro-najde, da se udejstvuje v komunističnem gibanju, bo deportiran. V Braziliji je danes 225,-000 Japoncev, v Peru 21,700, v Argentini 5,900. Pokojni Lazar Kot smo poročali je preminul rojak Frank Lazar, p. d. Martinov France, star 52 let. Bolehal je tri mesece. V Ameriki je živel 35 let. Pokojni je bil član društva Carniola Tent št. 1288 T. M., samostojnega podpornega društva Srca Jezusovega in društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Poleg žalujoče soproge Mary, rojene Vehar, zapušča pokojni tudi sina Franka in hčer Mary, brata Antona, sestro Mary Strumbelj in več bližnjih sorodnikov. Pogreb ranjkega se bo vršil v petek zjutraj ob 8 :30 iz hiše žalosti na 8919 St. Catherine Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo dobremu možu ohranjen blag spomin. Preostali družini in sorodnikom gre naše iskreno sožalje! Priprave za 1. maj Vsi policisti, ki so v službi prihodnjo soboto od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne so dobili povelje, da ostanejo v službi po 3. uri toliko časa, dokler ne bo prvomajska parada radikalnih elementov končana. Kakih 400 policistov bo zbranih na Public Square "za vsak slučaj." * Zvezni senator Bachman iz države Tennessee je sinoči na-gloma umrl. Bil je star 55 let. Pozabi jivi ljudje Washington, 27. aprila. Poštna uprava je pravkar spravila v svojo blagajno $230,000 v gotovem denarju, ki ga je dobila v pismih, ki so bila napačno naslovljena in ni bilo niti na kuvertah niti v pismih naslova pošiljatelja pisma. Ljudje pošilja-go gotov denar v pismih, naredijo napačen naslov, ne napišejo povratnega naslova na kuverto niti v pismu. Taka pisma gredo v Washington, kjer jih držijo eno leto. če se v tem času nihče ne zglasi, poštna uprava odpre pismo, uniči vsebino, gotovino v pismu pa spravi v svojo blagajno. 12,000,000 pisem je bilo poslanih v takozvano "poštno mrtvašnico" tekom lanskega leta radi napačnih naslovov, "človek ne bi verjel, kako malomarni so ljudje, se je izjavil načelnik urada za neoddana pisma. -o-- Nemški otroci Koncem tega tedna pride v Cleveland 25 nemških otrok, starih od 13 do 15 let. Ti nemški otroci bodo obiskovali višje šole v Clevelandu od 1. maja do 18. junija. V istem času pa odpotuje enako število clevelandskih otrok v Nemčijo, kjer bodo obiskovali nemške šole. Zadeva je vzbudila že mnogo prahu. Mnogi trdijo, da se bodo clevelandski otroci v Nemčiji "pohujšali" in navzeli se fašizma, toda zagovorniki načrta pa odgovarjajo, da bodo nemški otroci v Clevelandu se navzeli ameriškega svobodnega duha in bodo postali nekaki apostoli svobode v Nemčiji. Šolski odbor v Clevelandu je odredil, da nemškim otrokom ni treba ničesar plačati za pohajanje šol v Clevelandu. Izvanredna seja Članice veseličnega odbora podružnice št. 14 SŽZ naj se udeležijo izredne seje, ki se vrši v S. D. Domu na Recher Ave. v sredo večer ob 7 :30. Tudi dekleta od drill teama naj bodo gotovo vse na mestu. — Predsednica. Jugoslovanski kulturni vrt Prihodnji teden se začne z nadaljevanjem dela v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Delo bodo vršili vladni WPA delavci. Kot smo že poročali je predsednik Roosevelt dovolil $23,600 za nadaljevanje del v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Sedmorčki rojeni! Valencia, Španija, 28. aprila. V Passion aria delu mesta Murcia je neka ženska danes, v sredo zjutraj, porodila — sedem otrok! Mati je ob porodu sedmega otroka umrla, pa tudi. od otrok se ne pričakuje, da bi ostali pri življenju. -o- Ljudje na relifu bodo morali položiti prisego Cleveland. — Vsako upanje, da bi državna postavodaja dovolila kaj denarja za relif brezposelnim je sedaj minilo. Zato se je župan Burton začel pripravljati, da naredi nekaj za brezposelne glede relifa v Clevelandu. V Clevelandu je še vedno 28,000 družin, ki dobivajo javno podporo. župan Burton je stavil okrajnim komisarjem dva predloga, in sicer, da morajo vsi oni, ki so na relifu, priseči, da so brez vsakih sredstev. Ako se pozneje do-žene, da so imeli lastna sredstva, pa so vseeno dobivali relif, tedaj ne bodo samo koznovani radi sleparije, pač pa tudi radi krive prisege, kar pomeni tri leta zapora. Nadalje je župan Burton predlagal, da se brezposelnim ne pošilja več blago na dom, pač pa, morajo brezposelni sami priti po naročila za blag:) in živež. Ako bo načrt župana Burtona sprejet, se pričakuje, da se bo umaknijo najmanj 5,000 družin iz javne podpore, Nekateri ne bodo hoteli prisegi, drugi ne bodo hoteli sami hoditi po živila, tretji pa so oni, ki imajo sami svoja sredstva za življenje. Vnel se je pa tudi prepir glede odgovornosti za podporo potrebnim. Mestna vlada trdi, da mora brezposelne podpirati okrajna vlada, a okraj trdi nasprotno, in najbrž bo prišlo do tožbe. Dosedaj je bilo vse v redu, ker je država plačevala. Za mesec .maj bo potreben en milijon dolarjev za relifno podporo, in vsi si belijo glave, kje bodo vzeli denar. Nevarnost za poplavo se je zmanjšala Pittsburgh, 27. aprila. Dasi so oblasti mnenja, da se je nevarnost poplave v Pittsburghu in okolici neko zmanjšala, pa voda v rekah Monongahela in Allegheny še vedno narašča. Dež je deloma prenehal, toda vremenski urad je naznanil np-vo padovino za danes. Voda Vi Pittsburgh U 1G 3 o. 7 čevljev visoka, nekako osem čevljev več kot normalno. Dočim Pitts-burghu zaenkrat ne preti povo-denj, pa so v večji nevarnosti sosednja mesta kot Sharpsburg, Millavel, McKees Rocks in Etna. Deževje je ponehalo v okolici Johnstowna in je zaenkrat nevarnost večje poplave odstranjena. Vodovje je padlo za dva čevlja. V večji nevarnosti so pa ljudje v okolici Wheeling, W. Va., kjer je rešilno moštvo mrzlično na delu, da reši pravočasno, kar se rešiti da. Reka Ohio je močno narastla. Vsi WPA delavci so morali oditi k reševalnim delom. Gongwer v mestu W. B. Gongwer, dolgoletni vodja demokratske stranke v Clevelandu, se je te dni vrnil iz Floride, kjer si je okrepil rahlo zdravje. Sinoči so mu demokrati v Statler hotelu priredili sprejemni večer. Nad 1,000 demokratov je bilo navzočih. Tekom banketa je Gongwer izjavil, da stranka ne bo diktirala posameznim vardam, koga naj izberejo za kandidata za župana. Vsaka varda naj sama tozadevno odgla-suje, in kjer bo večina, temu bo stranka dala podporo. Gongwer je tudi precej ostro napadel go-vernerja Daveya, o katerem je povedal, da je popolnoma pozabil na Cleveland. Gongwer je sedaj pri precej dobrem zdravju in bo zopet aktivno se udejstvo-val v stranki. Poravnan štrajk Včeraj je bil poravnan štrajk pri Sandusky Metal Products Co., Sandusky, O. 60 delavcev je odglasovalo, da se takoj vrnejo na delo, kompanija je pa obljubila, da se bo pogajala z delavci glede plač in delavskih razmer. Peta obletnica V četrtek se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim Andrew Bajt ob priliki pete obletnice nje&ove smrti in sicer ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji pokojnega so prošeni, da se udeležijo. Baski se umikajo. Nacionalisti bodo skoro v Bilbao. Prošnja m iujezemske diplomate za ugodne mirovne pogoje Hendaye, 27. aprila. Republikanska vlada Baskov je naprosila tujezemske diplomate, ki se nahajajo v St. Jean de Luz, da bi posredovali, da dobijo Baski ugodne mirovne pogoje za slučaj, da izročijo važno špansko pristanišče Bilbao nacionalistom. Nadalje se poroča, da so nacionalisti včeraj zasedli važni mesti Erdar in Durango, kjer so zadnje trdnjave, predno se pride iz hribov v veliko špansko pristanišče Bilbao, ki je prestolica ponosnih Baskov. Vladne čete so zažgale mesto Erdar, predno so se umaknili. V Erdarju so imeli Baski svojo glavno zalogo streljiva in orožja. Najmanj 50,000 vojakov, pa tudi civilistov, med njimi žen- ske in otroci, je pobegnilo iz Erdarju in Duranga v Bilbao, ki je že itak prenapolnjeno z begunci. Nacionalisti se nahajajo komaj 12 milj od Bilbao. Poveljnik nacionalistične armade pred Bilbao, general Mola, poroča, da so njegove čete zajele zadnja dva dneva nad 3,000 ujetnikov, ki so bili tako speha-ni in utrujeni, da se niso mogli več boriti na fronti. Včeraj se je zopet posrečilo nekemu angleškemu parniku, da je pripeljal v Bilbao pristanišče zalogo živil. To je že sedmi angleški parnik, ki je prodrl blokado vojnih ladij in uspešno prodal živila lačnim prebivalcem mesta. -o-- Reorganizacija sodnije Washington, 27. aprila. V ju-stičnem odseku senatne zbornice se je začela debata glede predloga predsednika Roosevelta za reorganizacijo zveznih sodnij. V odseku je polovica senatorjev za reorganizacijo, druga polovica pa je nasprotna. Enako je med /senator j i. Skoro isto število senatorjev je za reorganizacijo kot proti, in ko pride do končnega glasovanja »o moral najbrž podpredsednik odločiti s svojim glasom. Do danes je gotovo, da je 47 senatorjev za spremembo, 47 jih nasprotuje spremembi. Tekom debate seveda en ali drugi senator lahko spremeni svoj glas in mišljenje. Do glasovanja pa ne bo prišlo še najmanj šest tednov. -o- Iz domovine Slovenski dnevnik v Ljubljani "Jutro" prinaša štatistiko smrtnih slučajev v Clevelandu, kar se tiče smrti naših rojakov v Clevelandu tekom lanskega leta. "Jutro" pošteno navaja, da je vzelo štatistiko iz "Ameriške Domovine." Enakih poročil o gibanju in življenju ter enakih slučajih pri ameriških Slovencih bi starokrajsko časopisje lahko mnogo več prinašalo. Med časopisi v domovini je "Jutro," ki se mnogokrat zanima za naše delovanje v Ameriki. Slikovna predstava Collinwoodčane se opozarja na ogromno predstavo slik, ki se bo vršila 12. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ka-zane bodo samo domače slike, na katerih boste najbrž videli sami sebe. Med drugimi bodo kazane tudi slike vseh pevcev zbora Ilirije, ki so bile vzete na dan koncerta. Občinstvo je že sedaj prijazno vabljeno. Slike 1 bo iz prijaznosti kazal g. Anton Grdina. Cena pšenice Na javni borzi je te dni pa-: dla cena pšenice za 8 centov ' pri bušlu. Vzrok padcu cen so poročila, da bo letošnji pridelek pšenice po vsem svetu precej vi-■ sok. Smrtna kosa Včeraj zvečer je umrla v Lakeside bolnišnici Mrs. Mary čič, 1082 E. 64th St. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti jutri. Bivia največja banka v Clevelandu bo najbrž zopet odprla za poslovanje v avgustu mesecu Columbus, Ohio, 27. aprila. Go-verner Martin L. Davey je včeraj izjavil, da mu je državni bančni oddelek sporočil, da se strinja z načrti bivših vlagateljev in delničarjev Union Trust banke v Clevelandu za ponovno otvoritev. Union Trust banka je bila pred bančnim krahom v letu 1932 največja banka v Clevelandu, ki je izkazovala skoro $400,-000,000 premoženja. Od tedaj pa vse do danes pa banki ni bilo dovoljeno, da bi zopet odprla za poslovanje. Zopet otvorjena Union Trust banka bo dobila državni čarter, toda ne bo mogla voditi takozva-nega "trust" oddelka, toda sprejeta bo kot članica federalnega rezervnega sistema. Nova banka bi začela z začetnim kapitalom v svoti $20,000,-000. Delničarji bi prispevali $10,000,000, R. F. C. pa nadalj-nih $10,000,000. Vlagatelji Union Trust banke, ki so dosedaj dobili izplača-' nih že 45 odstotkov svojih vlog, j bi na dan otvoritve obnovljene banke dobili izplačanih nadalj-nih 35 odstotkov. Za ostalih dvajset procentov svojega denarja bi pa dobili certifikate nove "holding kompani-je," ki bi bila upravičena do deleža dohodkov nove banke. "Načrti nove banke," je dejal governer Davey, "niso še izpopolnjeni, toda pričakujem pa, da bo v kratkem Vse urejeno in da bo zvezna vlada dala dovoljenje za poslovanje. Cleveland bo s tem dobil novo banko, katero nujno potrebuje." Eben Crawford, predsednik The Cleveland Electric Illuminating Co. je načelnik odbora vlagateljev Union Trust banke. Pričakuje se, da bo nova banka, ki lastuje ogromno poslopje na E. 9th St. in Euclid Ave. odprta za poslovanje v avgustu mesecu. -o— Tlaka nje St. Clair Ave. Pred petimi meseci so začeli na novo tlakati južno stran St. Clair Ave. Dočim mesto in Cuyahoga okraj prispevata za material, pa je zvezna WPA administracija preskrbela delavce. Delo gre pa le počasi naprej. Tekom petih ali šestih tednov so prišli od 55. ceste do 61, toda še nikjer ni nič gotovega in dovršenega. Trgovina ob St. Clair Ave. seveda zelo trpijo radi motenega prometa. In to so večinoma slovenske trgovine. Delavci delajo samo po 30 ur na teden in še tedaj jih mnogokrat prežene od dela dež. Važna seja Nocoj večer je seja skupnih društev fare sv. Vida. Prosi se vse zastopnike in zastopnice, da se gotovo udeležijo. Pri tej seji bo treba urediti vse potrebno za prireditev, ki se vrši meseca maja. Na električni stol V Columbusu se je pričela obravnava proti 16 let staremu James Griffinu, zamorskemu fantu, ki je obtožen, da je v roparskem napadu ubil lastnika nekega restavranta. Država bo zahtevala za mladega zločinca električni stol. Na Kitajskem je bilo rojenih eni materi 5 fantov Peiping, Kitajska, 26. aprila. Kitajsko časopisje poroča, da je neka kitajska mati v Laišung provinci porodila včeraj petor-čke, ki so vsi fantje in pri normalnem zdravju. Ker je mati velika sirota, se je vse mesto zavzelo, da skrbi za družino. Poroka Danes se poročita v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti Miss Frances česnovar, ki je hčerka Frances Perenčevič, 1374 E. 40th St., in Mr. Frank Vauter, dobro poznani organist in pevovodja v naselbini. Miss češnovar je nečakinja Mr. Jos. Zavirška, ki je odvetnik v Phoenix, Arizona, in vnukinja Mr. Frank Zavirška, znanega slovenskega pionirja. Po poroki se poda mladi par v Forest City, Pa. Naše iskrene čestitke! štirje pijanci Na policijski sodniji v Clevelandu so bili včeraj obsojeni štirje avtomobilisti, katere je policija aretirala, ker so pijani vozili. Vsak je dobil $100.00 globe in bil poslan za 60 dni v krtačni-co. I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Bin at. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays >nd Holiday a______ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po požti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, «5.50; pol leta, «3.00. Za Evropo, celo leto, «800. Posamezna številka, 3 cents.________ SUBSCRIPTION RATES: US and Canada, «5.50 per year; Cleveland, by mail, «7.00 per year. U.S. and Canada, «3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, «3.60 lor « months. Cleveland and Euclid, by carriers, «5.50 per year, «3.00 for 8 months. European subscription, «8.00 per year. _Bingle copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1878.________ «^,>83 No. 99, Wed., April 28, 1937 i.......................... ■-■ BESEDA IZ NARODA Jugoslovanski radio programi Mogoče se pa Mussolini boji.. V marcu mesesu leta 1934 so v Rimu podpisali laški diktator Mussolini, bivši ogrski ministerski predsednik Goemboes in bivši avstrijski kancler Dollfuss nekak protokol, v katerem so se omenjeni trije predstavniki raznih držav podpisali, da bodo skupno delovali in nastopali, zlasti kar se tiče neodvisnosti njih dežel in gospodarskega sodelovanja. Kmalu potem, ko je bil ta protokol podpisan, je bil umorjen avstrijski kancler Dollfuss po političnih fanatikih in Mussolini je posla! cele vojne zbore na laško-avstrijsko mejo, da "brani" Avstrijo. Toda bilo je precej gromenja, rodila se je pa le navadna miška. V omenjenem protokolu so se zastopniki Avstrije, Italije in. Ogrske domenili, da bodo od časa do časa izmenjavali medsebojno svoje probleme, zlasti kar se tiče tujezem-skih zadev. In res sta prihajala tako avstrijski kancler kot ogrski ministerski predsednik precej redno v Rim ali pa našla tla, kjer so imeli medsebojne sestanke. Zadnji teden se je mudil v Benetkah sedanji avstrijski kancler1 Schuscnigg. V Benetkah ga je čakal laški diktator Mussolini. Moža se nista videla že deset mesecev in imela sta si mnogo za povedati, zlasti ker so se enako notranje kot zunanje zadeve tako v Italiji kot v Avstriji tekom omenjenih desetim mesecev precej spremenile. Značilno je, da je Mussolini zadnje čase opustil idejo, da bi se sam boril za "avstrijsko neodvisnost." Mussolini je zaposljen v Abesiniji, kjer mu peščica "divjakov" še vedno povzroča strašne skrbi, obenem pa je bil tepen s svojo armado na Španskem ,tako da se ves svet roga laški hrabrosti. Zato se je zadnje čase obrnil v Berlin in ustvarja rim-sko-berlinsko zvezo, kot nekak proti-utež proti Parizu in Londonu. Nemški vojni ustroj se je namreč zadnje časfe precej izboljšal, d oči m je ponehala laška popularnost v Avstriji, kjer ni bila nikdar v posebni veljavi. Temu' nasprotno pa je narastla nemška popularnost v Italiji. Toda Avstrija je v juliju mesecu leta 1936 podpisala z Nemčijo pogodbo, v kateri priznava Hitler popolno neodvisnost Avstrije in obenem je Hitler obljubil, da se ne bo nikdar vtikal v notranje avstrijske zadeve. Danes pa je Mussolini mnenja, da bi morala Nemčija dobiti" večjo veljavo v Avstriji, in če ji po strani obljubi, da bo mižal z očesom, ako začne Nemčija mešetariti v Avstriji, pričakuje Mussolini, da bo lahko z večjo drznostjo nastopil napram Franciji. To je bil poglavitni namen obiska avstrijskega kanclerja v Benetke. Avstrijski kancler Schuschnigg je preko noči postal mnenja, da je avstrijska neodvisnost manj vredna kot pa vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol. Dočim Hitler ne bi nasprotoval vrnitvi Habsburžanov, pa bi nasprotoval Mussolini. Schuschnigg je hotel dognati, kako daleč bi šel Mussolini tozadevno. Mr. Schuschnigg je napravil pot zastonj v Benetke. Lahko bi ostal doma in ravno toliko vedel, kot ve danes, da je vseeno, če Mussolini dovoli vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol ali ne. Poglavitno, prvo in zadnjo besedo imajo tozadevno Če-hoslovaška, Jugoslavija in Romunska. Ako te države dovolijo restoracijo avstrijske monarhije, se bo slednja izvršila, ako je ne dovolijo, tedaj Habsburžani ne bodo nikdar več sedeli na avstrijskem cesarskem prestolu. Mussolini ni bedak. On dobro ve, da jugoslovanska in čchoslovaška armada ne obstoji iz Abesincev. Zato je raje sklenil "prijateljsko pogodbo" z Jugoslavijo, kot da bi se še naprej izpostavljal nevarnosti napada od strani Jugoslavije. Mussolini dobro ve, da če bi Avstrija skušala dobiti Habs-burgovce na prestol, da se nemudoma zaplete v vojno z Jugoslavijo in Čehoslovaško. Zato je pa Mussolini svetoval avstrijskemu kanclerju Schuschniggu, da pusti Habsburžane tam, kjer so, češ, da niso še v javni ubožnici. Mussolini ni neumen. On dobro ve, da če Samo Jugoslavija udari po Italiji, brez Čehoslovaške, Romunske in mogoče Francije, da Italija ne bi živela dalj kot dva tedna. Včasih je zelo dobro, da imajo tudi diktatorji nekoliko strahu. Kaj pravite! Nekateri so mnenja, da ga ni kandidata, ki bi porazil g. Bur-tona jeseni. O yeah! Bivši župan Davis je proti njemu, zamorci so proti njemu, DeMaioribus, Finkle, Bundy, so proti njemu, de-kokratje So proti njemu, večina policistov in ognjegascev je proti njemu, tcrcj treba je le količkaj primernega kandidata, pa bo izvoljen kot nič. s)t » V nekem kraju v državi Massachusetts je na pokopališču nagrobni kamen, na katerem je vklesano, da je oni, ki leži spodaj pokopan, umrl na zastrupi j en ju, ko je jedel gobe, ki mu jih je pripravila njegova žena. No, ta dva se nista prav prijazno ločila na smrtni postelji, bi rekel. Cleveland, O.—Ker vlada veliko in upravičeno zanimanje za jugoslovanske radio programe, se mi vidi potrebno na apel dopisnika v A. D. Jos. F. želle, da kdor kaj ve o teh programih, naj sporoča v javnosti. Prvi program, ki je bil oddan 31. marca, odnosno 1. aprila v Jugoslaviji, se ni dalo več izbrati v Clevelandu kakor to, da lahko trdimo, da se je program vršil. Vsebine pa ni bilo mogoče izbrati. Drugi program, oddajan 15. aprila v Jugoslaviji med 1 in 2 uro zjutraj clev. čas 14 aprila ob 7 uri zvečer, se je pa vršil po sledečem redu: Oznanjevalec je po narodni himni (Bože pravde, Lepa naša domovina in Naprej zastave slave) napovedal, da se bo ta program oddajal dvakrat mesečno in sicer: prvega in 15 tega v mesecu. Clevelandski čas zadnjega in 14 v mesecu ob 7 uri zvečer. Pazite v petek ob 7 uri zvečer. Na to je bil predstavljen dr. Anten Korošec, ki je pozdravil v imenu Jugoslavije vse izseljence, nakratko orisal pomen programa in koristi, kakoršne so za izseljenca, posebno za one, ki še niso pozabili rodne zemlje, da se jih bo Jugoslavija rada spominjala potom radija. Za prvo silo more ustrezati samo dvakrat mesečno, ker je pa upati, da bo nova, dosti močna postaja v Beogradu koncem tega leta dograjena, da nas bo domovina Jugoslavija radevolje lahko eno ali več ur dnevno zabavala. Nadaljevanje programa je sledilo petje, nastopila je pevka, katere imena nisem vjel kakor ne pesmi, ker so ravno v času valovi vzeli svojo pot. Druga pesem, ki je sledila je bila "Nezakonska mati" v sopran soli se je pa dosti dobro slišala. Nadalje je podal prosvetni zbor v Beogradu še dve Koroški narodni in sicer "Pojdem v rute in Mav čez izaro." S tem je bil slovenski del programa zaključen. če omenim, je bilo čuti še nekako recitacijo, katere pa ni bilo razumeti. Po slovenskem programu so nastopili Hrvatje z narodnimi popevkami Dalmacije, Bosne in Hercegovske, kar se je dosti čisto slišalo. Ob 8:15 clev. čas so program zaključili z običajno, himno. Ne pozabite torej v petek zvečer ob 7 uri naravnajte vaš ra-rio na tik Berlinske postaje Nemčija, cd koder boste najboljše slišali. P. K. ---o- V zahvalo in priznanje naši mladini stinja gdč. Josephine H. Terček, ki je vedno pripravljena priskočiti na pomoč, kadar se jo potrebuje. V veliko veselje staršev in zbora sploh je bil obisk vseh treh naših čč. g. duhovnikov in pa obisk pri naši mladini tudi priljubljenega č. g. Jagra. Prav lepa jim hvala za obisk in pa za krasne besede. Upam, da se res uresničijo. Naj zapišem par vrstic v zahvalo vsem onim, ki so se trudili in delali za ta mladinski koncert. Naj velja ta zahvala vsem in vsakemu posebej. Veliko je bilo dela in vsak je izvršil svoje delo v zadovoljstvo. Vsem naj bo v veselje in ponos, da vaše delo ni bilo zastonj in da bodo ta dela, ki jih storimo sedaj, v korist mladini še poznejša leta in nam vsem v ponos. Zahvalim naj se še zborovi tajnici in zapisnikarici, Mrs. Ivanki Kozely, ki je dala tako lep oglas na radio. Margaret Kogovshek, preds. -o—- Spevoigra "Desetnik in sirotica" Ves Collinwood se je čudil, ko je naš mladi pevski zbor Ilirija tako krasno prepeval na koncertu. Nihče ni mislil, da so se v tako kratkem času tako dobro naučili. Seveda še niso popolni, zato se pa še vedno vadijo. Za one, ki pohajajo v domačo šolo, se vršijo vaje vsak pondeljek po šoli. Starši, pošljite še vi svoje. Za one pa, ki obiskujejo višje šole, so vaje vsak petek zvečer ob 6:30. Da bi se zadostno zahvalila vsem staršem in številnim prijateljem tega zbora, ne najdem besed . . • Petja ne bom opisovala, saj vsi, ki ste bili v dvorani, ve- Madinski pevski zbor "Slav-čki," kateri je bil prvi ustanov-jen v Clevelandu nam bo zopet postavil nekaj krasnega in užitka polno na oder v avditoriju S. N. Doma. Najbolj razveseljivo pri tem je, da se naša tu rojena mladina vdejstvuje pri petju in dramatiki v našem lepem slovenskem jeziku. Dne 8. maja vprizorijo naši "Slavčki" spevoigro "Desetnik in sirotica," ki je brez dvoma eno najlepših del avtorja za našo mladino. Igra vam bo nudila mnogo v srca segajočih prizorov. Poleg desetega brata (desetnika) ter o^rotele deklice, nastopi v ostalih vlogah ves zbor SlaVčkov. Vsi, ki se udeležujete sličnih prireditev, vam je znano, da je tako delo v zvezi z veliko požrtvovalnostjo. Cela igra se izvaja s petjem kot opereta. Kostumi igralcev dopolnijo pravo sliko na odru. V imenu mladih pevcev vljudno vabim vse ljubitelje petja in prijatelje mladine, kakor tudi ostale mladinske pevske zbore, da Rezervirate soboto večer dne 8. maja pri "Slavčkih" na St. Clair Ave. Za publicijski odbor, Mary Trebeč. V petek 30. aprila ? ? ? Kaj vendar bo v petek 30. aprila? Oh! To bo dan, ki je zaznamovan pri fari sv. Kristine za nekaj, kar še nismo imeli v šolski dvorani. Kaj vendar to mora biti, si bo marsikdo mislil. 1 no, članstvo Oltarnega društva si je omislilo za na ta dan "Fish Fry" z vsemi okraski. Te žene, kj vedno gledajo in delajo za večjo čast božjo, s tem da oskrbujejo y,a čistost in za potrebe oltarjev v cerkvi, so že z marsikatero prireditvijo razveselile svoje prijatelje udeležence in tako so sklenile, da v petek 30. aprila zopet poskusijo z gotovo prireditvijo "Fish Fry' postreči svojim gostom. Odbor, kj je bil odbran, da pripravi vse potrebno, pridno deluje na to, da bo vse dobro preskrbljeno za dobro zabavo. Godba bo prvovrstna; i menda ja, saj bo znani Pečanov orkester skrbel zato, da bo vse vrtelo, staro in mlado. Vljudno ste vabljeni, članstvo ste, da je bilo krasno videti toliko mladine skupaj na odru. Saj jih je bilo 150 in kako milo so donele naše domače pesmi, ki jih je pela mladina. Vsi ti mladi pevci in pevke zaslužijo pohvalo in priznanje, ker imajo pogum in pa veselje do slovenske pesmi. V prvi vrsti pa gre priznanje seveda pevovodji, Mr. M. E. Ra-karju, ki se trudi s to našo mladino. Potem ne smemo pozabiti, da veliko pomaga pri tem piani- Oltarnega društva in družine, kakor vsi farani in sorojaki. j Pridite za nekaj ur razvedrila v I šolsko dvorano sv. Kristine 885 Bljss Rd., v petek 30. aprila ob 7:30 zvečer. S svojo navzočnostjo dajte priznanje terpu vrlemu društvu za njihovo požrtvovalno delo. Vstopnina bo samo 25c. Ves čisti preostanek bo za društveno blagajno, s katero bodo lahko članice nadaljevale dobro delo, ki ga vršijo že preko 10 let. Tudi v petek 30. aprila se lahko registrirate za "CASH NITE," ki bo pa 9. maja in ob kateri priliki bo eden lahko nesel domov $25;00 v gotovinj. V nadi, da se vidimo, kličem vam že danes, "DOBRODOŠLI," M. M. H. -o- Pismo z ladje Na parniku Europa. — Mnogo pozdravov s plavajoče palače Europa . . . Kako se neki ima Jože, bo morda vprašal ta ali oni. Povedati moram, da prav dobro. Najprej naj sporočam, da sem se v New Yorku sestal z dr. Božidar Stojancvičem, ki je sedaj novi generalni konzul kraljevine Jugoslavije. Dalje sem se sestal z g. Slave Troštom, naseljeniškim komisarjem ter z g. Leo Zakrajškom, zastopnikom parobrodnih družb. Bil sem gost generalnega konzula. Kar moral sem se ukloniti njegovi želji ter iti v spremstvu g. Trošta na njegovo stanovanje, kjer sem se počutil povsem domačega. Med finim obedom smo se razgovar-jali o tem in onem. Dr. Stojano-vič se izredno zanima za Slovence v Ameriki. Zlasti Cleveland ne more pozabiti. Večkrat tekom pogovora je omenil, kako izredno lepo je bilo 22. septembra 1935, na Baragov dan ter naglašal, da mu za vedno ostane v spominu ameriška Ljubljana. V imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta sem ga povabil na slavje 25. julija v Cleveland, ko se bo vršil Baragov dan. Izrazil je toplo zahvalo za povabilo in obljubil, da bo takrat prav gotovo prišel. že bolj pozno je bilo, ko sem se pbslovil od dr. Stojanoviča. Hotel je z menoj na parnjk, pa je moral v Aliquippo na neko slavnost. Naročil pa je g. Tro-štu, da me spremlja na parnik. Predno sem šel pa na parnik, sem moral še z g. Troštom na njegov dom, kjer sem se srečal tudi z njegovim bratom g. Milanom Troštom. Stregla sta mi prav po slovanski navadi. Čas je hitro potekal in treba je bilo iti na parnik. Oba gg. Trošta sta me spremljala prav na ladjo. Danes, ko to pišem Je zadnji dan na 'ladji. Zjutraj bomo v Cherbourgu, kjer se izkrcam. Kakšna je vožnja? Izredno lepa. Morje sicer ni posebno mirno in žene velike valove, toda Europa se zanje čisto nič ne zmeni. Ponosno in hitro jo reže svojo pot, da niti ne vemo, da se pe-ljamo. Morske bolezni ne poznamo, vsaj jaz ne. še vselej sem bil nekaj časa bolan in tudi to pot sem s strahom pričakoval, kdaj me potiplje, da bi oddal ribam svooj nagrado. Pa nič se mi ni pripetilo, ves čas sem bil zdrav in "filam" prav "erste klass." Na parniku je prav prijetno, kar prehitro bomo na suhem. Postrežba je taka, da prekosi vsak hotel. Kabina je lepa kot najdražja soba v newyorškem hotelu. Na parniku se govori nemško in angleško. Tolmače imajo pa za vse jezike, tudi za slovenskega. Jaz ga sicer ne potrebujem, • ker zna vsak angleško, dasj so večina Nemci. Na prvi pogled sem jim vidi, da so iz domovine železnega Bismarka ter dobro poznajo disciplino. So silno prijazni ljudje in postrežljivi. O kakem dolgem času na parniku ni govora. Ponoči spimo ko polhi. Zjutraj se skobacamo s postelj ob osmih ali devetih. Ko vstanemo, dobimo zajterk. Lahko si izbereš z jedilnega lista, kar želiš in kolikor želiš. Potem je mal sprehod po krovu, kjer igra godba. Ob desetih je pa malca. Opoldne zatrobi trobenta, kar je znamenje za obed. Ob štirih popoldne dobiš pa čaj, kavo in slaščice. Takoj po kosilu je kino, pa ne kaka navlaka, ampak kažejo res lepe slike. Jaz na kino ne dam veliko in kdor ne verjame, naj vpraša mojo ženo. Ampak tukaj na parniku pa rad grem v gledišče. Po večerji so pa razne zabave in ples. Ob desetih zvečer zopet servirajo razna mrzla in gorka jedila ,potem pa zopet o polnoči. Tako se včasih skidamo spat šele ob dveh zjutraj in potem ni čudno, če jo vlečemo zjutraj do devetih. Vsa zabava je lepa in dostojna, ker Nemci so moralno zdrav narod, in pa pošten. Kdor želi res udobno potovati na prvovrstnem parniku s fino postrežbo, naj gre na parnik Europa ali Bremen. Hrana je prav po našem okusu in dosti na izbero. Kod vse bom potoval, bom sporočil. Vize imam poleg drugih tudi za Grško in Turško, to je v deželo Ata Turka. Palestinsko dobim pa v Zagrebu, če izpade tako, kot imam načrt, bo potovanje j ako zanimivo. Naprej pa tega ne bom pripovedoval, ker se mi lahko načrt prekriža, človek nikdar ne ve, kaj ga čaka in kakšne neprilike ga zadenejo. Sedaj pa pozdravljam vse naše rojake in rojakinje širom Clevelanda in Amerike sploh. Zlasti pozdravljam odbornike, zastopnike in podpiratelje Jugoslovanskega kulturnega vrta. Pa tiste, ki so me spremili na kolodvor, to so: moja soproga in sinčka, teto Mrs. A. Grdina ter Marjanco Kuharjevo, čeprav je govorila, da mi je strašno ne-vošljiva, ker grem v "kontro." Dalje tudi Franceta Kostna za njegov rešpetlin, Rev. Jagra pa, ker je rekel, da se me bo spominjal pri sv. maši za srečno potovanje. In res srečno potujem. Vse po vrsti bi rad naštel, pa ni mogoče, ni prostora in urednik bi poslal to pismo jadrno v ■koš. Iskren pozdrav obema in vsem naročnikom Ameriške Domovine. Hvala s'tricu za dar. Ker pa stric A. Grdina radi nekega bolnika ni mogel na kolodvor, da bi se poslovila, ga tem potom pozdravljam. In pa Jak-šičevega Franceta za cigaro. Lep pozdrav in zahvalo g. August Kollandru za postrežbo. Zlasti pa še zahvala g. gen. konzulu dr. Stcjanoviču, g. Troštu in g. Leo Zakrajšku za izkazano postrežbo. Torej pozdravljeni prav vsj skupaj in Bog vas živi! Jože Grdina. Na ladji Europa dne 15. aprila. "Murdered Alive" (živ — umorjen) sorodniki umrlega zbero v hiši Hillcrest, na posestvu Marvin Ryderja. Mrs. Libby Ryder, nje- • na hči Arden in služkinja Tillie Meek, pridejo prve. Mrs. Ryder komaj čaka, da bi advokat prišel in ji povedal, koliko premoženja je svak njej zapustil, že predstavlja svoji hčerki, kako bo prijetno imeti vsega na razpolago, iti v "society" in celo v Evropo, "ker tam se bo gotovo v tebe zaljubil kak knez ali celo princ," ji reče. Arden je pa ljubko dekle in ne mara niti za princa, niti za kneza. Rada pa ima mladega fanta Warner Meltona. Materi seveda to nj všeč, saj vendar Warner še "college education" nima. Frank Backus, bratranec Marvin Ryderja, pride s svojo ženo Stello. Ubogi Frank! Stella ga vedno obdelava — z jezikom! Nič ji ni prav, kar Frank reče ali naredi. Tako rad bi kupil avtomobil, pa mu ne pusti in ne pusti! Štela ne prizanese nobenemu. Vsakemu se prav pošteno odreže. Tudi ona upa, da si bo z denarjem, ki ga bo Frank podedoval, veliko nakupila, "tako hitro ga bom zapravila, kakor hitro ga dobiš," mu pravi. Otis Marvin, advokat, pride in povest se hitro razvija. Z napetostjo boste sledili in smejali se boste, ka se Acton Chance, detektiv, pojavi na odru in bahato pove, da je on mojster v vseh skrivnostnih slučajih. Saj je vendar vzel "correspondence course in detecting" in je vse študije izgotovil v desetih lekcijah, ki navadno zahtevajo petnajst lekcij. In res ima tukaj detektiv hvaležno polje! Vsa hiša je polna skrivnosti. Trkanje na vrata, pa nikogar ni videti; telefon zvoni, pa nihče se ne oglasi; roke se prikažejo kar skozi steno in skrivnostna grozilna pisma spuščajo na tla. Pretresljivi kriki, luči ugasnejo, ure bijejo, ko jih vendar nihče ne navjje. čudno, čez vse čudno 1 Kaj naj vse to pomeni? ' Pridite in odgovor boste našli na vsa ta vprašanja. Smejali se boste in z napetostjo pričakovali, da se vsa uganka v zadnjem dejanju srečno reši Albina Wahčič. ,' --o- Tetke F "Murdered Al[ve" — kakšno čudno ime igre! Kaj vendar pomeni? Zapletena in misteriozna mora biti cela stvar. Pa preglejmo vsebino igre. Marvin Ryder je bil bogat človek in dober. Kako se mu je vendar mogla takšna huda nesreča pripetiti? Avtomobil ves razbit, in on sam tako poškodovan, da ga ni bilo mogoče spoznati. Le po njegovi uri, denarnici in bančni knjižici so mogli spoznati, da je bil to Marvin Ryder. Po določenem času je advokat umrlega sklical, da naj se vsi Pšica kaže, kje stoji qm-pež Pij, ki je prisostvoval sv. maši v katedrali sv. Petra na velikonočno nedeljo. V Angliji je organizacija, ki je prav gotovo edina te vrste na svetu. Imenuje se "Prostovoljne tete" in članice te organizacije prebijejo prostovoljno in brez plačila popoldneve in večere pri tujih otrocih in invalidih, tako da morejo gospodinje in njihovi možje na prireditve in zabave. £e verjamete al' pa ne Berač dolgo zvoni pri hišnih vratjh in končno pride odpret kuharica, ki berača neusmiljeno nahruli: "Kaj že zopet beračite?" "Kaj ste mislili, da sem vas prišel snubit!" se odreže berač. A Pri Tonetu Debevcu v Madi-sonu je bila večja,skupina mestnih deklet na oddihu. Dekleta so bjla jako izobražena in ena m« reče. "Vi gojite s'adje na zastarel način. Dandanes uče po šolah vse drugače o gojitvi sadnega drevja. Poglejt^ na primer, tole jablano. Zelo bi se jaz čudila, če bo dala jeseni en bušel jabolk." "Aha, tudi jaz bi se temu čudil," odvrne Tone, "ker to ni jablana ampak češplja." Sinko vpraša mamo: "Mama, kdo pa prav za prav nese jajca? "Kokos." "Ali petelin ne?" "Nak, petelin pa ne." "Pa zakaj ne? Ali jih noče nesti, ali jih ne more?" IMF 0l-> Popularno kot it \\ katerokoli Premium k Quality ol.ve v dr- li.. >TM«llfr:v' žavi Ohio! those are chinese letters- v ther.e are hundreds of them in. the chinese alphabet. ^ ALPHABET SOUP.', motor • an. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28TII, 1937 ~~ S Lahko sem si mislil, kak okus bo imela taka pijača in kaj bi se zgodilo, če bi ga pil! Ujemanje, griža, želodčni krči in drugi taki doživljaji, bi bili neizogibna posledica. Pa bil sem v resnici žejen. Nastavil' sem bučo, nagnil in naredil požirek. > Brž me je dekle prijelo za roko. "Stoj, stoj! Le en sam požirek!" "Zakaj en sam požirek?" sem se čudil. Šele tedaj sem občutil odurni okus zahrbtnega mošta. Morebiti mi je življenje rešila. "Strašno grižo boš dobil!" "Zakaj pa si mi ga ponudila?" "O, mošt, je zelo dober. Pa le za en sam požirek ga smeš potegniti. Poglej, takole!" Vzela mi "je bučo iz rok, nagnila in pila, pila res v enem samem dolgem, brezkončnem požirku. In obraz ji je žarel v zadovoljstvu kot da uživa vodo rajskega studenca. Spomnil sem se na strašni kumis, ki sem ga pil v kirgi-ških stepah. Pri prvih poskusih sem se skoraj onesvestil. Svetovali so mi, naj si nos zamašim. Ubogal sem nasvet in uspelo mi je, seveda šele po mnogih poskusih, da sem peklensko pijačo končno le brez groze pil. Džnibašlijski mošt, izdelek barvarja in peka Bošaka, je bil gotovo še vse hujša pijača. Pa ker imam zelo dober želodec, mi atentat lepe hčerke Boša-kove ni škodoval. Postavila je bučo na tla. Pa se je priplazil star, pisan maček, ki je dotedaj mirno čepel v kotu, oprezno pomočil brke v mošt, sumljivo stresal glavo, pa le začel lizati, izprva počasi in nezaupno, nazadnje pa že z vidno slastjo. "Le pij, le pij, moj mucek! Le pij, moj mali, moj sladki, moj ljubčkani mucek!" je božala mlada Turkinja žival. "Stoj!" sem vzkliknil, da je prestrašena odskočila. "Kaj se je zgodilo?" \ "Ne pusti mačku piti!" "Zakaj ne?" "Grižo bo dobil, ki si me pred njo svarila!" "O ne! Vajen je mošta." v "A! Ga večkrat pije?" \ "Da." teboj!" "Žal! Oče ne dovoli." "Pa tvoja mati čuva nad vajino ljubeznijo!" "Ah, da! Da nimava nje, bi bila najina nesreča tako velika, kakor najvišji minaret v deželah vladarja vseh pravovernih ! V smrt bi šla, zastrupila bi se, ali pa bi v vodo skočila, tam, kjer je najbolj globoka." "Pa j a ne v potok, ki je za hišo?" "Da, tistega mislim." "Ali nisi dejala, da so v njem žabe, tako velike kakor jež, če je dobro rejen?" "Da, tako sem dejala. Poiskala bi si seveda mesto, kjer ni žab." "Kje pa bi strup dobila?" "Ali bi šel v Mastanli po njega? Dve lekarni sta v Ma-stanliju in tudi strup se dobi tam." "Morebiti pa ne bo treba v vodo skočiti in tudi ne po strup v Mastanli hoditi. Tvoj oče se bo še že vdal." "O, nikdar ne! Mosklan ne bo dovolil." "Mosklan? Kdo je to?" "Konjski trgovec je in še marsikaj drugega. Pa ti ga ne poznaš. Njega bi naj vzela." "Vem." "Ti je Ali pravil?" "Da. Ali nima tisti človek še tudi drugih imen?" Obotavljala se je. "Le odkrito mi povej! Dobro ti hočem!" "Ne, nima drugih imen." "No, ali si že kedaj videla človeka, ki mu je ime Pimoza in ki je iz Lopatice ob Ibarju?" V zadregi je bila, obotav-ljaje se- je dejala: "Kje bi ga naj bila videla?" "Tu v vaši hiši." "Motiš se!" "No dobro, sem se pač zmotil. Pa za tebe to ni dobro!" "'Ne? Zakaj ne?" "Ce bi vedela, kdo je Pimoza in kaj počenja, bi lahko prisili ltvojega očet, da te da Ali ju za ženo." "Kako bi ga neki prisilil?" "Ne verjameš? Pa ti povem, da sem prav radi tega prišel k vam. Tebe bi rad videl. In če bi mi ugajala, bi šel po Alija in ti ga pripeljal." "To ni mogoče !*•' "Cisto lahko je mogoče!" "Kako bi to naredil?" "Tega ti ne bom pravil, ker tudi ti nisi odkritosrčna. Še danes bi prisilil očeta, da bi privolil v zakon, še danes, ču-ješ?" "In misliš, da bi na tvojo besedo privolil?" "Gotovo. Pa ne zftupaš mi, opravil sem. Odšel bom." Vstal sem, pa pohitela je k meni ,me zadržala in rekla: "Effendi, ostani! Kdo pa si, da bi prisilil očeta?" "Effendi sem iz Frankistana, v varstvu padišaha potujem in če hočem, res lahko prisilim očeta, da bo zakon dovolil. Toda mudi se mi, nimam časa?' "Ostani še! Odkritosrčno ti bom vse povedala!" "Tvoja odkritosrčnost ti bo le koristila. Torej povej, ali poznaš človeka, ki se Pimoza piše?" "Da, poznam ga. Oprosti, da sem prej drugače govorila!" "Ne zamerim ti. Saj vem, da si le radi očeta tako govc ■ rila." "Ali mi obljubiš, da boš pri-zanesel mojemu očetu?" "Obljubim." " Daj mi roko!" "Tule je moja roka! Kar obljubim, tudi držim. Kdo je torej Pimoza?" "Ni mu ime Pimoza. Le vča-si se tako imenuje. Mosklan mu je ime, tisti je, ki bi ga naj vzela." (Dulje prihodnjič) Pred koncertom čričkov Cleveland (Newburg), O.— Spet se je blaga vrnila pomlad; megla zbežala, izkopnil je sneg; kos nam priletel prepevat je v breg. — Ta pesmica mi še oživlja spomin na šolo, na učitelja in na druge součence. Ne vem, če je bila še katera druga glava tako trda kot moja. In ker mi je šlo tako težko v glavo, sem si do danes ohranil vse v spominu in ne vem, če bom kdaj pozabil pesmi, katere smo se učili v šoli. Tako si večkrat tudi mislim, ko sem na vajah čričkov, da bi tudi v teh glavicah ostalo v trajnem spominu vse. V naravi se igrajo sončni žarki in tudi naši črički so od teh žarkov prepojeni in v majski rosi nam bodo pokazali svoje delo, katero se jim je ukoreninilo skozi dolge zimske mesece v mlade duše. Imeli bodo te krasne in za vse življenje lepe, blage in mile spomine. Spomine zato, ker bodo prepevali na Materinski dan, dan slovenskih mamic, ko bodo slavili mamo, slovensko mater na tujih tleh. Tega nimajo naši bratje onkraj meje naše domovine, onstran očaka Triglava. Toda nič manj veličastneje ne bomo slavili ta dan naših mater ket ga slave naši bratje tam, kjer teče bistra Sava. Poraja se mi misel, koliko velikih mož je že dala slovenska mati nam, preprostim rojakom in svetu. Nam, preprostim ljudem ni dano, da bi razumeli vse , to, kar čuti pesnik ali pisatelj o prelepi slovenski zemlji. Storimo pa vse, kar je v naši moči, da ohranimo krasoto naše domovine v srejh naše mladine, da bo tudi ona ljubila to, kar je nam in kar je bilo našim dedom sve- ( to. To je naša krasna, milo doneča pesem, kattro vzljubi vsak, ki ( jo posluša, četudi morda ne ume govorice, ko doni tako sladko in ljubeče, da vzdrami in gane še tujca. >i» ■> < Našo mladino vabimo v svojo srce, kot je vabil pesnik ljubljenke lastovke: DNEVNE VESTI AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28TH, 193' '■Niti pol ure vam ne ho treba čakati," je odvrnil Blaekton. "Evo Toma z vozom. Takoj vaju odpeljem domov in skočim po svečenika." Ko so prišli do voza, se je Al-dous ozrl po Mac Donaldu. Starec je bil izginil. Naprosil je Gregga, naj ga poišče in pošlje v minut pozneje — in —--" Prebledel je. "Ne hvalim Roga, da se je tako končalo," je rekel Aldous tako, da ga ni slišal nihče razen in-ženjerja. "Hvalim ga za to, da je prišlo do tega. Mislila sva, da gledava smrti v oči, in zato sem se ji izpovedal ... Tu notri sva se na kolenih zaobljubila drug drugemu. Prosim vas za svečenika — kakor hitro ga morete dobiti, Blaekton. Ne recite Jani ničesar, samo brž ga pripeljite na dom." J. O. CURWOOD: Lov na ženo ROMAN Opotekel se je k zasutemu ustju rova in krik za krikom, jek za jokom se je trgal iz njegovih ust; nato je kakor blazen planil nazaj k Jani in jo je vzel v naročje, kličoč jo z imenom, ih-teč nad njo in vriskaje v globokem, prvobitnem razburjenju, ki je pretresalo njegovo dušo. Zganil se je; njene oči so se odprle in pogledala mu je v obraz — v obraz blaznika, ki se je sklanjal k njej v svitu leščerbe — pogledala tako, kakor bi umirajoči pogledal duha smrti. "John — John — " Iztegnila je roke. John Aldous jo je dvignil na rokah in je s krikom planil proti zasutemu rovu. "Čuj, čuj!" je vpil kakor iz uma. "Milost božja je v nebesih — Jana, ali ne slišite? Blaekton je — Blaekton s svojimi ljudmi! Čuj — čuj udarce kladiv! Jana — Jana — rešena sva!" Jana ni razumela, kaj ji pripoveduje. Omahovala je, na pol na nogah, na pol v njegovem naročju, dokler se ji nista vrnili zavest in prisotnost duha. Njena roka je — kakor preje — zmedeno milovala njegovo obličje. Aldous je videl, kako se trudi, da bi razumela, kaj se godi; rahlo jo je poljubil na ustnice, kroteč razburjenost, ki ga je gnala, da bi v divjem,% radostnem vzkriku iz-nova povzdignil glas. "To je Blaekton!" je ponavljal brez prestanka. "Blaekton in njegovi ljudje! Cujte — čujte njihove krampe in kladiva!" XX. Jana se je naposled osvestila, da vzbuha ni bilo in da Blaekton s svojimi delavci koplje, da bi ju osvobodili. In zdaj, ko sta prisluškovala, ji je v ihtečem razburjenju udarjal dih iz prs — zakaj nič več ni bilo moči dvomiti o tem, da je ta glas, ta neprestani buh! buh! buh! — od katerega se je tako čudno stresal zrak okoli njiju, prihajal z vnanje strani votline. Nekaj trenutkov je stala kakor hroma, brez besede, kakor da niti zdaj še ne razume povsem, da se vrata smrti odpirajo in da se ljudje prizadevajo, da bi ju rešili. Ko pa je bolje napela sluh, je začula glas. šibak je bil, tako šibak, kakor da prihaja iz ust, ki bi šepetala mnogo milj daleč od nje — a spoznala ga je vendarle. Bil je glas, človeški glas! "Nekdo kliče!" je rekel Aldous s koprnečo napetostjo. "Jana, dragica, obrnite se z licem proč od stene, da vas ne zadene kak drobec kamenja — jaz pa odgovorim s pištolo!" Ko se je zavarovala pred ka-menitimi drobci, je izdrl svojo avtomatsko pištolo in je ustrelil tik pred zasutim rovom. Sprožil je petkrat zaporedoma, v presledkih po tri sekunde; nato je nastavil uho na steno iz kamenja in prsti ter prisluhnil. Jana je stopila k njemu kakor senca. Njena roka je iskala njegove roke; oba sta pritezala dih. Strelov kakor da nista slišala — cula sta samo drobljenje in usipanje prahu in kamenčkov pod udarci svinčenk in razbijanje svojih lastnih src. Kladiva in krampi so utihnili. Tesnejši, čedalje tesnejši je postajal pritisk Janinih prstov. Strašna misel se je porodila v Aldousovih možganih. Morda je bila kaka skala pretrgala elektrik Voct—> ,zdaj so jižišli žito in so jo popravili! Ali je bilo V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je po dolgi bolezni in previdena s svetimi zakramenti za vedno v Bogu zaspala naša preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NE-ZABNEGA SOPROGA IN OČETA ROJENA PODERŽAJ John Lukek ki je preminul 27. aprila 1935. Dragi soprog in ljubljeni ata. še vedno si objokovan od nas, ki si nas ostavil v tej dolini solz. Prosi pri Bogu za nas, da se enkrat vsi skupaj snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, Ohio, 28. aprila 1937. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nami je kruta smrt vzela našega prcljubljenega soproga, očeta in bral? Franka Mahniča Preminul je 10. marca t. 1. Pokopan je bil v soboto 13. marca ob 2. popoldne na East Cleveland pokopališče. Rojen je bil 6. novembra 1897 v Sežani pri Trstu. Star je bil 39 let. V Ameriki se je nahajal 15 let. Bil je član društva IJpa, št. 129 SNPJ in društva Slovenec št. 1 SDZ. Bil je dobro poznan med narodom kot napredni delavec, bil je dober soprog «n skrbni oče svoji družini, tako da ga težko pogrešamo, mi in vsi njegovi prijatelji. V dolžnost si štejemo se prav iskreno zahvaliti vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice pokojnemu v zadnji spomin in sicer: sestri in svaku Frances in Carl Čeh, družini Frank Mahnič iz East 70 St., družini Jakob Srebot, družini Anton Čeh iz Canton, Ohio, družini Frank Skrinar iz MacDonald, Pa., družini John Race iz East 77 St., družini Matt Zgonc, East 115 St., družini Joe Trebeč, East 61 St., družini Frank Trebeč, East 71 St., družini Krist Peternel, Miss Frances Elements, Mr. in Mrs. Ske'rl, Mother in Stanley Mahnič, Šivalnemu klubu slovenskih žen na St. Clair Ave., družini Joe Jipčič, družini Joe Vrabec, družini John Sivec, družini Kisovec, družinam Počkar in Me-kla