-----    199   -----
Ozir po svetu.
Državni stroški za šolstvo, vede in umetnosti.
Oton Hausner je v Lvovu   izdal primerjajočo statistiko Evropino (vergleichende  Statistik von Europa), v kteri so na drobno popisani   raznoteri stroški evro-pejskih držav.
Zanimiv je ta popis o tem, koliko ta ali una država izda leto in dan za stroške nauka, vednosti in umetnosti v primeri z armadinimi stroški.
Vse države v Evropi izdajo za šolstvo in vednosti le 145 milijonov in 480.000 frankov: angležka nekaj čez 29 milijonov, francozka Čez 25, ruska čez. 18, laška Čez 15, pruska čez 15, španjska čez 8, avstrijska čez 6, belgiška čez 5, švicarska blizo 4, turška čez 5, nizozemska in švedska čez 2 milijona, rimska 180.000, srbska 150.000 frankov itd.
Vidi se iz tega, kako malo države privoščijo nauku, vednostim in umetnostim, mimo tega, kar se obrne na armade, za ktere se v mirnih časih 17krat več potrosi kakor za šolstvo, ve*de in umetnije.
Le 4 manjše države (švedska, švicarska, belgiška in nizozemska) — in ne ena velika! — obrnejo za šolstvo saj 3 gold. od 100 svojih državnih dohodkov* Med velikimi državami (se v6 da v premeri njihove velikosti , njihovih stanovnikov in dohodkov) laška o tem največ stori, pruska malo, avstrijska pa še veliko veliko manj , tako, da le rimska ji je enaka in da le turška je še za njo. Med nemškimi stori virtemberška za šolstvo in vednosti največ, hanoveranska najmanj.
Hausner primerja stroške za šolstvo, vednosti in umetnosti tudi s številom stanovavcev in kaže, da v vsi Evropi se po vsem le 51 soldov leto in dan potrosi za 1 človeka.
Ako se pa pogleda v posamne države, so razločki veliki v tem. Največ izdajo za šolstvo v Bremenu, Frankobrodu, Svajci, Belgii, Virtembergu, Sak-sonii in Anglii, — v teh državah se šteje od 1 do 2 frankov (en frank je po našem denarji 40 kraje.) na 1 človeka. Se veliko manj, to je, le 52 do 94 soldov, se šteje na enega človeka za stroške nauka, v 15 druzih evropejskih državah, med kterimi je francozka, laška, pruska, danska, španjska in še druge. Manj od teh, in sicer le od 22 do 49 soldov izdajo za šolstvo za 1 človeka v Svedii, na Grškem, Ruskem in še 4 druzih državah. Se veliko manj v Avstrii, kjer dohaja za ta namen na 1 človeka 19 soldov, v Romanii 16, v Srbii 14, najmanj pa v Turčii, kjer se počez le 5 soldov obrne za 1 človeka na šolstvo.
Dalje primerja Hausner stroške šolske s stroški armadinimi v različnih državah evropskih, in kaže, da v vsi Evropi so šolski stroški v tolikošni primeri do armadinih kakor 1 do 17, to je, na 1 frank šolskih stroškov hodi 17 frankov armadinih stroškov. Razloček je pa velik med posamesnimi deželami. Po številkah se kaže, da S vaj ca, ktera v mirnih časih nima armade, je v Evropi edina država,vkjer stroški za šolstvo več znašajo kakor za armado. Španjska država med vsemi velikimi državami najmanj potrosi za armado, tako, da šolski stroški znašajo še skor deseti del armadinih; že več potrebuje armada na miroljubnem Angležkem , in še več na Pruskem, Avstrija pa celo 60krat več izda za vojake kakor za šolstvo, vednosti in umetnosti, in le turška še več, kjer na 1 frank za šolstvo hodi 155 frankov za armado.