• •• •• • . • "J T" • j v AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN tANGUAGE ONLY "AfflPffrfltl ®Ottlp' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEHH No. 61. CLEVELAND, OHIO,WEDNESDAY, MAY 23. 1923. Mussolini v skrbeh Fašisti trumoma odstopajo od vladne stranke. Rial, 21. maja. Osrednji odbor fašistovske stranke, ki ima danes vrhovno moč in oblast v Italiji, se nahaja v skrajni zadregi, ker se fašisti v trumah odpovedujejo fašizmu. Odkar je fašizem prišel na krmilo vlade, ni Mussolini, vodja fašistov in predsed-, nik italijanske vlade, imel to-[ liko skrbi in sitnosti. Fašisti v Neapolju in okolici se v ma-I sah odpovedujejo fašizmu, ft ne da bi vlada vedela za pra-™vi vzrok. Dočim je članstvo v fašistovski organizaciji prostovoljno, pa namerava osrednji odbor stranke upeljati ostra pravila, z namenom, da prepreči številni odstop iz organizacije. Mussolini je mnenja, da se smatra vsakega fašista, ki zapusti organizacijo kot Izdajalca in se z njim tako tudi postopa. Mussolini je poslal v Neapolj generala Debono, ki je policijski direktor, s polno močjo, da ukrene kar se mu vidi potrebno. Vzrok spora med fašisti je sledeč: Ko so fašisti zmago-nosno korakali v Rim, in je postal Mussolini ministerski predsednik, so socialisti in komunisti sprevideli, da je njih slavi odzvonilo, nakar so sklenili, da se pridružijo fašistovski stranki. T$ko je tisoče socialistov in komunistov prišlo v fašistovsko stranko. Mnogim izrazitim fa-šistom to ni bilo po volji, da t bi stali v skupnih vrstah z | onimi, proti katerim so se tri "leta borili, in začel se je prepir v notranjosti organizacije. Mussolinija ta prepir silno skrbi, ker je prepričan, da ako se zadeva ne poravna takoj, da se zna prepir zanesti tudi v druge distrikte in pokopati fašistovsko stranko. —-o-— — Oni, ki so podpisali nameravano ordinanco glede naravnega plina, bodo poklicani v City Hall, najmanj 500 izmed ajih, da povedo in izjavijo, če je bil njih namen, ko so podpisali, da si mesto nakoplje stroške izvanrednih volitev, ki bi veljale najmanj $100.000. Mestna zbornica je dotično ordinanco zavrgla. — Mestna zbornica je pri pondeljkovi seji sprejela postavo, glasom katere se tovarnam prepoveduje odvajati takozvani "fenol" ali karbol-no kislino v jezersko vodo. Fenol se ustvarja z gretjem premoga, ko se ga hladi. Iz y^vsake tone premoga pridejo T^lirje funti fenola, ki se od-v jezersko vodo, in po-* tem pa pride potom vodovoda v naše kozarce za pitno vodo. Ktera tovarna bo v nadalje še odvajala fenol v jezersko vodo, bo kaznovana $500 globe. — Dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi zabavni večer s plesom v Grdinovi dvorani, v soboto 26. maja, 1923. To žensko društvo je jako delavno ter so člani bile vselej jako marljive za društvo in za splošni napredek. Želimo, da jih posetijo na veselici vsi Clevelandčani, New-burčani in Colli nwoodčani. Le pridite pogledati, ker vemo, da ne boste godrnjali, marveč boste želeli, da društvo v najkrajšem času zopet kaj enakega priredi. Prijazno se vabi vse Slovence in Slovenke na to zabavo. Godba bo pod vodstvom treh bratov Hojerjev. Ne pozabite na dan 26. maja ob 7.30 zvečer v Grdinovi dvorani. — Pismo ima pri nas Frank Fraidhofer. Zadnji mesec Meseca junija se kampanja Zveze zaključi. Mesec maj se nagliblje proti koncu, kmalu nastopi junij in potem bo zaključena kampanja za pridobitev novega Članstva za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Kampanja, ki je tekom meseca marca in aprila bila skrajno živahna, je sedaj nekoliko ponehala. Pričakovati bi bilo, da pred zaključkom kampanje člani tem bolj intenzivno skušajo ne samo priboriti si nagrade, pač pa tudi poskusiti čim več novih članov in članic vpisati pod izvanredno itgodnimi pogoji kot so sedaj na razpolago. Dolžnost vsakega člana in članice Slovenske Dobrodelne Zveze je, da se vpraša: Ali sem storil ali storila polno dolžnost napram Zvezi? Kdo je toliko sebičen, da bi privoščil le sebi članstvo v tej močni slovenski podporni organizaciji? Doslej je tekom treh mesecev pristopilo do 500 novih članov in članic, kar se imamo zahvaliti izvanrednemu trudu in požrtvovanju od strani gorečin članov 4n članic Zveze. Ustanovila so se tri nova društva in pogajanja so v teku še za nekaj društev. Zveča medtem krasno napreduje. Samo za prve tri mesece letošnjega leta se je blagajna pomnožila za nad deset tisoč dolarjev. Prihodnji teden priobčimo uradne številke posameznih društev, koliko novih članov in članic je vsako društvo dobilo tekom kampanje. Te številke morajo vzpodbuditi eno ali drugo društvo, da se resneje prime dela. Opaziti je, da so mala društva se v tej kampanji mnogo bolj potrudila kot pa velika društva, razven društva sv. Ane, ki je storilo v polni meri svojo dolžnost. Ugodrtosti, ki jih imajo novi člani tekom te kampanje so: Prosta zdravniška preiskava, nobene pristopnine. Vi plačate samo asesment, pa postanete član Zveze. Za člane pa ,ki vpišejo kandida te, so na razpolago bogate nagrade, namreč $1.00 za vsakega novega člana, potem pa za vsakih 5 novih članov še $5.00 posebne nagrade. Ustanovitelji novih društev dobijo $25.00 nagrade, poleg redne nagrade za člane. Društva so deležna nagrade od $10 do $50 po razmerju, katero vpiše več članov. Posebne nagrade dobijo oni, ki so tekom kampanje vpisali največ članov. Čas je kratek. Treba se je požuriti. Komaj dober mesec še preostaja, ko dobijo marljivi člani in članice nagrade. še je čas, da ste med prvimi. V enem mesecu se da!| mnogo narediti. Pojdite na'| delo sedaj. Polje je široko, in|| stotine rojakov in rojakinj bi § še pristopilo v Zvezo, da ima- j | jo koga, ki jim razloži delo-,5 vanje te organizacije, ki daje 5 obilnejšo podporo kot vsaka § druga organizacija. Naredimo, da bo mesec junij dostojno zaključil kampanja Slo- Zgubljene obresti Na liberty bondih zgubljeni milijoni Gorki o Rusiji. Slavni ruski pisatelj obsoja boljševizem. Washington, 21. maja. Ti- Berlin, 21. maja. Maksim soče in tisoče Amerikancev Gorki, sflavni ruski pisatelj, je zgubilo milijone dolarjev, ki je prvotno deloval z bolj-ker ne čitajo časopisov. Za- ševiki, potem se pa z gnju-kladniški oddelek vlade je som obrnil od niin, je danes lansko leto decembra meseca napram ameriškim poroče-objavil v vseh časopisih, da valcem časopisov izjavil svo-zapadejo Victory Liberty je mnenje glede razmer v Ru-bondi 15. decembra lanskega siji, ter o položaju v Evropi o leta, in kdor ima te bonde splošnem. Izjavil se je, da je v serijah A do F, mora bon- Evropa bolestna, da potrebu-de zmenjati. Prvotno je bilo je varuha. Na vprašanje, kaj določeno, da se dobijo zadnje misli o Ameriki, je Gorki po-obresti na Victory bonde 20. stal goreč, lice mu ie zažarelo maja, 1923. Zakladniški odde- in odgovoril je: "Amerika bi lek pa je to spremenil in iz- morala s pestjo zagroziti Ev-plačal zadnje obresti na bon- ropi, da jo prestraši. Evropa de že 15. decembra lanskega se mora strezniti, da enkrat leta, ker je bilo dovolj denar- preneha s pripravami za voj-ja na razpolago. Mnogi tiso- no, da se pomiri in v miru či pa tega niso vedeli, in so živi. V slučaju, da pride do šli danes v banke, da dobijo nove vojne, Amerika ne bi obresti. Povedano pa jim je smela pod nobenimi pogoji bilo, da obresti ne dobijo, ker darti niti denarja niti orožja so prepozni. Zakladniški od- Evropi. Amerika ntora zreti delek vlade računa, da so pri na Evropo z istim očesom kot tem zgubili lastniki Victory zrejo zdravi pametni ljudje Liberty bondov najmanj $10. na abnormalne, blatne ljudi. 000.000 na obrestih. Za toli- Ko so ga vprašali, k*j misli o ko je zvezina blagajna sedaj bodočnosti Rusije, je Gorki na boljšem, ker ji ni treba odvrnil: "O Rusiji az nisem plačati. Videti je torej, da je obupal. Jaz verujenit v rusko včasih dobro, ako se čita ča- vstajenje. Rusija sj bo pomo-sopise, ker vest o tej izpre- gla, bo vstala in poš|žila zopet membi plačila obresti na Vic- velika. Boljševizem tory bonde je bila priobčena je samo kožna b< v vseh časopisih, katerim je 000.000 ruskega bilo kaj mar do tega. boljševizem ni prij je nepokvarjen. Ha! To n. 150. roda se Narod nevar- — Kdor hoče v nedeljo do- "os^ za VS,J? ® 8e. bro zabavo, ta bo šel pogledat še viki med seboj stepejo za na piknik, katerega priredi vlado, m pahnejo ^Sl)° v društvo "Doslužencev" na anarhijo. Gorki je tudi obso-Reharjevih farmah. Društvo dil nastop francoske vlade, ki se je pripravilo za dober me^a v Ruhrskem okraju sprejem vseh gdstov,in naši 'n s tem povzroča, da ne mo-stari "sudati" se bodo obrni- re Prit|, sporazuma med li, kot bi se pripravljali na favpzniki in Nemcu Gorki je "manevre". Prijazno vas va- ,zIavi'» da Francozi s tem izzi-bi k udeležbi "Društvo Doslu- va^° novo voJno-žencev". -o — Električne račune lahko — Poročno dovoljenje sta vsak čas plačate v našem u- dobila John Zadnik, in Aloj-radu. - , zija Kostrevc. Bilo srečno! $10.000 nagrade Angleška :Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiii!iiif^ W W "VAJOLEC AR RET, ROUZES AR BLU AJ GOJIN TU BOL GEM, AR JU? Zadnjo sredo popoldne so St. Kler Mrčents igrali prvo kuglo-igro, čeprav nhbilo vreme prijazno. Približno 10.000 ljudi je bilo priča te prireditve, samo 9.973 jih je manjkalo. Mervarjeva stranka je tako štetik razbijala ku-glo, da so bili vsi Glikarci pledaut, posebno Elbert Glikar, ki je zgubil 20 funtov. Skor je bil 33 pa 17 uprid Mrvarjeve stranke. Mestna blagajna j^ prišpa-rala veliko svoto, ker je Janez Debevec pogazil vso travo takrat, ko je betal. Trikrat je umahni in je falirov, potem je pa France Jakšič rekel, naj drugič prinese šaflo, če jo hoče upilt. Keptn Glikar poroča, da bo naredil spremembo v poziciji svojih atletov, in pričakuje danes zmage. Kupil je tudi novega lučar-ja, ker je 'Cvitar' Surtz, lučar za Mrvarja, preveč hud. Pozicije igralcev obeh stranke so sledeče: lju venske Dobrodelne Zveze. — Na Common Pleas sod-niji se te dni vrši obravnava proti unijskemu delavcu James Meehan, ki je obdol-| žen umora druge vrste, ko je | 2. aprila letos, streljal pri | unijski seji in ubil zastopnika i unije Fred Bowen-a. Na seji unije so se delavci medse-boj nekaj sporekli in začelo se je streljanje, tekom katerega je bil Bowen ubit. Meehan se je sam izročil po umoru policiji. MERVARJI: Vidi Grdina France Mervar France Perme Marcus Bratelj Edvard Gabrenja France Kreta France Globokar James Debevec France S'urtz 2ovi Glavič Rana 2 5 3 3 • l 4. 2 4 . 3 Svota 33 Domo-letec: Grdina 1, Perme I, Bratelj 2, Gabrenja 1, Globokar 1 Sredno polje prvi žakel lovitar kratkostavec levo . polje tretji žakel drugi žakel desno polje lučar desni kratkostavec Kdor dobi Whitfielda Živega ali mrtvega. BULETIN. John L. Whitfield in Marie Price sta bila aretirana v torek večer v Madison, glavnem mestu države Wisconsin. Whitfielda so dobili sinoči ob 9. zvečer v nekem restavran-tu, kjer sta ga spoznala dva policista, ki sta videla njegovo sliko v časopisih. Whitfield in Mary Price sta večer-jela, ko sta bila spoznana. Ko so se približali policisti, je Whitfield pobegnil dočim so dekle pridržali. Ko je Whitfield bežal, so policisti streljali za njim. Baje ga je zadela kroglja, toda je kljub temu pobegnil. Zunaj restavranta je policija dobila avtomobil z isto licenčno številko kot jo je imel WTiitfield v Ohio, toda avtomobil je bil barvan belo barvo. Stotine ljudi ga je začelo preganjati, zlasti dijaki iz univerze. Miss Price je priznala, da je begunec Whitfield. Pričakuje se njegovega aresta vsako uro. Po desetdnevnem iskanju v skoro vsaki drŽavi unije, je policija glede morilca Whitfielda ravno tam, kjer je začela v petek 11. maja. O morilcu ni sledu. Vsaka sled, kateri so dosedaj sledili, se je izkazala za napačno. V Penn-sylvaniji so celo zaprli nekega sumljivega moškega, ki je bil podoben morilcu, toda dokazal je svojo nedolžnost in morali so ga izpustiti iz zaporov. Te dni se trudi policija v južnih ohioskih mestih, da sledi morilcu, ker je bilo defi-nitivno poročano po nekaterih farmarjih, da so videli Whitfielda v dotičnih krajih. Da pa mesto ni odnehalo z iskanjem z amorilcem, priča nastop mestne" zbornice pri pondeljkovi seji, ko je bil stavljen predlog, da se nagrada za aretacijo Whitfielda poveča. Zadnji pondeljek je mestna zbornica razpisala $1.000 nagrade onemu, ki dobi Whitfielda. Ker je en teden minul, ne da bi se kaj sli šalo o Whitfieldu, je mestna zbornica v pondeljek povečala nagrado na $10.000. Ta svota je bila dovoljena enoglasno. Tudi pogoji, kako se nagrada dobi, so veliko bolj ši. Nagrado dobi izplačano vsakdo, kdor povzroči, da je Whitfield aretiran, ali kdor ga pripelje pred oblasti živega ali mrtvega. Tudi ako policist dobi morilca, je ravno tako opravičen do. nagrade kot civilist, kar dosedaj ni bi 10. Skupna nagrada znaša se daj $11.850, kar se izplača onemu, ki dobi Whitfielda. Councilman Cook je predla gal v mestni zbornici, da mesto plačuje dve leti udovi umorjenega policista isti denar, kot ga je njen mož dobival kot policist. Toda direktor postav, Lamb, je izjavil, | da je protipostavno in zbor-11 niča ne more sprejeti take po-5 stave. • Kdo bo angleški ministerski predsednik? LETO XXVI. — VOL. XXVI Governer Smith Se ne more odločiti za^ suho ali mokro. E — V našem uradu se je Pro8 5 oglasil Mr. G. A. Hachette, 8*ec" BULETIN. Stanley Baldwin je bil imenovan od kralja minister-skim predsednikom Anglije. London, 21. maja. Angleška politika se nahaja v skrajni napetosti. Resignaci-ja ministerskega predsednika Bonar Law je našla razne politične stranke nepripravljene. Vsakdo se zaveda, da se nahaja Anglija na pragu pred velikimi političnimi dogodki, in v tem trenutku je zbolel ministerski predsednik ter se odpovedal svojemu mestu. Kralj mora zbrati novega mi-nisterskega predsednika. Kdo naj prevzame vodstvo obsežne angleške vlade v tem kritičnem trenutku? Govori se, da bo kralj poklical k sebi lord Curzona, sedajnega zu-najnega ministra. Lord Cur-zon je pa plemenitaš, in kot tak, dasi zmožen, ne bi našel mnogo podpore pri pripro-stih članih svoje stranke, ki se nagibljejo bolj k sedajne-mu kanclerju Baldwinu. Toda tu je bivši ministerski predsednik Lloyd George, ki je molčal, dokler je bil Bonar Law predsednik vlade, toda o katerem pričakujejo, da bo vsplamtel v opoziciji, v slučaju da kralj imenuje Bald-wina ministerskim , predsednikom.^ Po ustavi ima kralj pravico imenovati minister-skega predsednika. Ministerski predsednik potem izbere ostale ministre. Ako mu je nemogoče izbrati ministre, ki bi dobili večino v parlamen tu, tedaj resignira in se poišče drugega ministerskega predsednika. Stranka, ki ima danes v parlamentu večino, je konservativna stranka. Dru ga najmočnejša stranka je stranka laboritov — angle ških organiziranih delavcev. Medtem se širijo govorice Angliji, da namerava angleška vlada bolj strogo nastopiti proti Rusiji, kot se je pa prvotno domnevalo. V raznih angleških pristaniščih so pripravljene križarke in ladije za pokladanje morskih min. Anglija je pripravljena na spor z Rusijo, in ako angle ški kralj imenuje Lord Curzona ministerskim predsednikom, pomeni to, da bo Anglija s silo nastopila proti Rusi »• — Mestna vlada je začela preiskovati igralne stroje, ka tere so zadnje čase nastavili v raznih trgovinah. V stroj se zažene pet centov, potegne za ročaj, in ven dobite neK sladkorja, včasih pa tudi par "čipsov", s katerimi igrate naprej. Councilmani pravijo da so dobili mnogo pritožb oc starišev, ki pravijo, da njih otroci zapravljajo denar pri teh igralnih strojih. Postavnim potom mestna vlada ne more ničesar lastnikom teh strojev. — Šolski odbor je nare3il za prihodnje leto ram novih Prihod- GLIKARCI: John Mihelič Dr. Majki Oman France Jaklič Dr. Zim Mally Elbert Glikar Dolfi Mačerol Gustel Prinčič Miha Malovrh Dr. Lojze Starce Rudi GregoriČ lučar drugi žakel • levo polje tretji žakel kratkostavec lovitar ' prvi žakel sredno polje ,destao polje desni kratkostavec Domo-letec: Mihelič 1, Mally 1. Sodniki: za plato čarll Lausche, na žakli France Skulj. Reportar France Miimaj. Rans 2 2 2 2 2 3 1 1 1 1 Svota 17 | goslovanske potnike = j junija v staro domovino. Od 1 potoval bo ii? parniku "Be 5 rengaria", ki je največji par 1 nik na morjih Washington, 21. maja. Po-litikarji vseh strank se obračajo proti governerju države New York, Al Smithu, kaj bo ukrenil glede anti-prohibicij-ske postave,^katero je spreje-newyorška državna poštar vodaja. Državna zbornica je odpravila postavo, ki določa, da se mora prcfhibicija spol-novati v državi New York. Governer Smith še sedaj ni podpisal te postave, torej je neveljavna. Nihče, niti njegovi najožji prijatelji ne vedo, kaj bo Šmith naredil s )ostavo, katero mora kone-čno podpisati 1. junija. Pri-isk demokratičnih voditeljev na governerja je dovolj velik, da bi se governer tozadevno že lahko odločil, toda zadnji govor predsednika Hardinga, da namerava poslati zvezino vojaštvo v državo New York, ako newyorške oblasti ne bodo spolnovale prohibicije, je naredil velik vtis na governerja. Pretečeno nedeljo je overner govoril na Coney slandu in izjavil, da karkoli bo ukrenil, bo naredil tako, da ne bo v nasprotju z ustavo Zjedinjenih držav. Iz tega se sklepa, da bo governer postavo prepovedal, to je, da rohibicija ostane y New orku kot je sedaj, toda nasproti temu trdijo zaupni prijatelji governerja, da ne bo vetiral sklepa newyorSke po-stavodaje ter bo zvrnil vso krivdo na kongres in na predsednika Hardinga. PET UBITIHOjDVLAKA. Franklin, Ohio, 21. maja. Vlak Baltimore In Ohio že-, leznice je zadel danes dve milji od tu v truk, v katerem se je vozila družina Bert Wil-liamsa. Bert Williams se ie selil s svojo družino iz Franklina v Germantown ter je imel vse svoje premoženje in družino naloženo v avtomobilu. Ubiti so: Mrs. Bert Williams, mati stara 53 let, Sarah Williams, hčerka, 13 let stara, Mrs. Lola Williams, nečakinja, 20 let stara, ter njena dva otroka, stara 3 leta in 4 mesece odnosno. Skoro gotovo bo umrl na posledicah poškodb tudi Jess Gross, voznik trucka, Obe ženski in trije otroci so sedeli na zofi^ v ozadju trucka. Avtomobil je zavozil preko proge, potem ko je odpeljal tovorni vlak mimo, toda v istem trenutku je privozil mimo osebni vlak, katerega niso takoj opazili. Oče družine, Bert Williams, se je vozil v drugem avtomobilu za truckom, in ničesar ni vedel o nesreči, dokler ni za-jedno z drugimi radovedneži dospel na lice nesreče in spoznal svoje otroke in ženo mrtve. Padel je v omedlevico. ZAPORNO POVELJE ZA "KRALJA* BEN. St. Joseph, Mich., 21. maja. Generalni državni pravnik v Michiganu, Daugherty, je danes podpisal zaporno povelje napram Benjaminu Purnell, načelniku "Hiše Davida", o katerega škandalih se je že toliko pisalo. Zaporno povelje je bilo izdano na zahtevo zemlje za bodoča šolska po- Helen Couch, ki trdi, da slopja. Pet novih šol se po- je bila ona članica S*av'r Pr'"0^"je dočim "Davidove" kolonije, da se se sP°P°'nc sedem. 800|je Purnell nespodobno obna-3j —V sredo, 30. maja, obha- rlfZj ^ pripravlje- ga| napram njej in zahteval \ jamo postavni praznik "Kin- ni" prihodnje leto za mladin- nemoralnosti od nje, Sodnik | čanrja grobov" ali "Memorial nara»j Clevelanda. . |Oingeman. ki vodi preiskavo, : Day". Radi postavnega praz- — Deportirali bodo iz Cle- je izjavil, da če ne pride iz na-1 nika dotični dan naš list ne velanda v staro domovino selbine gotova priča na sod-1 bo i?šel. Istino Sioner, ker se je izda-inijo, da napade "Hišo Davi- §| — Pismo ima pri nas Franc jala za ameriško državljanko,,da" državna policija Šepec. dočim v resnici ni bila. k J razbije. i • y AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). [HHlJKIl MONOAT. WKDNWBAT ANN FMIUT N AHO^WIJIA Za \meriko -Za Evropo $1.00 $5.50 Za Cleveland po pošti $5. Posamezna številka - Sc •11« St. Vm piana, . Clair At#. N.E. m "Aniorilka Domattea Oiik Tti" Princeton lit, RaiuWpk Till LOUIS J. PIRC, Cleveland and elaewhtfa JAMES DEBEVHC, PahUah«,_____________ ti i ! titiis'i fll«TM*aar ht the City mi ^ieT«i*nu «»» ■attar January *>>■ ltK*-x af Mink M 187«. PovrSina Mlchigana meri sem le takozvani "traders", 57.430 kvadratnih cnilj ter ki so kupčevali 9 kožuhovino. obstoji z dveh polutokov, go- Sele leta 1819 je bila država renjega in dolenjega. Jezerfc preiskana po polkovniku Superior, Michigan, Huron fiMeavenworth. Leta 1830 je Erie mejijo ob državo. Gora bilo ustanovljeno mesto St. Porcupine je najvišja v drža- Paul, kjer se je naselila kolo-vi in meri 2023 čevljev. Dole- nija Švicarjev. nji polutok je velika valovita «----■*—- ravnina, in zemlja je tu jako DOPISI. Bditar; rodovitna. Država ima nad _ 1600 milj jezerskega obrežja. Glavne reke so: Mi Enured at second ai Cleveland, Ohio uodar ma AM Leadville, Colo. Prisrčno se zahvalim za darove, ki so mi jih sledeči naklonili za no- i - o , ,, * o vo cerkev sv. Jožefa v Lead- No. 61. Wed. May 23. 1923. stee, Saginaw, Huron Au Sa- vjlle; ble, Taquamenow^ Mani-| £)rujjna Maly in Remic sta mi poslali veliko cerkvenega __________________uskegon, at the pott offica at Grand, Cheboygan, Thunder Bay, Manistee, Little Mani- Sablja je še vedno argument. Ameriški dopisnik v Moskve: Proslava prvega maja v Moskva videla eno najsijajnejših vojnih demonstracij v dolgi vrsti let. V Moskvi, Petrogradu in Krakovu ter v drugih večjih mestih je korakala boljševiška rdeča armada — njih stotisoče. Rožljali so z ostrogi in sabljami konjeniki, vlačili so topove po ulicah, pehota je teško obložena udarjala po razbitem tlaku, v zraku so pa vršali zrakoplovi. To je armada, katero "delavska Rusija skrbneje goji kot pa zdravje in napredek delavcev. Rdeča armada je korakala in klicala: "Živela proletarska diktatura!'' Pisane uniforme nosi rdeča armada. Modre in črne Mani- stique, Escanaba, Ford, Menominee, Sturgeon, Portage, peri[aj ^ se raj,j pri sv ma§j Ontonagon in Detroit. Mno- Da so te dve dru'žini tdiko poslate, so jima prihitele na pomoč: Frančiška Trpine $2 Mrs. Mrs. bili na to prodani v Valjevu. Na podlagi porotniškega pra-voreka je bil te dni DraSko-vič obsojen na 12 let ječe, kupci podplatov na 4 mesece zapora, sluge pa so bili oproščeni. Rodbinska tragedija v Radovljici. Te dni se je javila pri okrajnem sodišču v Radovljici posestnikova žena Neža Jane in izpovedala, da je v domačem prepiru udarila trikrat svojega moža s sekiro po glavi, tako da je ostal na mestu mrtev. Po sodni obdukciji so, moža pokopali ženo pa obdržali v zaporu. Morala se bo pred poroto zagovarjati zaradi hudodelstva go jezer se nahaja v državi naletite na nara- Rusiji. George Selden, poroCa iz vsepovsod ..... jvne čudeže m lepote, in turi-|Mrs Ana Ažman $3, Moskvi je povzročila, da je |sti državo prav radi obiskuje-.FranCiška Štupica $2, jo. Podnebje je precej različno, toda zdravo. Poletja so v splošnem vroča, zime pa zlasti v gorenjem polutoku jako ostre. Država Michigan je znana po svojem izvrstnem šolskem sistemu. Približno 700.000 otrok pohaja ljudske šole, katerih je nad 10.000 v državi. suknje, rdeče hlače, mala kopja z rdečimi zaslavieam, rde- - . če zelene, modre poteze na uniformah — vse to je dajalo Mcd znanimi visjimi^ zavoai pestro lice armadi, med katero so poleg tega trepetali v ve tru rdeči kot kri barjaki. Na veliki okrašeni tribuni je stal poleg Irockija -'ministra" — "Big" Billi Haywood, znani ameri vojnega je zlasti University of Michigan, ki se nahaja v mestu Ann Arbor. Detroit je metropola države Michigan in največji centrum avtomobilske industri- eno najbolj prometnih obje-zerskih mest in ključ do za-padne Canade. Delavci v De-troitu samo pri avtomobilski industriji zaslužijo nad$l. 000.000.000 na leto. Detroit izdeluje tudi jako dobre peči ter razne železne in bakrene izdelke. V Detroitu je tudi velika ladjedelnica. Mesto Grand Rapids je drugo mesto v Michiganu ter je znano po vsej Ameriki po ški renegat, katerega čaka dvajset let ječe, če se vrne v A-meriko. Sedaj ga boljševiki plačujejo in za dobre denarje trosi njih slavo, ako je more dobiti kaj, po svetu. Haywood Je na svetu Ue*™!* j*;2! je bil ves iz sebe, ko je korakalo mimo njega kakih 20.000 reki Detroit River. Detroit je mož moskovske posadke. "Najboljšo armado na svetu imamo! se je izjavil eden Haywoodovih prijateljev v irsko-ameriškem narečju. "Gosh!" odvrne Haywood, "dal bi pol sveta, ako bi mogel ta prizor prenesti v Ameriko, v Chicago. To bi Amerikan- cem oči odprlo!" Ko je prisegalo 5000 mož in častnikov, je imel nagovor "minister" Ttrotzky, ki je med drugim tudi povedal: "Postali smo tekom preteklega leta močni. Ako ne verujete, poglejte okoli. Krasno armado imamo, železna disciplina vlada v njej, vsak vojak je pripravljen, da pusti svoje življenje za našo stvar." Kot vidite torej, ameriški delavci, se je komunizmu v Je znano po Rusiji posrečilo ustvariti "najfinejšo armado na svetu". Iri|sv0Jem pohištvu. Tu ^delujeta armada se je ustvarila v istem času, ko je v Rusiji nastalo i« tudi vozove, ogledala ter največ beračev in mrtvih radi lakote. Skoro vsi ruski davki sukneno blago^ Tudi mesto gredo za militarizem, najprvo mora biti sit vojak, ki brani J,acks_°^j^ Židovske magnate v Moskvi, potem dobi kruha tudi narod, ako ga kaj ostane. V istem času, ko je Trotzky organiziral armado milijon vojakov v Rusiji ter jo sijajno opremil, je boljševiška vlada mirno pripustila, da je umrlo par milijonov Rusov od lakote, in pomrlo bi jih še nekaj milijonov, da jih ni rešila "kapitalistična" Amerika. Natančno po vzoru, kakor dela današnja boljševiška država Rusija', delajo vse kapitalistične države, s to razliko, da boljševiki v kapitalistični državi kolnejo armado, napadajo militarizem in kaejo koliko denarja požre armada, toda — kakor hitro boifjševiki sami pridejo na vlado, je njih prva skrb armado povečati, še več potrošiti za militarizem ter slednjega spopolniti. Ravno tako kot je govoril Trotzky v Moskvi pred zbrano armado — na isti način, ravno tako so govorili leta 1913 in 1914 pruski generali in maršali, Moltke, Ludendorf, Hindenburg, na isti način govorijo še danes tudi Fochi in Kemal paše ter druge militaristične kapacitete. Če boljševiki ali komunisti niso na vladi, kriče: Doli z armado! DoH s pijavkami! Ko pa pridejo do vlade, kričijo: Več orožja, več smodnika, več pijavk!" Sablja je danes še vedno najboljši argument kapitalistov in boljševikov. Med njimi absolutno ni nobene razlike. Trotzky ali Schwab, Lenin ali Gary — so kot bratje dvojčki! Daleč so še ljudje od miru, sporazuma, bratstva in pravice!, * * a Česar v Ameriki ne moremo razumeti je to: Slovenska 'anc* P?r^' Holland, Iron-Ljudska Stranka v*Sloveniji (klerikalna) je pred držav- (^.° Ishpeming, Marquette, nozborskimi volitvami sijovito napadala jugoslovanskega MorJro£- Ow°sso» Pontiac, ministerskega predsedniki Pašiča, njegove principe in na-'^ult o te. Marie. raverse čela, ter zlasti raditega, ker krati Sloveniji pravici in poslu-j^'Jy 'J, Wyandotte, je centralistično v Belgraau, mesto da bi dovolil Sloveniji ^ Michiganu izvrstno us-avtonomijo. Na podlagi volivnega gesla klerikalcev, da bo-|Peva poljedelstva, tu so obse-do oni (klerikalci) z vso silo nastopili proti Pašiču in radi-^ne mdustrije, zlasti lesna in kalcem, je bilo v Sloveniji izvoljenih 21 (skoro vsi) kleri- avtomobilska, pridela se ne-kalnih poslancev. Takoj po volitvah pa so šli klerikalci in stopili v zvezo s Pašičem! Kdor zna razložiti ta politični ze, ječmena, hmelja, krompir-konglomerat zasluži urad "predsednika Zjedinjenih držav Jf ^ lost Evrope". sko središče, kjer se izdelujejo cevi ,za vodovode, papir, vozovi, in dr. Muskegon ima najfinejše pristanišče v državi, in tu je lesna industrija, predmeti iz svinca in lončarska obrt jako razširjena. Kalamazoo ob reki istega imena je znano po dobrem izdelku oblek, papirja, avtomobilov, pohištva, moke, mašinerije in zdravil. V Port Huron je velika [ladjedelnica, Battle Creek ima fino zdravilišče. Mesto Flint je znano je po finih vozovih, ki se tu izdelujejo. Mesto Lansing je glavno mesto. Tu izdelujejo avtomobile. blago v kantah ter sladkor. V Bay City je velika lesna industrija in ladjedelnica. V Saginaw so velike žage ter kotlarne, proizvaja se pa v obilici tudi sladkor, sol in fino steklo. Druga več ali manj važna mesta so: Alpena. Benton Harbor, Calumet, Escanaba, Hamtrank, High- Ana Kramar $1, Hetena Mal- ly $5, Mrs.. Remic $3, Mrs. Kmc je napravila lepe čipke. Drugi, ki so darovali: Lužar Anton $4, Vencelj John iz Newburga $5, Belič John $13, Otoničar Rudolf $2, Vidmar Louis $2, Škulj Mary $2, Zakrajšek Anton $2, Ambrožič Frank $5, Mr-var Anton $5, Sajovic Frank $10, Štrbenk Frank $1, Pe-rovšek John $1, Rigler Mary $2, Mohar Agata $5, Milavec Ivana $2, Lovšin Uršula $1, Mohar Mary $1, Debel'jak Mary $1, Vintar Pit $1. Lav-rič Frank $2, Malik Anton $1, Kromar Franca $1, Zakrajšek Mary $1, Ahlin George $1, Pincolič Matija $1, Kučič Martin 50c., Ko-drič John 50c„ Lužar Ignac $1, Ivana Glicker $2, Matej Holmar $3.35 in Grdina in Co. je podaril 15 električnih raznobarvanih žarnic. Skupno je denarja $95.35. Katarina Kuhelj je tudi nabrala svoto $15, a ta svota še ni do-šla. to bo v najkrajšem času poslal g. Father Oman, kateremu je bila ta svota izročena: Bog povrni in mi se Vas vsaki večer pri večernicah v zasilni cerkvi spominjamo v molitvah. Rfcv. John MikUavčič. IZ DOMOVINE. Jugoslovansko odlikovanje italijanskih politikov. "Službene Novine" prinašajo ukaz o odlikovanju večjega števila italijanskih diplomatov in politikov. Tako je odlikovan predsednik italijanske vlade Mussolini s Karagjorgjevo zvezdo I. reda; bivši ministrski predsednik Facta, dalje Schanzer. Tosti, Di VaKminu-ta in več bivših državnih pod-tajnikov za zunanje zadeve z redom Belega orla I. stopnje; ravno tako tudi generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve Contarini. Red sv. Save I. prejme general Eugenio Barbarich. Na naslov železniške uprave. Poročajo se: V sobotah zvečer je vožnja z gorenjskim vlakom za mirno občinstvo prava muka. Pijani delavci uganjajo po vagonih vse mogoče surovosti, sopotniki pa morajo to mirno poslušati. Ne pomaga noben protest in tudi ne sprevodnikovi opo.ni-ni. Posebno veselje imajo V 50 večjih mestih Amerike je bilo letos do 1 ubitih 4288 oseb od avtomobilov in 17.867 pa ranjenih, več ali manj, To je krvava vojna sredi tihega miru! Svetovni zemljepis. (skoro vsi) kleri-:™^'^ P™« j malopridneži, ako se navzp-n 5«, Ittpnkalri tn izmerile količine ovsa, Koru £g dame Mfrno objjnstvo plača polno vožnjo, je na mi- Bakreni rudniki na severu so !ost in nekm^ost. izr^fe,ncJ ^}~ med najbogatejšimi sveta, 'a"'™ oscbam: "Vk mai, prideluje se pa tudi železo. ma)3 sol, mehki premog, petrolej. ta^ mučne prizore na gips, steklo itd. i kak način preprečiti. Kdor 23. Minnesota. !se Pr°tivl sprevodnikov,™ Predno so se belokožci na- n^edbam na, se mu takoj vojna, je Anglija izročila te selili po svetu, kjer je danes ukine zni/ana vo nja kraje Ameriki, toda je vodila'Minnesota, je bil ta prostor Velika morska želva, le vlado do leta 1795. Leta 1800 neprestano bojišče med Da- dni je ujeto mala jadrnica Michigan postal del Indian kota in Chippewa Indijanci, ' Sv. Nikola iz Veleluke veki niso odnehali od medse- liko morsko želvo, ki je tehta- le teritorija: Ko je leta 1837 Michigan bojnih bojev še potem ne, ko okoli 50 kg. Ulovili so v ka-Nekatere postala država, je dobila svo-jso prišli belci tja. Del države, u me^ Korenin in Hvarom 22. Michigan. Prve naselbine v Michiga nu so leta 1650 postavili francoski misijonarji. Nekatere -------------. „ . , . misijonske postaje so postale jo sedajno obliko. Prej je bi- vzhodno od Mississippi River in pripeljali vbplit, kjer so pozneje vojaške postojanke, la mnogo večja, del Wiscon- je spadal prvotno pod North- )° prodali za 400 Uin. Leta 1763 so Francozi izročili sina, Ohio in Dakote so spa- western teritorij, pozneje pa Obsodba v aferi s podplati Angležem vso pokrajino, kjer dali k Michiganu. Mesto To- k Indiani, Illinoisu, Wiscon- v Beogradu. Svoječasno smo se nahaja danes Michigan, ledo je dolgo časa spadalo k sinu. Michiganu. D^l Minne- poročali, da je bila v voja-Kmalu potem so se dvignili Michiganu. !sote pa. zapadno od reke Mis- škem skladišču v Beogradu Indijanci pod načelstvom in- Tekom vojne leta 1812 je sissippi. je spadal k Louisia- ukradena velika množina dijanskega glavarja Pontiaca, angleški general Brock vzel ni. Prvi so prišli sem leta podplatov. Tatvine je bil ki je uničil vse vojaške forte. Amerikancem Detroit, toda 1659 francoski trgovci, ki so osumljen administrativni pod-Potem pa je začel oblegati že prihodnje leto je ameriški ustanovili nekaj naselbin, ta- poročnik Pera Draškovič, ki Detroit, katero mesto je bilo kapitan Perry premagal An- ko n. pr. Du Luth leta 1678. je slugama Ivaniču in Miladi----"--ovljeno leta 1701. Ko je ^leže na jezeru Erie in zopet Vendar naseljencev ni bilo noviču naročil, da naj izvozi-nča/ia revolucijska osvojil Detroit. 'sem do leta 1819. Zahajali so ta 8000 kg podptetov. ki so umora. Slike italijanskega kralja. Ministrstvo nrosvete je izdalo naredbo, da v nobeni šoli v Jugoslaviji ne sme viseti slika kakega inozemskega vladarja. Splitski "Život" pa poroča, da visi v italijanski šoli Lege nazionalt v Splitu slika italijanskega kralja kljub omenjeni naredbi. Proti temu izzivanju imenovani list po vsej pravici ostro protestira. Svobodna ljubezen se je menda zelo udomačila v Sarajevu, kjer je več takih klubov, v katere zahajajo baje tudi učenke ženskega učiteljišča. Pokrajinska uprava je zato sklicala anketo ravnateljev srednjih šot in tudi pred-stavitelje civilnih oblasti, da se zedinijo na primerne in izdatne protiukrepe. Jugoslovani kot ženini v Rusiji. Mnogo naših rojakov je po prevratu v Rusiji tudi precej širokopotezno izvajalo v praksi komunizem. Raditega tudi zakonskemu življenju niso pripisovali posebne svetosti. Izbirali so si lepe Rusinje, po par tednih pa so se preseljli v drugo guberni-jo in se pod novim imenom zopet z drugo poročili. Pa tudi s tem se še niso zadovoljili, ampak se poročali naprej in se po večkratnih metamorfo-zah končno vrnili brez ženske v domovino. Marsikateri pa je že čez par tednov dobil neprijeten obisk, ki* ga običajno niti ni hotel poznati. Tako se je na primer te dni zglasila pri mariborski policiji neka Agripina iz Kijeva, katero je privedlo v Jugoslavijo hrepenenje za nekim ci-pelarjem Baraktarovičem iz Zombote v Banatu. Ker pa pri železniški policiji niso našli Barjaktaroviča v seznamu boljševikov, ki so se vrnili iz Rusije, katere vse lepo popišejo in tudi snamejo njin fotografije, je tužna ženka povedala, da je njen možek živel v Kijevu pod imenom Bajšič. Pa tudi pod to firmo ga niso našli v seznamu. In tako so brzojavili v Zombo-to, če tam poznajo morda ci-pelarja Barjaktaroviča in če je imel v Rusiji ženo. Še isti dan je občinsko poglavarstvo iz Zombote odgovorilio, da faktično živi tam cipelar Bar-jaktarovič, ki se je z Agripi-no v Kijevu poročil, da pa "ne želi z njo nastaviti život" in se ji baje raditega ne dovoli vhod v Jugoslavijo. Železniška policija pa je glavarstvo tvljudno poučila, da ženam naših državljanov, zato našim državljankam, ne more zabraniti vstopa v državo in so istočasno poslali hre-oenečo Agripino k cipelarju Barjaktaroviču v Zomboto Krvav spopad med fran-kovci in Orjunaši v Saraje-,vu. V sredo zvečer je došlo v Sarajevu do krvavega spopada med 6 f^ankovci in 20 nacijonalisti, tekom katerega je padlo tudi sedem strelbv iz samokresa. Dva sjrela sta smrtnonevarno ranila v trebuh ravnatelja Saveza hrv. zemlioradničkih zadrug, Jurija Sočo. nakar so frankovci zbežali. Težko ranjen pa je bil tudi nacijonalist Stojako-vič. vendar pa njegovo stanje ni nevarno. Provokacije vojvodinskih Nemcev. Te dni je nacionalistična omladina v Novem Sadu odstranila nemške napise nemških in židovskih tvrdk, nakar so Nemci v noči razbili in odstranili vse srbske ali hrvatske napise, tako da je bilo nakrat vse mesto brez napisov. Delavnica ponarejenih ban- kovcev. Tržaška policija razkrila v Žavljah pri Trstu delavnico ponarejenih bankovcev. Ko so se redarji ponoči približali neki hiši, so iz nje bliskoma izginile, v temo tri osebe, katerim se je vkljub zasledovanju posrečilo ubežati. Redarji so vdrli nato v hišo in našli v kleti gorečo svečo, ter 670 bankovcev po 50 lir Banca d'ltafia serije E 155.449. Bankovci so bili že izgotovljeni in jim je manjkalo samo še vodeno znamenje. V kleti so našli redarji tudi razno tiskarsko orodje, ki je bilo seveda zaplenjeno. Policija pridno zasleduje ponarejevalce. Strašna družinska tragedija pri Kočevju. V vasici Polom pri Kočevju se je dne 11. aprila odigrala strašna družinska tragedija. Trgovec z Ifesom, gostilničar in župan Ivan Lobe, je z lovsko puško ustrelil svojo ženo. Smrtonosni strel je počil na Lobeto-vem dvorišču okoli poldne. Vse je drvelo na kraj nesreče, kjer se je žena zgrudila mrtva na tla. Strel je zadel ne-srečnico v prsa in zdravniška komisija je ugotovila 12 vstrelin svinčenih zrn. Kaj je dovedlo moža k strašnemu koraku, bo dognala sodna preiskava. Gospa Lobe, rodom Gorenjka, je bila stara šele 33 let in splošno priljubljena. Zapustila je tri mladoletne otroke. Nasilen gost. Gostilničar Franc Zalar iz Št. Vida pri Logatcu je hotel odstraniti iz svoje gostilne Janeza Vidmarja. ker je izzval prepir. To pa je Vidmarja tako razkači-lo, da je potegnil iz ^pa nož in ga zasadil gostilničarju v trebuh s tako silo, da so mu izstopila čreva. Domači zdravnik je dal Zalarju prvo pomoč. nakar je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Njegova rana je zelo nevarna. Odvraten zločin. Na Savin-cu v Beogradu je bil izvršen te dni res odvraten zločin. Neki sedemdesetletni starec, pek Jačim Boškovič je zvabil v predvorje vaške cerkve neko desetletno Vero Srebrič, dal ji tam čokolade in bonbonov ter jo potem odvedel proti neki novogradnji Ljudje, ki so to videli, so začeli sumiti, da starec nima poštenih namenov in so.mu sledili. In res, v mračni sobici nedograjene stavbe je hotel pohotni starec zadostiti svoji pohoti in je dekletcu zamašil usta, da ne bi vpiio. K sreči so v tem že prispeli ljudje; ko jih je starec opazil, se je hotel z njimi celo stepsti. Seveda so ga obvladali in izročili orožniku, ki je pohotnega starca odvedel na sodišče. Uspešen boj z razbojniki. V Črni gori je več razbojniških čet, s katerimi se morata orožništvo in vojaštvo stalno boriti. Neki orožniški oddelek je prišel te dni pri vasi Prisoj v andrijeviškem okrožju v kontakt z močno razbojniško četo, ki je zbežala v neko hišo in se tam zabarikadi-rala ter otvorila na orožnike ogenj. Vodja orožniškega od-de'ka podporočnik Šabano-vič je razvrstil orožnike oko-lu hiše, sam je pa splezal do odprtine, skozi katero so razbojniki streljali in je vrgel skozi njo dve bombi. Bombi sta samo demolirali del hiše. razbojniki so pa hitro stekli iz hiše in si poiskali druga sklonišča. Podporočnik Ša-banovič je takoj šel z orožniki na juriš. pognal razbojni- Dalje na tretji atran* ANCHOR Direktno v DUBROVNIK IN REKO na norem, krasnem parniku TUSCANIA 30. JUNIJA V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH Aquitania .......45.647 ton Mauretania .....30.704 ton Berengaria .... .52.022 ton Odplove vsak torek eden teh velikanov Krasne kabine 3. raz. z 2—4—0 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnica. Zaprta patuba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. VpraSajte pri agentu (m. w.) Hotel Cleveland Bid g. Cleveland, O. K O AqfUepiicijo npctlo Priporočljivo Zd odponrjoc pri zdiWljeqjtf srbečice iq razrph l^ožrp!) bolezrp. CENA SOc Vprdsnjie pri vbaefl) Idpijli. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA AKo— ———i■ % vaša obleka potrebuje čiščenja in likanja ter barvanja, pošljite obleko k • Mike Kos, 1192 NORWOOD RD. kjer se bo popravila, da bo kot nova. i Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je W.K. DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljša domača zdravila s točno postrežbo. St. Clair-av. in Addison Rd LUNKA i 6308 Carl Ave. Kanarčki in druge potrebščine t« njih vzdrževanje. Cene jako imerne; kanarčki prve vrste. 6308 CARL AVE. JOS. MODIC, Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St Pozoi! Poz«! Mi izdelujemo furnese, kleparska dela, sploSna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem času. Se priporočamo za obifa naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLIN AR 1403 E. 55th St Randolph 473«. (21. may) Zakaj trpeti? Glavobol, nervoznost, očesne bolezni in mnogo drugih neredov, ki jih povzročijo oslabele oči sem odpravil tisočerim ljudem z McCormick-ovim siste- mom. Dr. L A. STARCE Ophthalmologist. (Specialist za oči.) 6127 ST. CLAIR AVk (nad slovensko banko) Ure: 10—12, 2^4, 7—8, ob sredah 10—12. (w) IMTUTlIItUITTMItHlIH J. MOHAR 9206 SUPERIOR AVE. PRVI SLOVENSKI PLUMBER. . Pokličite me, ako hočete dobro 4 in poceni delo. Cedar 2375 Lincoln 2850-R TtTIimiIHIIIIITIIIM.il rm v*.i* U dnu. Atrial. e, njihova voditellja Dulovič Orovič pa sta ostala na estu, prvi mrtev, drugi pa žko ranjen. Podporočnik in orožniki so bili predlagani po ministru notranjih zadev v odlikovanje; ker so se prav dobro držali. -o- ZAMORKE KOT SLUŽKINJE. Po velikih mestih je vedno težje dobiti dobrih služkinj. Tudi v Parizu ne morejo gospodinje najti več dovoli pft-rabnih, sposobnih služkinj. Zato je Reynaud, poveljnik ladje in član pariške geografske družbe, začel dovažati mlade zamorke iz francoskih kolonij, zlasti z otoka Marti-nika in z Antil. Slučajno je na svojem potovanju zvedel, da žele mlade zamorke iz domovine, kjer ni zaslužka in lcjer se zato slabo živi. Tako je pripeljati več sto zamork na Francosko; vse so baje zelo čedne in skromne ter govore francoski dialekt z otokov ter znajo šivati in kuhati. Zamorke so iz luke Saint Nazaire poslali v dveh -skupinah v Pariz in v Lyon. Na peronih so ljudje opazovali zamorko in videli, da so resna dekleta in celo izobražena. Zamorke so si kupovale francpske knjige. Romani Victorja Huga, Georgesa Sanda (Ženska odlična roma-nopiska) in Paula Bourgeta so baje pri zamorkah posebno priljubljeni. Pariški "'Journal" je pri tej priliki vprašal: "Ali bi bilo mogoče najti mnogo francoskih služkinj, ki čitajo te pisatelje? — Dve zamorki bi morali odpotovati v AJzacijo, a sta se branili, češ da je ondi zelo mraz in mnogo snega, v katerem bi gotovo umrli. V kratkem pripeljejo ladje še nekaj sto mladih zamo.rk na Francosko. Mnenja glede Rey-naudove akcije pa so v francoskih novinah deljena. Nekateri trdijo, da se zamorke ne bodo mogle navaditi podnebja, da kmalu obole, se močno prehlade in dobe jetiko. Tudi domotožje jih uniči. Druge pa se udado prostituciji. Ta prerokovanja so pač prezgodnja. Ako so se obnesli zamorski vojaki na nem-5ki fronti, ni izključeno, da se obneso tudi zamorke. Domotožje pozna vsak človek v tujini in prostitucija je opa-sna vsaki ženski. Ako se zamorke aklimatizirajo, bodo gospodinje zadovoljne. Baje je povpraševanje po zamorkah zelo veliko in vse so takoj dobile službo. -o- KESREČNA [LJUBOSUMNOST. NAPRODAJ, So loti v velikosti 100x185, na treh }e vinska trta. Lotlkso poleg ljudske šole na Arlic Rd. in 200th St. v Euclid, O. Prodajo se po nizki ceni. Oglasite se 'na 022 E, 70th St. ali na 1157 E. 61st S't. spredaj. (62) DEKLE DOBI TAKOJ DELO za v millinery trgovino. Oglasi naj se na 6111 St. Clair ave. (62) MORA PRODATI zidano poslopje za 6 družin in dve prodajalni, blizu bulevarda, rent $390 na mesec, 2 leti staro, moderno, se proda ali zamenja za mortgage, ali na lahka odplačila. Proda se radi odhoda v Evropo. Gospodar proda tudi restavrsfnt in drugo posestvo., Za podrobnosti se hitro oglasite na 15813 Waterloo Rd. D. Stakich. (62) Najvišja sodnija Zjedinjenih držav — United States Supreme Court. Devet sodnikov tvori to sodnijo. V sredini je predsednik sodnije, Wm. H. Taft, bivši predsednik Zjed. držav. naj ostane, ali mož ji je izjavil kategorično, da ne mara več ostati žnjo pod isto streho. To je ženo tako razburilo, da je zbežala v sosednjo sobo in se zaklenila. Moža je začelo skrbeti in je vlomil vrata. In v sobi je našel na postelji svojo ženo nezavestno in vso pomazano z jodovo tinkturo. Nesrečnica je izpila stekleničico joda, ki je ležala izpraznjena poleg nje na postelji. V bolnici je samomorilka kmalu prišla zopet k zavesti. Ko je opazila poleg sebe moža, ji je moral priseči, da se ne bo nikdar več sprehajal po ulicah — z damami. Radi takih sprehodov je menda tudi prišlo do te male drame. Priporočilo! Priporočam vsem ženam in dekletom, Slovenkam in Hrvaticam, nevestam in tovarišicam svojo trgovino, zlasti za nakup vsakovrstnega blaga na jarde različnih vzorcev, gingham, svila in vsako- Covnpagnfe Najboljše Cigarete A. F. SVETEK CO. 15220 Saranac Rd. Prvi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu. Avtomobili za vse slučaje. Bolniški voz. — Se toplo priporočamo. Eddy 4031 HITRA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO. KRASNA UDOBNOST. Kabine za dve, 4 ali 6 oseb; umivalnik in tekoča voda v vsaki kabU ni. Obednica, kadilnica, bara, brivnica, pokrit deck, slavna francoska kuhinja, vino in pivo zastonj, godba, ples. Strežniki govore hrvatsko in slovensko. LAFAYETTE ................................................................ Junija 23. Aug.4. PARIS .................................................... maja 23. Junija 6. Jun.27. FRANCE ..........................maja 23. Junija 13. Juli 4. Suffren ............. 26. maja Rochambeau ......... 31. maja La Savoie ........................ 2. June Roussillon .......... 21. junija Posebni parobrodni vlak pelje potnike in prtljago do doma. Kompa-nijski zastopnik, ki govori vaš jezik gre z vami od Havre do Jugoslavije. Za vsa pojasnila se oglasite pri lokalnem agentu ali v kompanijskem uradu 19 State Street New York City. CEMENTNI BLOKI, jako dobrega izdelka, trpežni In po zmerni ceni so naprodaj. Imam jih večje število v zalogi. Oglasite se takoj na 1009 E. 61st St. (Wed. Aug. 10) $5000 H IS A za eno dr u lino, 4 sobe, bezment, voda, hodnik, sure, elektrika, lot 100x103, morgeč $2200. — V Euclid, O. 6106 St. Clair Ave. ali pri L. Recher, Euclid, O. Haffner & Co. no Slika predstavlja znanega "šejka Kodoipno vaienti-v katerega so zaljubljene vse ameriške punce. Valentino se je nahajal v pondeljek v Clevelandu in je imel v mestni dvorani predstavo, katere dobiček je dobila udova umorjenega policista Griffina. POGREB VELIKANSKE vrstno drugo blago. PriiŽEN8KE- mladanske obleke, bluze, krila in drugo obleko.. Priporočamo se ženam in dekletam, ktera še nima spomladanske suknje ali pa slamnika, pridite A. J. Kotnik, 1057 E. 61st St. KADAR SE SELITE in kadar potrebujete dober truck za vožnjo blaga, pokličite nas. Posebno se sedaj priporočamo za vožnjo na piknike ali izlete izven mesta. Dobra in točna postrežba, zmerne cene. Randolph 5466-M (w. 61) ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši zalogi imamo še nekaj lepih povestnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi. V vasi 'Kliki v istoškem okraju ob albanski meji se ie dogodil strašen zločin. Nek Marko Noe, katoliški Albanec, se je poročili z osem najstletnim lepim dekletom Marto. Takoj po poroki pa je postal Marko silno ljubosumen in tako je prišlo že prve dni zakona do popolnega razdora med mladima novoporo-čencema. Ko mož ni hotel prenehati s svojimi ljubosumnimi očitki, mu je izjavila fMarta, da .ga bo pustila in da je že sporočila svojim stari-Sem, naj pridejo po njo. To svojo pretnjo je Marta ponovila tudi naslednji dan in to je Marka tako razburilo, da je zvečer, ko je žena zaspala vzel sekiro in ji odsekal glavo. Potem je pobral najpotrebnejše reči in zginil gotovo med odmetnike. Zjutraj so prišli starši Martini, da bi mlada poročenca pomirili, pa so našli mrtvo hčer brez glave! Ruska begunka- Elizabeta Kadljovska v Sarajevu se je poskušala te dni usmrtiti, pa so jo vendar še rešili. Elizabeta je žena blagajnika sarajevskega gledališča. Mečisla-va Kadljovskega. Na svojega moža je bila zelo ljubosumna in ga s tem neprestano mučila. Tako je bilo tudi pred par dnevi in mož, ki se je hotel Izogniti prepiru, za katerega se je že začelo zanimati že tudi sosedstvo, je hotel oditi od doma. Žena ga je prosila, povito v papir, v steklenice za konserve. Zavije pa se tudi # , , lahko vsako posamezno Češp- nas dobite na izbiro spo- Milwaukee, Wis., 22. maja. y0 v papir in vloži v giaziran Tu so pokopali danes ogro- aij pološčen lonec. Steklenico mno žensko, za katero so mo- lonec naj se trdno zapre s rali narediti posebno rakev, koščkom prešičevega mehurja, za kar so porabili 150 čevljev Steklenice ali lonci naj se nato lesa. Mrs. Josephine Novak, zakopljejo na vrtu v jamo kak ki je bila pokopana, je bila meter globoko. Ko je jama za-visoka 5 čevljev 6 palcev, to- suta, naj se dene na vrh neko-da je tehtala nad 500 funtov, jjko listja, da zemlja preveč ne zamrzne in je tako mogoče tu-swtai in <21 zhpritp no va- N0VE KNJIŽICE ZA di pozimi do njih. seaaj in si zoenuj pu v ročam A. Anzlovar NAZNANILO- Članicam dr. Marije Magdalene St. 162. K. S. K« J. se tem potom naznanja, da se Je na zadnji seji sklenilo, da se priredi ples v Grdinovi dvorani dne 26. maja. Sklenjeno je bilo tudi, da vsaka članica prinese en dobitek v ta namen. Dobitki naj se prinesejo . t , - .... na dom tajnice do sobote dopoldne, svoie zahteve, da plača Grška možje, stalno delo, da vozno sol, skr- aIj _a naj dobitek članica prinese s — - bijo za vodo. Dolge ure, dobra plača. - J 6202 ST. CLAIR AVE. odškodnino Turkom. o Kako se dado ohraniti svežečesplje do Velike noči? \ The Union Salt Co. N. Y. C. železnica. E. 62nd pit St. in (65) POZOR. ČLANI! Ko so lešplje popolnoma do- ________nim društvenikom društev sv. Vida, št delo DOBI TAKOJ DEKLE za hiš- zorele, vendar pa prej, preden 25. KSKJ in dr. Baraga, C. O. F. da to 2doVidobV,.Ppl"."'a"i Addison SO kr0g P"1*" * jioW E. STŠtV.! dopisi, v« sporo- ko delo, p (X61) jih skrbno s peclji vred pobere, Čila in društvene zadeve prosim —----- peci je na kratko odstriže in vlo-1se oddajo na novi ""lov PEC, FINA ŽELEZNA, na premog, u A Jortuna naprodaj. 1117 E. 61st St. 21 naravnost ali pa vsako zase seboj na zabavo. Če pa kateri članici ni ugodno, da prinese dobitek na moj dom, naj ga pa odda pri sosestri Debe-vec ali pri sosestri Mally. Vstopnice veljajo samo 35c. in se dobijo na mojem domu ali pri blagajnici. Prošelne ste, da se v obilnem številu udeležite naznanjam cenje- te zabave. S sestrskim pozdravom. J. Menart, tajnica. (62) HARMONIKA da se proda po nizki ceni, trivrstna, 3 j krat uglašena ter ima jako močen glas. Lubasova harmonika. 1180 G. 1093 E. 64tb St. ] 60th St.' '(62) Vabilo: PLES ČLANICE DR. MARIJE MAGDALENE, St. 162. K. S. K. J. uljudno vabijo cenjeno občinstvo na njih "Veselični Vrtec" katerega priredijo C na soboto, dne 26. maja, 1923. V GRDINOVI DVORANI. Veselja bo dovolj za stare in mlade. Za ples pa domača godba »da bo moralo vse plesati in se veseliti. Ne zamudite tega, vi fantje, ker bo toliko zalih deklet, da se boste kar Čudili. VSTOPNINA JE SAMO 35c ZA OSEBO. Torej vsi na veselje! Članice, pripeljite svoje prijatelje in prijateljice, da%se bodo vsi z nami ve- selili. ' Na svidenje vsoboto 26. maja ob 7:30 zvečer. ODBOR- * IZVIREN ROMAN Spisal Josip JuriW. ©I®!®!®!®. jen, da bi srečen bil, ni vsace-mu namenjeno, da bi razumljen bil od jednacega srca, vstal in se mislil sem, in se vsemu odpo- ^ ^ Mlwv izprehajal po vrtu. Skozi ok-jvedal bili ko sem mislil, da si vencjar najtoplejše simpatije je ves čas pazila nanj se mi ti odrekla. Vem še, kako , ni bj, tako protiven, ka. ........ me je tačas mala primera vl * DEVETINDVAJSETO POGLAVJE. Sporazumljenje. Profesor je bil osel Se ne ženi in mene ob moj denar pripravi. Zato hčem jaz varno hoditi. In zakaj bi ne? Moj socijalni položaj v svetu že toliko velja, da tiste groše odvaga, zat*o rej mi Goreč niti zameriti ne sme,, če ga vprašam: stari, koliko mi šteješ s hčerjo." Leon odločno odbije prošnjo, da bi v tem kaj posredoval, skoro malo osorno. Baron naredi nekoliko osupnen obraz, reče, da bode storil to sam, kar mu on neprijatelj-sko odreka in odide na pošto. Prej, ko je Leon slišal, da se cnoži Pavlina,1 do katere je no je ves Pavlina in srce ji je silno bilo. Prečitala je bila nekoliko svojih pisem in to jo je razburilo. Mej pismi je bilo tudi jed-no ne od njene roke. Ni ga prečitala, dasi jo je radovednost vlekla. Hotela mu ga je nazaj dati, a ni imela poguma, stopiti preden j. Tako jo je strah pred svojo slabostjo in premagovanje same sebe zadrževal ves ta dan in večer v njeni sobi. Tudi se je bala strica Gorca srečati in izpra-ševana ali morda celo grajana biti. Zato je rekla, da je bolna in da hoče sama biti. Drugi dan zjutraj nekdo na njene duri potrka. Profesor vstopi. "Rekli so mi, da se sme in more k vam, in zato sem prišel pred svojim odhodom zahvaljevat' se vam za skrb in potrpljivo postrežbo, katere nisem zaslužil od vas." Ona zardi pa se obrne proč in na mizici iskaje, govori: "Včeraj sem dobila od vas pisma." "SitSal sem, žal mi je, da iz druzih rok. . ." ."To mi je vse eno ... Ali jedno pismo ni moje, tu ga imate nazaj." Vesel pogleda. Bilo je malo Krtovo pismo. "Ste ga li čitali? Tiče se vas," reče profesor in ji, v zadregi kakor mladenič, ponuja list nazaj. "Mene se tiče?" vpraša ona, vzame list in ga bere. "Krt?" "Tisti, ki je vam nasproti stanoval." "In to je o meni pisano? Vam?" "O vas." "In ... vi'ste verjeli, vi.. . verjamete to," sopne ona pre-bravši. "Nisem li prav storil, ko sem veroval, ni li denes treba verovati, Pavlina?" Ko je slišala to mehko vprašanje, svoje ime iz njegovih ust, zvrtelo bi se ji bilo skoro v glavi, list ji je na tla pal, ona pa je z vsklikom: Ne! ne! Franc!" skočila k njemu in se ga oklenila, položila mu glavo na rame in se zjokala. Kdo bi bil verjel? Prej tako resna človeka • i ^ kor zdaj, ko je slišal, da bode nečem spisu prije a. Čitalsen. d Ma;.,da {#ko brž y zakon kako ima nekatera jablana |(| |n kom? § tem brez. na tisoče cvetov, ki so vs« od sr^im — nature namenjeni, da sa rodi , . , ' i znjih sad. Ali pride slana sebičnim človekom, naravnost pove, da . „ * jemlje bolj njen denar nego C rez noč m ™ jesen 6 njo! Izkušnjavo je v sebi ču-stoji brez sadu. Tako sem mi- tjj tJg jtj ubogo dobro de_ slil. da sem že jaz, in pove k|jco svarjtj podučiti, naj ne ti, da sem že včas, v tej misli vrŽ£ poštenega, nedolžnega da bi bilo vendar dobro, da ac vi s Pavlino vred možite. Nič se ne hudujte, jaz ne mislim onega, jaz mislim druzega, ki od očeta želi samo vas. Če ste zadovoljni, dajte mu desnico, pred vami stoji, prav zares." "Jutri, denes sem še na o-nega preveč huda," odgovori ona, a mu da zahtevano desnico. "Denes, denes!" sili on. "Jutri," trdi ona, iztrga se mu in ta dan je ni biKo več videti. Drugi dan je bil Leon zopet tu, jn pripovedovali so mi, da ne zastonj. Tudi Barba je morala nekaj tacega slišati, ker pripovedovala je svojim prašičem, da jih ne bode več dolgo pitala, ker pride nova gospodinja v Zabrezje, pod novim 1 ukazovanjem pa ona ne služi, kratko ni malo ne. (Konec.) tako nekako bolestno radost imel, dasi me je že ondan-šnje srečanje s teboj preve-rilo, da je v tej moji misli ma-lo zrnate resnice, temuč sa-movaranje. Glej ,in zdaj mi srca Človeku, ki je notranje brez duše in brez vsega blažje vnanji videz in prevara. Ali vendar je zopet videl, vtikati , - , . . , , da nema pravice, vtikati se je srečen slučaj pomagal, da ^ svetovajec v tuje stvari, sem se spokoril. In zdaj, ko ^ tu(j. ^ nfi gre -n -e ne_ te zopet imam, čutim tisoč- varno Ničesar mu ni ostalo krat, da je treba srečo doseči, negQ cje]^]jc0 milovati. Poleg Sre a tega pa mu je bilo tako čudno, da se več dni ni mogel ne le dosezati. In moja mcv;* tega ^ mu je ^jj0 ču_ je le imenje srca v last, kakor . . * jni n: mopei ga ti nosiš, kakor si ml ga ohranila, deklica zlata. In meni se zdi, da bi te zdaj ljubil) z vso strastjo srca, katero je tako dolgo pogrešalo te, tudi ko bi ne bila taka, kakor si. A ti?" A ona se je doteknila ognjeno govorečih ust njegovih in v tem je bilo odgovora dovolj za zdaj. TRIDESETO POGLAVJE. Konec. Gluhi Matijec na Zabrezju odločiti iti na pošto h Gorče-vim. Nazadnje pa vendar ni mogel drugače, ubral je pot pod noge, dostikrat hojeni pot na pošto. Pred hišo je dobil Matildo. "Bali smo se že, da smo vam kaj naredili, tako dolgo vas več ni bilo. Na vse zadnje bi bili imeli še Pavlinino možitev brez vas praznovati," reče ona. "In vašo? Slišal sem, da bo- je izpod velicega kozolca, (je ^ jecjnem ya§ ženin sam kjer je vozove premikal, ški-ljavo pogledal po mladem gospodu, ki je denes sik) jezen obraz nosil. "Kaj mu je?" gre vprašat Barbo. A stara dekla mu pripoveduje, da je bil gospod baron tu, z_njim mi je to povedal," odgovori Leon. "Moje ne bode. Ni ob jed nem in kdaj in ženina nemarno nič, da boste vedeli," reče ona odločno in se obrne proč. — - j . i "In baron?" sta se menda sprla Ti go- «čujte! če nehčetei da vas sposki ljudje, ki toliko učeno- njjccjar veg ne pogledam, ne sti požro v se in znajo še na imenujte mi niKoli več tega sveto pismo brati, kakor sam človeka " gospod fajmošter, kregajo se "Zakaj?" mej seboj tako kot mi, to sem j ste Sitne^; bodo vam že večkrat slišala. Matijec že drugi povedali, ali mene sicer ni razumel, kaj je rekla naj ta^as ne ^ocje zraven, da ■ Barba, a odgovoril je po svo- veste » ji šegi tako kakor kdo, ki do-1 dvora pride, Goreč bro sliši : Sem dejal, ^a-jer|jn jSt0tak0 kak0r hči okara da se drži, kakor da bi mu bi- m)grjpoa eneprta Ha on talm la mačka mlade snela." mladega soseda, da ga tako dolgo ni bilo. Vajen je bil Vendar denes Barba ni bi- prej vedno videti ga. Matilda !a dobro podučena. Gospod je bila mej tem v hišo odšla se z baronom ni prepiral. Nje- in Leon je priliko dobil vpra-gova slaba volja je pa pač res'šati je ]j res razdor mej ba-bila nasledek razgovora z ba- ronom in Matildo. Stari mu ronom. potrdi in pristavi, da je prav Ta je bil namreč na Za-, vesel, ko je tako prišlo, ker brezje in prosil Leona naj mu zdaj, ko ga je bolj spoznal, obljubi neko dobroto storiti. ne bi ga rad imel za zeta. dva, sedela sta zdaj dve uri Leon mu obljubi z uvetom,! "Hotel je z dekletom vred vkup kakor otroka dva. ,če mu bode mogoče. Potem tako veliko vsoto denarja, ka-Tako mnogo sta si bila že mu baron govori: " " povedala ,ali še vedno sta "Jq gotovo Že slišala, kršne res nemam pripravljeT , _____ Q__________________ ne in je zdaj tudi ne dobim imela neizcrpljiv vir pripove-^ja se tisti vaš profesor na po- drugače, nego če posestvo za-dovanja. 1 šti ženi, da jemlje ono sestri- dolžim. To mi je pa vendar Celo veliko in usodno ne- čno moje neveste. Ker njegov hudo. Do starosti sem brez sporazumljenje, nastalo iz dopust hitro izteče, bode, ka-dolga gospodaril, a zdaj naj morda dobromišljene, a brid- kor sem čul, poroka pravsko- bi na stare dni dolgove delal to meni jako ugo- za hčer, ki tako vse dobi, ka- ke intrige pesimističnega pri- ro. Vidite, t( jatelja in morda (kakor so dno prihaja. PriHka je, da dar me ne bode več, ker seboj različna znamenja, jaz prej k svojemu namenu kazala deklici stoprav zdaj jasno) pridem. Kolikor sem potipal, materinega privoljenja v to tudi stari nema mnogo proti intrigo, — bila sta že pojas- temu ugovarjati. Deklico pre-nila si, 'odskočila na druge govoriti — no, to me ni strah ; stvari, pa zopet vračala se. ! vsaka misli, če je prej, bolje A kadar je bil otročji jezik je; že poznam ta svet. Ali mej njima na videz pri kraju, prej mora vendar glavna našla so se usta: prav kakor stvar uravnana biti. O tej pa tudi jaz ne ponesem ničesar, nego kar mi bode sama pod glavo dela. Tako sem njemu odgovoril in tako sem tudi dekflici razložil, katero sem bil k najinemu razgovoru poklical. Vem, da bi se bili tudi veselili, ko bi jo bili videli, kako mu je vrata pokazala mUdina dela. se nisem še razgovoril s sta- za vselej, ko je slišala, kake Potem ji je on povedali da rim in tu bi vas pomoči pro- pogoje mi stavi. Vesel sem je je v njeno sobo prišel že z sil, ker ste najboljši njegov bil, da se je vse v meni smeja-nejasnim namenom govoriti hišni prijatelj in moj, kakor lo. Prav kakor kakov dečko, ž njo. tudi ko bi Ono, slučaj- upam. Ne bi bil'mislil, da je tako pa- no v njena pisma izgubljeno "In kaj vam je glavna metna." pismo, ne bilo dalo povoda/sifcar?" vpraša Leon. Tako je Goreč pripovedo- razjasnjenju. \ "No! Denar! Jaz nisem val, ko sta v hišo šla k družim. Ona pa je rekla, da se ji je poet. temuč realen mož. ve- Leon je to poročilo z veli-zdelo, ko mu je stregla, da je ste, ki se ne ženi na ljubezen cim veseljem poslušal. Pono-še nekaj ljubezni v njem in srečo in tista brbljanja, či pa potem ga je obšel ne-ostalo do nje. zato ji je bila Denar! Jaz vem, da ga stari kov trden sklep, kateri je iz-duša^tako polna veselja, pa ima in da je hčer njegova je- vršil takoj drugi dan, ko je tudi polna bridkosti. Ona bi dinica. A*i. prijatelj, prvič zopet na pošto prišel. bila odrekla se vsemu, vsej jaz denarja precej potrebu- Izpazil je namreč Matildo, sreči, nikogar bi ne bila mo- jem. ker imam* nekaj dolgov ko je bila sama. Prijel jo je za gla več ljubiti, zdaj ne. ko ga in me manihejci že preganja- roko. da mu uiti ni mogla in je trpečega pred seboj videla jo. da se jih bojim; drugič ji rekel s šaljivim glasom, ki in ne razumela, itd. pa. če se nič ne dogovorimo je bil pa nekoliko neroden, "Odrekla?" poprime on. ali če stari premalo obeta, ker se Je tresel in je prihajal sem se bil že odrekel, kdo mi je porok, da se potem, z zardelega obraza: lo ni za vse. ni vsak ro- ko mu hči odide iz hiše. stari "Gospodična, meni- se zdi, OGOLJUFANA CARJEVA SESTRA. Velika kneginja Ksenija Aleksandrovna, sestra ranj-kega carja Nikolaja in vnukinja prejšnje angleške kraljice Aleksandre, je v torek, 17. aprila, vložila pri višjem sodišču v Londonu tožbo proti nekemu Frideriku Cal-ve'rtu in njegovemu pomaga-ču, amerikaniziranemu Nemcu Sternbachu, ki sta jo ogoljufala za deset tisoč funtov sterlingov (približno pet milijonov dinarjev). Kneginja je prišla leta 1920. kot begunka v Anglijo. Veliko denarja ni prinesla s seboj, pač pa je prinesla v London mnogo svojega bisernega nakita, ki so ji ga bolj-ševiki pri prestopu meje pustili. Kneginji je v Londonu kmalu zmanjkalo denarja, zato ji je svetoval njen znanec Calvert, katerega je povprašata za svet, naj bisere proda in naj za izkupiček osnuje kako plodonosno podjetje, ki bi jo stalno preskrbovalo z dohodki, da bi se ji ne bilo treba več bati za svojo eksistenco v bodočnosti. Kneginja je dala Calvertu lani v februarju res niz biserov, katere je ta prodal za 4000 funtov, drugo pa je naložil — kakor je kneginji izjavil — v "Sindikat za splošno eks-ploatacijo", v resnici pa v svoj in Sternbachov žep. Čez mesec dni je zopet prišel po denar, češ stvar gre dobro,' toda še boljše bi š!b, če . . .j in kneginja mu je izročila zopet niz biserov, katerega je Sternbach prodal za svoto 2000 funtov, dal od tega kneginji dvesto funtov, ostalo pa sta si zopet s Stern-bachom razdelila. V aprilu je izročila kneginja sleparjema zadnje bisere, katere sta ta dva prodala za 5000 funtov in napravila z denarjem kakor poprej. Sleparja sta denar zapravljala na debelo in drobno, s svojih izletov v Nizzo in Hamburg pa sta pisala tudi kneginji, ki sta se ji kruto lagala, kakor kaže sledeče pismo: "Stvar gre imenitno. S Calvertom se .mudiva danes v Hamburgu, kjer se pogajava z nekaterimi trgovci in industrijskimi strokovnjaki. Prepričan sem ,da bo dal 6og srečo in da bomo v prej ko enem tednu mogli naložiti na Vaše ime kakih 50.000 funtov. Bog Vas blagoslovi za Vašo srečno misel, ustanoviti naš sindikat." ' t Naposled so se kneginji vendarle odprle oči in je ovadila sleparijo policiji. Calvert je bil na izpoved kneginie takoj prijet in aretiran. Takoj drugi dan je bil obsojen v povrnitev 10.000 funtov, katere zahteva kneginja od njega. Toda Calvert je izjavil, da jih nima več in bo raje prestal zapor. Naivna kneginja pa je ob bisere in denar in tudi sindikata nima več. mm. je nahajafti v prvem nadstropju, jo naložil na dvokol- nico ter odpeljali do kozolca posestnika Majcna zraven pokopališča. Tu so blagajno razbili s krampom, ki so ga vzeli iz mrtvašnice. Pobrali so večjo vsoto denarja, več hranilnih knjižic ter različne vrednostne papirje in važne akte. O dogodku sta bili takoj obveščeni orožniška postaja in pa ljubljanska policija. Q-rožništvo je takoj zastražilo vse dohode, tako da so ostali vsi odtiski na vlažni zemlji nedotaknjeni. Vlomilci so bili vsi bosi. Po dokončanem delu so se šli vlomilci, vsaj tako se domneva, okrepčat v pol ure oddaljeno shrambo na Pričo. Tu je imel posestnik Kumar iz Mokronogav pripravljeno pijačo in jedila za delavce, ki jih je imel naročene za vinogradniška dela. Torej, kakor nalašč pripravljena bogata pojedina. Lopovi so pojedli vsa jedila in izpili sedem litrov vina. Za plačilo je našel i lastnik drugo jutro na mizi1 sto dinarjev in še nekaj srebrnega drobiža. Vlomifti so bili torej še precej velikodušni. V Mokronogu je bilo v raz-rfieroma kratkem času izvršenih že več vlomov. Posestniku Umbergerju so vlomili v podstrešje in pobrali vso zalogo suhega mesa. Enak obisk so napravili tudi pri Fr. Majcnu. Gostilničar Fran Jerič je zapazil nekega večera, ob 22. na okno svoje hiše prislonjeno lestev. Ker nežnega spola, razven soproge, ravno v vlomilne namene. Videč, da so opaženi, so zlikov-ci potem izginili brez sledu. Iz marota. blizu Sv. Petra pri Trebelnem, so vzeli gospodu župniku vso zalogo suhega mesa. Najbrže je okoli Mokronoga organizirana tolpa 4 <— 6 mož, ki ima svoj rajon Št. Janž, Škocijan, Novo mesto in Mirno. $7.500 H ISA za dve družini. 10 sob, klet, dva furneza. Na 148. cesti, blizu Jordan Avtomobil šape. Nenavadno ugodna prilika. Kdor prej pride, tistega bo. Oglasite se pri HAFFNER & CO. 6106 St. Clair Ave. ali pri L. Recherju doma v Euclid. i Ji sta. S posebno skrbnostjo izde lujemo 'zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebc v najboljši lekarni.