Dopisi. Iz Gradca. — Ko sem si pred tremi leti ogledoval velikansko novo jetnico v Gradci, sem si mislil, da je vendar le škoda za denar, ki se za lepšanje in umetno kinčanje tega poslopja troši. Mislil sem si, da so za jetnico te izbe in Bobane vendar le nekoliko preprijetne, ker jet- niki navaduo niso premožni gospodi. Takrat se mi pa tudi še sanjalo ni, da bi se kedaj tudi kateri Graski gospod zaradi — roparstva v to poslopje preseliti moral. In vendar se. bode nekemu tukajšnjemu bišuemu posestuiku kaj tacega zgodilo, ker je namreč pretekli tjeden nekeira kmeta na prosti cesti in sicer ob dveh popoldue za 1200 gold. 0 r o p a 1! — Dečko je sicer rfein" gospod in precej premožen posestnik, imel je tudi nad 100 gold. lastnega denarja pri sebi; pa kaj ko poblepneža nikdar zadosti ni! — Koj po ropu so ga v nekem kupu listja zasačili in soduiji izročili. Koliko mu bode sodnija spoznala, koliko ima lastnega premoženja, kaj bode z njegovimi otroci, hoeem ob pravem času tukaj naznaniti. Iz Pišec. Konec jan. t. 1. (Sad liberalizma.) Stajerska dežela že blizo med vsemi drugimi zvonec nosi — v hudodelstvib. So pa tudi pri nas po mestib in trgih prave gnjezda liberalizma, ki pači ljudstvo in širi razuzdauost če dalje bolj na vse strani. V besedi in pismu se ljudem pravi: Kaj bosle poslušali dubovnike (navadne, grde besede, ktero še rNarod" zagovarja in sam najrajai rabi, nočem zapisati), oni le za plačilo tako učijo, res pa nič ni! — Kteiih se ta lažnjiva beseda piime, si jo potem tako-le na dejansko stian obrnejo: Če ni res, kar nas duhovniki učijo, se tudi Boga, večnosti in pekla ni bati, taraj delajmo po svoji volji, kar se nam poljubi! To je sad libeializma, ki rodi komuniz e m alj prostopašnost, kakor kaže naslednji žalostni izgled. V noči med 20. in 21. janaarjem so ubili tolovaji samca Jan. Iljaža, po doniače Ampeka. Bil je star 66 let_, pa še črstev. V mladih letih je bil vojšak, potem pa doma ne samo delaven, temuč tudi tako varčen in trd, da si je po pravici pridobil ime s k 0 p c a ; ker sam sebi ničesar ni privoail: ne poštene hiše (njegovo prebivališče je bilo 8traano revna bajta v samotnem jarku s troblimi vratami in lesenimi zaporniki), ne prave postelje (neko korito sb slamoj mu je dajalo počitek — pozinai pa je ležal na peei, celo v peči so ga našli ležati); hiane si je pri težaškem delu iskal, kadar ga je kaj bilo. Pa tudi dober je bil Ampek. Pri taki delavnosti in skoposti si je v tolikih letib prihranil nad 6000 gld. Nikdar jih ni doma shranjeval, temuč dajal jih je na posodo vsakemu zanesljivemu človeku proti zagotovilu le po 5 do 6 odstotkov; samo to je še za navrh želel, da mu je dolžnik od koline kaj klobas, od »furenge" (kadar se vino proda iu odvozi) barivec vina iu puranovo bedro poslal, in ob nedeljah je ael zdaj k enema zdaj k drugemu dolžniku se okrepčat. Sploh se govori, da si iz svojega imetja ni za gros dobiega piivoščil, drugim pa je veliko pomagal; toraj domačih sovražnikov ni imel. Vinogradniki y našem kraju so bili pretečeno leto z vinskim pridelkom prav siečni, in tudi cena je bila vinu taka (po 11 fl., 13, cel6 18 fl. vedro), da so lcbko plačevali svoje dolgove, —• tudi Ampeku. Ia to je bila njegova smrt. Tepci so mislili: zdaj ima Anupek deoarjev nanošenih dorua, zdaj je čas brez dela se obogatiti; pa gotovo so se vpebarili, kajti v celi okolici je bilo znano, da od dolžniko? še deuarja ni botel spie jeti, dokler se ni oglasil drug zanesljiv prošnjik za poaojilo. Da ni imel denarjev nikdar v svoji bajti, pričuje tudi to, da ni imel v hiši nobenega zaklepa; toraj naa tudi, akoravno je za našo pošteno faro žalostna ta morija, tolaži prepričanje, da so to hudobiio storili tuji hudobneži, ki so o Ampeku vedli, da je bogat, ne pa tega, da svojega denarja nikdar doma nima. Kako da so nesrečneža lopovi neusmiljeno najprej natezovali in ga potem umorili, to naj pripoveduje sodnijska preiskava; — alj bo našla hudodelnike, in koliko da si bo za to prizadevala, bomo še le videli. To in kar se enakih hudodelstev od vseh krajev čuje, dela ljudstvo sila nezadovoljno. Vse vzdibuje in godrnja: Pastave, kakor jih zdaj imamo (kazenske namreč) so dobre za potepube in lupeže; pošteni, skrbni, delavni človek bi pa naj v desni držal revolver, da se brani, z levo pa delal, da zmore davkarske plačila! — Iz Slovengraške okolice 8 febr. Kat. pol. drustvo je imelo danea mnogobrojno obiskani zbor. Razložile bo ae zbianim predložene konfesijonelne postave; prebral in razkladal se jim je Hermanov govor v dež. zboru zarad srenjskih zadev in na zadnje ae je napravil, kakor navadno, kratek ozir političnih in drugih dogedeb po svetu sploh. Možaki so vse to z veliko pozornostjo poslusali in kakor se je vsakdo lebko prepričal, tudi vse jim povedano dobro razumeli. Poslu5aj6 Hermanov govor so krepko pritrjevali in Hennanu ,,živio" klicali, rekoč, da je to povedano iz njih srca; pri konfeeijonelnih po- stavah pa se je slišalo obžalovanje, da se je lotila vlada z državnim zborom dela, ki nasprotuje cerkvi in škoduje blagru države, v tem, ko se toliko potrebnib in važnih stvaii v neinar pušča. V zadevi konfesijonelnih postav je društvo sklenilo sledečo resolucijo: nZbrani spoznamo, da predložene konfesijonelne postave segajo po svetih pravicab katoliake cerkve; spoznamo tudi, da škodujejo državi, ker hočejo usta zamasiti stanu , ki je cesarju in državi vedao najzvestejši, tirjaje od duhovnov neko ndržavljansko vedenje" (gotovo v smialu liberalnib svinSenih podplatničarjev). Ker pa verao, da so škofi od B oga postavljeni vodniki katoliškega ljudstva, sklenemo, da bomo vse, kar bodo oni v obrambo sv. cerkve storili, zvesto podpiraii z mol itvijo, kakor tudi z vsemi drugimi nam danimi poatavnimi sredstvi." — Iz Šoštanja 9. sveč. Kaka krivica se godi nSlov. Gospodarju'' in njegovim bralcem od Vošnjakovcev, vidi se iz naslednjega: Jez podpisani kmet sem si naročil ,,Slov. Gospodar" po novem letu, ko je bila že 1. številka izišla. Prejel sern prvokrat d r u g o številko po listonoši, ali prvo, tretjo, četrto, peto pa se le v četrtek šestega svečana!! Do tega časa sem prosil sam dvakrat na pošti, tudi moja žena dvakrat, in moj oSe dvakrat, pa vsikdar zastonj, reklo se j«, da ,,Slov. Gospod." ni! Ko sem se dn6 6. svečana na pošti zagrozil, da hočem poprašati v Mariboru, so bili naenkrat vsi listi najdeni! Vprašam, je c. k. poštnarju Francu Vošnjaku dovoljeno, meni liste zadrževati? — Postav sicer ne poznam, pa za takega poštnarja, ki je nam toliko potov pol ure dalječ po nepotrebnem napravil, bi se gotovo niogle ktere najti! nTednik" se ne zadržuje nobenemu! Valent. Medved, po dom. Ostrožnik. Pristavek vredništva. Tukaj v Mariboru se vsem naročnikom brž v četrtek na večer redno listi na poato dajo, tako da je list že v petek na vseh krajih, kjer imajo pošte vsakdansko zvezo z glavnimi poatami. Poglavitna postava poštaijem paje vestnost in natančnost pri urni ^ekspediciji vsake stvari, ki pride ua pošto. Če pa poštar, kakor dela Vošujakov Fiance, v poštni uradnici politikuje, zadrževaj6 liste, ki niso 7-a njegovo sapo, se je pa nemndoma pritožiti v Gradcu pri poštnem ravnateljstvu. (PostDiiektion), ki bode nezvestega postarja njegovih dolžnosti opomnilo ali mu pa — potni list podpisalo.