Leto X., štev. 51. i‘eitnitui platana ▼ gotovi«!. V LJUBLJANI, t soboto 18. decembra 1926. Današnja številka Din 1*50. I*h*ja razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica St 19. Raslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. a*«frw za telegrame: »Naprej«, Ljubljana Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ) NAPREJ Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din« Za inozemstvo 85 Din, začasno 10 D to, Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sie*r m ne priobčijo. — Rokopisi se ne vraž*}©. Reklamacije za list so poštnine prost*. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). letnik VII., štev. 51 Četrtkova .Napreieva" številka tzhafa Rot tedaik: LJUDSKI GLAS Otasllo KmeiKko-detavske zvene Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din KapitrJistirna ko upcija. (pokvarjenost.) I. Kapitalizem in kapitalistična korupcija. Med kapitalizmom in kapitalistično korupcijo je velika razlika. Kapitalizem v boju proti zastarelim načinom proizvajanja, v boju proti fevdalizmu in njegovim oviram proizvajanja — proglaša: svobodo, bratstvo in enakost kapitalistov. Proglaša: svobodno konkurenco, svobodno trgovino, republikansko načelo, enakost pred zakoni, proglaša samoodločbo ljudstva in narodov. Kapitalizem je bil v svoji zgodovinski dobi po besedah samega Karla Marksa — pravi revolucionar: on je uničeval srednjeveške cehe, korupcionistično gospodarstvo v državni upravi, monarhistično tajno in potratno politiko, je postavil gospodarstvo na znanstvene tehnične temelje _ ter izločil iz gospodarstva, kulture in politike — srednjeveške bajke, inkvizicijo, podkupovanje ter kupovanje plemenitaških naslovov, privilegijev in predpravic. Ta revolucionarni kapitalizem je zgrajen na cel sistem zakonov. 'Po teh zakonih je v vseh kapitalističnih državah prepovedano in kaznivo: krasti, goljufati, kršiti razne zakone. Ti kapitalistični zakoni so sicer zviti kakor paragraf. Od nekdaj jih skušajo tolmačiti kapitalistični korupcionisii, > 'kvarjenci na tak način, da je prepovedano krasti, goljufati, kj-šiti zakone samo revnim slojem — bogatašem pa, da je vse dovoljeno. Pri nas v Jugoslaviji je zavladala kapitalistična korupcija. Kapitalistični pokvarjenci, kapitalistična vladajoča gospoda misli, da je njej vse dovoljeno: zakoni, ki ščitijo delavce, se lahko nekaznovano kršijo; zakoni, ki dajo ljudstvu drobtinice samouprave — se lahko brezobzirno teptajo; veleban-kam je vse dovoljeno, velepodjetjem tudi; inozemska podjetja lahko nekaznovano predlagajo potvorjene bilance, oškodujejo na ta način državo, za milijone; nekaznovano lahko velebanke fingirajo povišanje kapitala, goljufajo na ta način vlagatelje, da jim zaupajo prihranjeni denar; nekaznovano lahko trošijo banke milijone za podkupovanje meščanskih strank in meščanskega tiska, zato, dd ta tisk podpira njihovo goljufanje vlagateljev in njihove potvorjene bilance. Kapitalistični pokvarjenci in njihove stranke mislijo: država sem jaz — zato lahko goljufam, kradem, teptam zakone; tako so govorili pred par stoletji fevdalni monarhi: zato jim je revolucionarna buržoazija rezala glave. Danes pa pokvarjena gospoda tako dela — in nikdo se ne gane, da brani družbo pred takimi gobavci. NaSa kapitalistična gospoda je vse-skoz pokvarjena, korupeionistična: ona ima §e fevdalno ideologijo, ona živi še v domnevi, da ima Srednjeveške gosposke privilegije. Najhujše pa je, da ta pokvarjena gospoda vse to dela pod firmo zaščite narodnega edinstva, pod firmo državotvornosti. Kakor orjuhaši, ki *d mučili in zverinsko ubili rudarja, opra-, vičujejo korupcionisti svoja nedela, svoje zločine nad družbo, teptanje zakonov s svojim državotvorstvom! Na pokvarjenosti, zločinu, tatvini, kršenju zakonov, kršenju osnovnih državljanskih pravic in svoboščin — pa se ni zgradila še nobena država — pač pa so države ravno vsled teh nedel, vsled teh socialnih zločinov razpadale. Slovenski liberalci so se od nekdaj odlikovali po svojem fevdalnem mišljenju. Mladoliberalci so to fevdalno mišljenje prekrstili v orjunaško.^ Njihova ideologija je: Mi, ki smo državotvorni, mi, ki smo za narodno edin-stvo, mi lahko potvarjamo bilance, prodajamo državni svinec (svinčena afera), »nacionaliziramo« za nas tiskarne., društva, domove; mi lahko fingiramo in zagovarjamo potvorjeno povišanje kapitala — čeprav zgubijo mestne hranilnice, ki smo jih nagnali v zvezo z zavodi s fingiranim kapitalom težke milijone ... Mi lahko znižujemo mestne davščine kapitalistom, če nam dajo provizijo za naše domove... Mi lahko razpuščamo občinske svete, da zagospodarimo nad občinskim imetjem in ga spravimo v zvezo z bankami s fingiranim kapitalom. Če ima ljudstvo pri tem škodo, če trpijo delavci, kmetje in obrtniki — kaj nas to briga — samo da dobimo cd te banke denar za'naša podjetja ... Mi podpiramo nemški, angleški in francoski kapital, skrivamo in branimo njihove profite: saj je to vse v službi narodnega edinstva! . Narod, ljudstvo, delavci — kmetje so živina — mi gospodarji: tako misli mladcliberalna gospoda, ki je prva prinesla z Balkana tako ideologijo k nam. Mladoliberalci (Jutrovci) so nosite-Iji te politične ideologije, te kapitalistične korupcije pri nas. Zato mora vsa poštena javnost njim dokazati, da Slovenija noče biti domena te njihove korupcije. H. Socialpatriotje v zvezi z mladoliberalci. V 30 letih, odkar obstoja jug. socialno demokratični delavski pokret, . se ni drznil nikdo — do sccialpatri-otov — zagovarjati kapitalistično korupcijo. Vojna pa je pokvarila tudi nekatere kapitalistične nadpastirje. V vojni zvezi z liberalci se je že med vojno začelo kupčevanje na račun delavskega pokreta. V Narodni vladi, v demokratarsko socialistični vladi se je ta zveza nadaljevala na vseh poljih. »Socialistični« zastopniki niso s prstom mignili, da odkrijejo vladajočo korupcijo. Za provizijo so se dali nagraditi z visokimi upravnimi službami. Ko so tam dovolj para zaradili, so se spustili v bančne posle pri bankah s fingiranimi kapitali in tajnimi političnimi zvezami in fondi. Ni mogoče ,da tam ne bi videli tako ogromne korupcije. Tam so se naučili take politike! Od tam, iz mladoliberalnega tabora, so zanesli korupcijo v delavske vrste. Najemali so agente — delavce Češ: čemu gladuješ — ko je pri nas pogrnjena miza! Pridi v enotno fronto socialistov in dobro boš živel! Kaj tvoja dosedanja zavednost! To je kakor kapitalistično prepričanje, ki ga lahko daš. vezati v rdečo, zlato — ali žolto knjigo. ; r Korupcija se je vršila od zgoraj navzdol in cdzdclaj navzgor! Da bi se ustrahovalo nameščence pri delavskih institucijah, so sccialpatrioti pomagali odstraniti korupciji nedostopne načelnike, na njihova 'esta so pa postavili orjunaše. Da bi se ustrahovale strokovne organizacije, so se te razdvajale, razbijale! Da bi se ustrahovalo zadružnike, so se sklepale »fingirane« pogodbe, so se izključevali vsi, ki se z ustrahovanjem niso strinjali. Mladgliberalni zastopniki korupci-onističnega kapitala, so vedeli, kaj delajo, ko so vrgli sccialpatriotske agente na pot korupcije. Oni so vedeli. da na tej poti mora zmagati večja korupcija, močnejši kapital. In glejte rezultat: V delavskih institucijah vladajo orjunaši. Odpušča se iz službe tajnik zveze privatnih nameščencev, a njihov predsednik ne protestira javno, se menda s tem strinja. V delavskih organizacijah zavladajo koritarji: čimboljše ima kdo komolce, tembolj je zaslužen socialist. Včeraj še razbijač, danes borec za enotno fronto, ne samo borec, prvi nadpastir. Včeraj še prvoboritelj, revolucionar, socialist, danes pristaš monarhizma in aktivni sodelavec v monarhistični manifestaciji! V tem pogledu pač težko, če bodo socialpatriotje nadkrilili orjunaše. Zato oni vodijo vodo na orju-naški mlin. Zato so oni samo predhodniki, zavedni ali nezavedni agentje ne samo kapitala, temveč kar je mnogo slabše, agentje kapitalistične korupcije. Socialistični nadpastirji mislijo, da so zagrabili za cekin — a cekin se spreminja v govno. Potem, ko se že vse ljudstvo upira in podira predstavnike kapitalistične korupcije — slovenske mladoliberal-ce — se jih socialpatriotje držijo kakor klop. Da, da, korupcija ustvarja trdne zveze. Tajna politika, ki jo diktira korupcija, se ne more spremeniti čez noč v javno. Mi samo obžalujemo one maloštevilne delavce, ki so iz strahu ujetniki te liberalno - socialistične korupcije. Razumljivo je, če se neveden delavec boji kapitalista; neumljivo pa je, če tridesetletni delavski borci podpirajo agente kapitalistične korupcije, tajno njihovo enotno fronto v boju proti organizirani socialni demokraciji. Tu vidimo, kako globoko je pognala korupcija svoje korenine. eiuca ttnkafc Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen I cenen. Dobiva se v »sefi dobro osortlranlO ' Holonijalnif) irQovtna&. Vulitva riras sk h zaupnikov. (II. rud. skupina.) V Trbovljah. Enotna proletarska lista dobila večino glasov. Od 37 zaupnikov je izvoljenih-32 od združene delavske liste. Med temi 28 članov JSDS in KDZ. Zavedno delavstvo obrača lažisocialistom in lažikomuni-stom hrbet. Naša moč je v enotnosti zavednega delavstva. Razen v strojnem obratu in delavnici, kjer so dobili večino socialpatri-oti in bivši komunisti, je v vseh obratih prodrla združena delavska lista. Popolnoma so pogoreli takozvani krščanski socialisti in narodnjakarji, navzlic temu, da so si zgradili dva velika domova, kjer skušajo zavajati delavstvo v razkol in v duševno temo. Niti enega mandata niso dobili. Pogoreli so tudi sccialpatrioti. Navzlic demagogiji socialpatriotskih voditeljev, ki so sklicevali sestanke z dnevnim redom »mezdno gibanje« in neresno vložili na TPD nekako prošnjo, ki pa jo je TPD gladko odbila, se je topot delavstvo še bolj odvrnilo od njihove demagogije. Dobili so le 5 mandatov od 37. : V Trbovljah raste ^zavednost, ona bo zmagala! Naloge novo .izvoljenih zaupnikov v sedanjem težkem času bodo težke. Toda rudarji se jih ne smejo ustrasiti. V nedeljo je sklicana seja zaupnikov *a izvolitev 5 odbornikov in 5 namestnikov. Zaupniki morajo sestaviti tako listo, da bo izvoljeni odbor res lahko deloval. Odborova dolžnost je: ne diktirati, temveč na podlagi proletarske demokracije v najožjih stikih * izvoljenimi zaupniki in z rudarskimi organizacijami braniti vsakodnevne ln trajne koristi vsega rudarskega delavstva. Zato morajo biti res vsi odborniki pristaši proletarske demokracije in v glavnih vprašanjih enotnega nazira-nja, predvsem pa solidarni v bojo za delavske pravice. Ako bodo izvoljeni v odbor znani zgagarji in neresni demagogi, odbor ne bo mogel delati. - Naloga rudarskih zaupnikov pa je ne zanašati se preveč na odbor, temveč sami morajo aktivno sodelovati. To pa je le mogoče, če so javno organizirajo in vneto v organizacijah sodelujejo. Danes je delavstvo po zaslugi raa-kolnikov in lažisoeialistov ter lažiko-munistov povsod na tleh, brez moči in brez zavednosti. Zato vlada brezposelnost, 8 urnik se krši, doklade so ukinjene, mezde reducirane. Brez zavedne organizacije ne bo pra.?šne namene ima kapital. Čeprav sta bila izvoljena zaupnika, jima je odpovedal proti jasnemu besedilu zakona, in se predno je spor rešen in še predno konča njuno razmerje do rudnika (plačo sta dobila do 15. dtcembra, volitve so se pa vršile 12. decembra, torej 3 dni prej) 6i dovoljuje rudnik vplivati na volilni izid na tak način. — No, videli bomo, kdo se bo smejal zadnji II Od drugod še nimamo poročil. Razkolniki na delu. Razkolniške stranke, ki niso stranke: ker ne vemo ali imajo organizacije ali jih nimajo, so na veliko veselje mladoliberaleev v Ljubljani vložile svojo separatno listo. Pogazili so vse lepe sklepe, ki so jih sprejeli na diskusijah Samoupravnega akcijskega odbora v Ljubljani. S svojo razkolni-ško listo bodo pripomogli mladolibe-ralcem do mandatov v Ljubljani. Zate glasilo teh »Slovenski Narod« z veseljem pozdravlja to razkolniško akcijo. Tajno so se sporazumeli gg. Gustinčič, Sedej in drugi kristanovci ter tako odvzeli vsako možnost delavstvu, da pride v Ljubljani do enotnega nastopa in da Ljubljana dobi vsaj enega delavskega poslanca v oblastni skupščini. „ J Oni so gladko odbili naš predlog, da mora biti nosilec liste v Ljubljani organiziran pristaš naše stranke. Namesto organiziranega Člana proletarske stranke so postavili za nosilca Sedeja, ki je nedavno zapustil svojo stranko, razklal svojo organizacijo in ustanovil novo društvo, nov list, ki ga tiska patriotska Mariborska Ljudska tiskarna. Nikjer ni izkazano, kdo plačuje ta raz-kolniški Ust, ki ima na jeziku zedinjenje, dela pa razkoL Zavedno delavstvo bo na ta način prisiljeno vložiti svojo kandidatno listo v Ljubljani, ker so voditelji odbili naš predlog skupnega nastopa in to ne da bi stavili svoj predlog. Triumfirajo pa že sedaj mladolibe-ralci. Vprašamo to razkolniško gospodo: Kakšna je cena za to novo uslugo liberalcem? Navzlic razkolniški politiki lažiso-cialističnih in lažikomunističnih voditeljev, proletarci nastopajo skupno! Enotna proletarska lista za Dravograjski okraj: Kandidati: Nosilec: s. V. Moderndorfer, učitelj v Mežici. Lovro Kuhar, uradnik v Guštanju. Ferdo Lahovnik, kovač na Muti. Namestniki: Luka Juh, delavec v Šoštanju. Albert Lorberg, kovač v Žerjavu, Črna. Franc Trebovc, rudar v Mušeniku, Črna. Enotna proletarska lista za slovenjgraški okraj: Kandidati: Nosilec: s. V. Moderndorfer, učitelj v Mežici. Anton Koradej, sedlar, Šoštanj. Ivan Polanc, rudar, Velenje. Namestniki : Franc Kranjc, mali kmet, Mislinje. Leopold Rauter, uradnik OUZD. J. Lekš, rudar, Velenje. Tudi v drugih okrajih delavstvo sprejema naš predlog za skupni nastop, ter obsoja gg. Gustinčiča, Sedeja in Mlinarja, ki so ta predlog odbili, ne da bi stavili svoj predlog in'tako razbili enoten nastop. Delhvstvo‘šodi ne po besedah, temveč po dejanjih voditeljev in stranke. Naša jugosl. socialno demokratična stranka obstoja trideset let. V njej je prostora in svobode za vsako proletarsko mišljenje, za vsakega proletarca. Nikogar se ni izključevalo. Vsi »voditelji«, ki so stranko zapustili, so jo zapustili, ker niso hoteli plačevati prispevkov in izvrševati program in pravilnik. Ustanavljali so nove organizacije, nove liste ne za boj proti kapitalu, temveč za boj proti svoji bivši stranki matici. 7 let so tako delali. Kdo bo ver jel njihovim'besedam o združenju? Samo nepoučen, nezaveden. Naša stranka je ne samo za skupni nastop, temveč tudi za enotno organizacijo delavskega razreda. Delavske politične, strokovne, kulturne, gospodarske, zadružne organizacije imajo vse en cilj. Zato morajo delati rolco v roki, složno, korakati po skupni poti k temu cilju. 'Razkolniki pa dajo vsaki organizaciji, ki jo ustanovijo, drugo smer, drugo pot — vse pa vodijo v propast, v razkol — in s tem v naročje kapitalistov. Zato čim več organizacij — tem hujše izkoriščanje. Zavedni delavci morajo demagogijo zedinjašev na jeziku, razkolnikov na delu — pokazati vsem nezavednim v pravi luči. Samo v združenju zavednih prole-tarcev ie naša moč! Naatedek učiteljstva. Če zmražen privihraš v kavarno, bodi zvečer ali pa rano, pomni to za vsak slučaj: vroč naroči »BUDDHAc čaji Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zrno občutljivo telo. Ni domišljavost temveč le iz<-polnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa sušimo vedno zopet hvaliti: Fellerjevo pravo kav-kaško Kisa pomado za lase, Etsa milo zdravja in lepote, ki ne zadovoljuje svoje pristaše samo s prijetnim vonjem, temveč tudi » koristnimi sestavinami, ki oplemenjujejo kozo, Elsa mila se dobi 6 vrst: Elsa lilijino mlečno, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poskušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade Za 88 Din; o mil za 52 Din z zavojnlno in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stublca Don ja Elsatrg 252, Hrvatska. Cankarjev narod smo. Res ni častno za nas, da smo bili taki hlapci in da smo s svojim hlapčevstvom dali povod, da se je na nas izučil in izuril Cankar v tako velikega svetovnega mojstra. Ne, nikakor ni častno prestavljati figure, ki jih je Cankar vjsvojdm življenju videl in slišal, okušal in duhal, čutil na svoji koži in jih končno tudi popisal. Ne, ni častno, da smo bili taki! Častno pa je, da je bil Cankar naš človek, da je iz ljubezni do nas pisal odkrito in razločno, da je slikal brez olepšav in nam nastavil zrcalo, ki nam je pokazalo vso našo pošastno nesramnost. Častno je, da je to zrcalo naše in da med nami ni mnogo predrznežev, ki bi se upali odrekati temu zrcalu resničnost. Častno je to, kajti spoznavanje svojih napak je prvi korak k poboljša-nju. Narodi se poboljšavajo počasi. Redkokdaj se poboljšanje opazi, le zgodovina ga pokaže. Naši zanamci bodo bolj videli, v nas se šele kuha. Zlasti med delavstvom se Cankarjevi spisi še niso udomačili, čeprav so mnogi pisani predvsem za delavce. Cankarjeva smer je med delavstvom se mlada, majhna, komaj vidna. Hlapec Jernej je še vedno Jernej. Še vedno se na svoje pravice spomni šele takrat, ko ga vržejo v starosti pod kap in takrat upa na cesarsko pravico in ko obupa tudi nad njo, potem obupa nad vsem. Večina delavstva so še Jerneji, le malo je zavednih, ki si pravico kujejo pravočasno. Narodi se poboljšavajo počasi, komaj vidno. Na enem delu našega naroda se pa napredek že vidi. V 8. letu po Cankarjevi smrti je naše učiteljstvo dokazalo, da smo Cankarjev narod ne samo za zgled hlapčevstva, ampak tudi za to, ker znamo 'od Cankarja razloženo hlapčevstvo spoznati in se ga — otresti. Učiteljstvo se je združilo. Svojo strokovno organizacijo je uredilo tako, da lahko vstopi vanjo vsak učitelj brez razlike. Glede postranskih zadev, ki niso bistvene niti odločilne za učiteljsko skupnost, čeprav imajo morebiti še tako velik pomen za posameznega učitelja. Zlasti spada sem tudi politično prepričanje, kakor so hlapci do zdaj mislili, da je, ko so se ločili v klerikalce in liberalce. Ta ločitev ni bila politična, ampak hlapčevska, klikarska, frazarska. Klerikalec ne pomeni ne politične ne kulturne opredelitve, ampak le zunanje pristaštvo. Enako tudi liberalec. Pristaštvo pa ni politika, ampak hlapčevstvo. Za politično opredelitev bi bilo mogoče priznati katoliško svetovno nazi-ranje, če bi to naziranje bilo res notranje prepričanje. Enako bi bilo treba priznati naprednjaštvo za politično prepričanje, če bi bilo ne le fraza, ampak resnično napredno in svobodomiselno prepričanje, notranje prepričanje. Tudi je res, da bi med obema ne mogla eksistirati nikaka skupnost, nikaka pomirljivost, ampak le boj. Toda med učiteljstvom ni nikogar, ki bi ne priznaval znanosti in znanstvenih rezultatov. Torej m med njimi tudi nikogar, ki bi imel katoliško svetovno naziranje. Vsi se hočejo pošteno truditi za znanstveni napredek in v ta namen so ustanovili skupno organizacijo, neodvisno od klerikalnih in liberalnih fraz. Ustvarili so si svojo neodvisno zbornico. Niso poslali svojih zastopnikov na ministrske fotelje, da bi od tam dobili »pravico*, kakor so to storili delavci. Delavcem so njih »delavski« ministri ustvarili drago ministrstvo za socialno politiko in to ministrstvo jim zdaj gospodari nad Delavsko zbornico, nad OUZD, nad obratnimi zaupniki, nad posredovanjem dela itd itd. Zato imajo s pomočjo in po milosti -tega ministrstva vse to v rokah kapitalistični sorodniki in gospodarijo kakor svinja z mehom. Delavci nimajo nobene pravice, niti volilne pravice nimajo poštene za te svoje institucije, pač pa imajo vse dolžnosti in bremena. Popolnoma drugače učitelji. Bili so nekdaj taki, kakor jih je popisal Cankar v »Hlapcih«. Bili so res taki in zelo hudi so bili, ko jim je pokazal Cankar pravo sliko. A preboleli ^so jezo in začeli so misliti na poboljšanje. Njih »voditelji« so še dolgo držali v rokah vajeti, dolgo so še hujskali učitelje na medsebojni boj za vero na eni in za naprednjaštvo na drugi strani. Dolgo še so se delili na liberalce in klerikalce in tlačanili obojni svojim voditeljem, a v njih samih se je kuhalo. »Tako ne more in ne sme ostati!« Čemu bi morali biti vsi klerikalci, če je klerikalizem na vladi in liberalci, če so na vladi ti? Čemu bi prodajali svoje prepričanje vsakokratnemu režimu, ko je vse skupaj samo larifari? Čemu se ne bi združili in skupno zastopali svoje skupne interese? Razvoj se je izvršil v UJU (Udruženje jugosl. učiteljev). Zadnja leta so »Jutrovci« uganjali ta mtako strahovlado, da se je že vsem gnusilo. Kdor ni bil njihov pristaš, je bil lahko najboljši učitelj, a pri njih je veljal za prevratnega in protidržavnega. Pod vlado PP je doseglo njih nasilje vrhunec. Organizacija, namesto da bi preganjance ščitila, jim je kazala Ges-slerjev klobuk »narodnega edinstva«, češ, pokori se, ali pa pripiši svojo trmo samemu sebi. Vsaka svobodna misel je bila zatrta. To je dalo miselnemu razvoju našega učiteljstva še zadnji potrebni sunek. Na letošnji sVoji skupščini v Celju (17. julija) je sklenilo učiteljstvo sledečo deklaracijo: DEKLARACIJA O SMERI NASE STANOVSKE POLITIKE. (Sprejeta na VI. pokrajinski skupščini UJU Poverjeništvo Ljubljana dne 17. julija 1926 v Celju). 1. Življenjski interes stanu in šole zahteva eno samo stanovsko organizacijo za vse učiteljstvo v državi. To bodi naše udruženje, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko - politične organizacije osnovnošolskega učiteljstva. 2« Dobrodošel nam mora biti v organizaciji vsak stanovskozaveden učitelj in vsakemu mora biti zajamčena v njej popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. 3. Kot edina od nas priznana organizacija je Udruženje moralno odgovorno za svoje delovanje celemu stanu, ne le članstvu. Varovati mora svojo neodvisnost na vse strani prvič da lahko paralizira kvarne vplive dnevne politike na šolstvo, drugič, da lahko zastopa interese stanu in šole napram vsakemu režimu. 5. Svojo moralno silo mora iskati v goskladu svojih zahtev z občeparodnim interesom, ki ji mora biti vselej in v vsakem slučaju najvišji zakon. 6. Njena naloga in dolžnost je: a) zastopati skupne duhovne socialne in pravne interese stanu ter odločno ščititi državljanske pravice učiteljstva; b) vzgajati Članstvo k samostojnemu mišljenju, varujoč- svobodo stvarne kritike kot pogoj za zdrav razmah organizacije; c) podpirati vsa stremljenja po temeljitejši splošni in strokovni izobrazbi učiteljstva; č) gojiti pravo tovarištvo in dvigati stanovsko moralo ter disciplino, temelječo v zavesti članstva, da le vsak posameznik odgo-voren za svoj© delo stanu v celoti; d) sodelovati na napredku šolstva in na-rodne prosvete v demokratičnem in socialnem duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih. 7. V U namen ai organizacija najresnejše prizadevaj in, V kolikor je treba, prelomi tudi s tradicijami, da si pribori oni položaj in vpliv, da jo bo morala vsa javnost brezpogojno priznati in uvaževati kot edino pravo zastopnico celega stanu. Vedno bodi tudi pripravljena za solidarno zastopanje skupnih interesov z drugimi organizacijami nameščencev in delaj zlasti na to, da se čimprej ustvari Unija učiteljstva vseh vrst šoli 8. V personalnih zadevah brani moralne in pravne temelje pri nameščanjih ter zastopaj načelo, da mora učiteljstvo pri njih sodelovati po svojih izvoljenih zastopnikihl 9. Kot svojo posebno nacionalno nalogo smatraj Udruženje delovati za jačenje osebnih stikov za duhovno zbližanje in spoznavanje skupnih vzgojnih nalog učiteljstva iz vseh delov države! 10. Slovensko članstvo Udruženja naj prednjači v prizadevanju, da se odstranijo načelne ovire za vstop vsega še nevčlanjenega učiteljstva v U. J. U.! . Posledica tega je bila, da so se organizacije oklenili tudi neorganizirani učitelji in končno so se tej organizaciji priključili tudi klerikalni učitelji. Seveda ni mogoče jim očitati klerikalizem, če se priznavajo k taki deklaraciji! * Samo orjunaši so nezadovoljni in so se odcepili ter ustanovili posebno organizacijo, »Edinstvo«. Zelo drastično so s tem imenom pokazali, da imajo edinstvo le na jeziku, le v imenu, dočim jim gre v resnici le za komando nad centraliziranim hlevom. To »Edinstvo« je začelo izdajati tudi nov list in tudi ta se imenuje »Edinstvo«, zato (ker par orjunašev še vedno upa, da so učitelji nepismeni in da ne bodo videli razkola, če ga razkolniki imenujejo edinstvo. In v tem listu ni nobene, prav nobene vsebine, samo fraze premlevajo, s katerimi hočejo učiteljem dokazati, da je svobodno mišljenje protidržav-no, čeprav sami sebe radi imenujejo svobodne mislece: Strah pred klerikalnim zmajem je pri njih tako velik, da rotijo napredne učitelje pred klerikalnimi tovariši kakor pred gar-jevimi ovcami — to vse pod firmo narodnega edinstva«! Kakor med delavstvom Kristanov-©i, tako in popolnoma tako hočejo ti orjunaši med učiteljstvom vladati absolutno in se v ta namen poslužujejo lažnivih fraz in gesel. Naša doba pa ne potrebuje fraz, temveč resničnega edinstva, resničnega stvarnega združenja. ....... Najboljši šivalni stroj in kilo |e edino I“ gg — . ffi ut -j O a tu z N H S o Ba dom, obrt In induslrlfo v vseh opremah Isto tam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju b ezplače«. Večletna garancija Delavnica za popravila. Nizka cene* tudi na obroke. Josip Peteline Ljubljana llzu rešeni ov tt« sicnJ Če mariborski vel. župan Pirkmajer in prevaljski sreski poglavar Ko-ropec čitata o razsipnem gospodarstvu pri Slavenski banki, se morda spomnita na »razsipno« gospodarstvo mežiškega obč. odbora in kraj. šol. sveta. Morebiti’ tudi primerjata? Katero je neki bolj razsipno? Če slišita kaj o tem, da bi morala tudi ta banka biti razpuščena (iti v konkurz) se pa najbrž čudita tej misli. Jugoštampa itd. — to so vendar državotvorne razsipnosti, dočim sta šola in vodovod proti državni, skoro da komunistični razsipnosti. Popolnoma komunistična razsipnost pa je, če da občina učitelju 3000 Din, da se udeleži tečaja za produktivno delo na tehnični šoli v Ljubljani. Angleški poslanik v Beogradu je visoka osebnost, vendar pa nima pravice vmešavati se v naše notranje zadeve. Premeščanje učiteljev je vsekakor naša domača zadeva, prav nič odvisna od Anglije. Ali ni tako. Če se zdi njemu ali pa mežiškemu Angležu kak učitelj komunist, kaj jih to briga? Če čutita v sebi denunciantsko žilico, saj lahko pišeta državnemu pravdništvu in tudi brez podpisa lahko, da ne bo nihče vedel za zahrbtnost, če se odkrito ne upata. Ne pa potom zunanjega ministrstva pritiskati na ubogo Jugoslavijo z vso težo mogočne Anglije, da se prestrašeni uradniki spozabijo in brez sodbe obsodijo s. Moderndorferja za komunista in ga prestavijo na drugi konec domovine vse samo zato, da bo mežiški Anglež lahko ostal tiste sorte komunist, ki pravi: »Kar je tvoje, je moje, kar je pa moje, te nič ne briga!« G. ravnatelj Bargate se namreč tega drži, ko pravi, da ima pravico kogarkoli odsloviti od dela. »Tvoje 29-letno delo je moje, moj rudnik te pa nič ne briga!« — Če bi angl. poslanik vse vedel, kdove če bi bil storil kak korak za take žentlmene! Poslano! Vse prosimo. pazite, gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pri nakupovanju da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zas uži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini. V glavni odbor stranke v Beogradu pride uradnik OUZD v Beogradu prof. Gojko Berberovič. Glasilo pokrajinske stranke je tednik »Crvena Zastava«. V odboru močno pogrešamo zastopnike delavcev in tistih 2000 zagorskih kmetov, če niso ti zgolj markice, kar je še najbolj verjetno. Kdaj bo strankin kongres? Na seji načelstva JSDS se je razpravljalo o tem le na kratko. Misel, da bi se kongres vršil na Svečnico, je bila ovrže-na, ker je na razpolago samo en dan. Dva praznika skupaj imamo samo na Novega leta, potem pa šele 19. in 20. marca. Prvo je prezgodaj, drugo pa po pravilniku prepozno. Z občim soglasjem bi bilo sicer mogoče prenesti kongres na marec, zlasti ker so volitve s Veliko izgubo na denarju in zdravju pomeni uživanje prave kave. Ne samo, da nima kava nič redilnega v sebi uničuje celo organizem. In vse to je treba ee drago plačati. Da popravijo vsaj nekoliko izgubo, pridevajo gospodinje pravi kavi žitno kavo. S tem je zmanjšan izdatek, hranilna vrednost pijače je pa povečana. Razumne matere gredo še dalje: predvsem otrokom ne kuhajo nič prave kave, |in spretna vranca izna prepričati celo odrasles da je mogoče tudi iz same žitne kave pripraviti okusen zajutrek. Ni pa vseeno, kakšno žitno kavo uporabljamo. Kakor ni vseeno, če so čevlji iz telečjega, kozjega, ali konjskega usnja in tudi ne, če je kruh pšeničen, ržen ali ječmenov, pravtako je razlika med žitnimi kavami. Kdor bo vse to premislil, s® bo odločil samo za rženo kavo, ker ima največ hranilnosti. Izbral bo rženo Ziko, ker je baš Zika preparirana «po posebnem tehničnem postopku tako, da je nemogoče s kuhanjem izločiti iz nje prav vse hranilne vrednote. Pazite zato pri nakupu na znamko Zikat Kristanovci se hvalijo, da so oni rešili s. Moderndorferja, da mu ni treba iti k Sv. Barbari v Halozah, ampak da ostane v Mežici. Volk si je zlomil, zobe, potem se je pa hvalil, da je rešil, česar ni mogel požreti! Enakopravnost. Ljubljanski OUZD je sklenil odpovedati službo vsem omoženim uradnicam. Ali jo bo odpovedal tudi uradnikom, katerih žene so drugod v službi? Javnosti bi bilo ustreženo, če bi zvedela, kakšno stališče so pri tem zavzeli »demokratski« in »socialistični« odborniki. Pokrajinski zbor SPJ za Hrvatsko in Slavonijo. V nedeljo, 28. novembra je zboroval v Zagrebu pokrajinski zbor Soci-alističke Partije Jugoslavije za Hrvatsko in Slavonijo. Zbor je otvoril zdravnik OUZD dr. Leonid Novak, na kar je pevsko društvo »Jednakost« odpelo Marzeljezo. Predsedoval je predsednik OUZD Mirko Kajba. O politjčnem položaju je poročal uradnik OUZD prof. Gojko Berberovič, ki je obenem podal tudi poročilo o stranki. Povedal je, da šteje stranka okoli 2000 članov, da so začeli zadnji . čas pristopati tudi kmetje, posebno v hrvatskem Zagorju, ter priporočil, da naj se stranka udeleži volitev v oblastne skupščine, kjer more. (To se glasi drugače, kakor poročilo »Delavske Politike«, ki vš povedati, da je samih kmetov pristopilo 2000! Op.) O denarnem prometu stranke je poročal uradnik OUZD Štefan Flego, ki mu je bila na predlog uradnika Ivana Vogriča podeljena odveza. Daljše referate so še imeli uradnik OUZD dr. Božidar Adžija o važnosti socialistič- terif Makuc, Štukelj, Se- nega tiska, uradnik Delavske zborni- dej ia drugi vsi skupno ce prof. Jože Beker o strokovnih or- nadaljujejo !<•••)=*., ™wsim ganizacijah, uradnik OUZD prof. Maks Fišer o strankinem pravilniku, uradnik centralnega tajništva Delavskih zbornic Viljem Haramina o organizaciji in agitaciji in več drugih. V pokrajinsko načelstvo so bili izvoljeni: predsednik OUZD Mirko Kajba, zdravnik OUZD dr. Leonid Novak, uradniki OUZD: prof. Gojko Berberovič, dr. Božidar Adžija, prof. Maks Fišer, Štefan Flego in Ivan Topol; dalje uradnika Delavskih zbornic Vladimir Pfeifer in Viljem Haramina ter uradnik Saveza priv. nam. Matija Col- tehten vzrok. Vendar pa bi bilo boljše, če bi se kongresovo delo, pripravilo v tisku tako, da bi delegati potem tudi v enem dnevu lahko rešili svojo nalogo. A tednik za kongresne debate nikakor ni dovolj, treba bo pospešiti tisk lista v lastni tiskarni. Le malo organizacij je sporočilo, koliko izvodov članskega vestnika (»Socialdemokrata«) bodo naročile, še manj pa jih je, ki so poslale tozadevne tiskovne prispevke. Sodrugi, ne pozabite, da brez nič ni nič. — Vprašanje kongresa vzemite na dnevni red svojih setankov in poročajte. — Vrhniška organizacija je že poslala svoje predloge. Objavimo jih, ko bo razpisan kongres. Kronski upokojenci so vložili pred dobrim pol letom tožbo' proti upravi državne železnice z motivacijo, da so oni plačevali svoje prispevke v pen-zijski in provizijski sklad v zlati valuti, dočim dobivajo zdaj zlate krone povrnjene s papirnatimi. Razprave še ni bilo, ima vremena, izgarani sužnji naj še počakajo. Društvo upokojencev pa prosimo, da vodi boj za pravice te uboge pare javno, kajti edino te se buržoazija danes še nekaj boji. Potom javnega boja bomo pa zainteresirali tudi druge trpine in tako ojačili vrste bojevnikov. — Rc. Pletilni stroji najnovejšega patenta »IDEAL« nemškega izdelka so edi-_ na in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila se dobi Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. s Trbovlje. Redni letni občni zbor krajevne organizacije JSDS in KDZ v Trbovljah se bo vršil 19. decembra 1926 ob 16. uri v prostorih g. Forte s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo revizije. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. — Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora točno in sigurno udeleži. — Odbor. ZA ŽRtVE KAPITALA. Franjo Langof, Vrhnika 30 Din Vencel Malavašič, Vrhnika 10 Din Franc Mlinar, Vrhnika 5 Din Martin Kucler, Vrhnika 10 Din Ivan Štajer, Vrhnika 6 Din Anton Nagode, Vrhnika 5 Din Marica Krajnčeva, Vrhnika 6 Din Ivan Bizjak, Krško 30 Din Skupaj: 102 Din iZbirajte prostovoljne prispevke za Produkcijski sklad, da bodo imeli mežiški prega-mjenci delo in zaslužek. Vsak delavec, naj da vsaj 1% na mesec v Produkcijski sklad, da bo vbrezpoeelnoeti preskrbljen ne s podporami, pač pa z delom in zaslužkom. (Produkcijski sklad se ne objavlja ves, le darovi.) Celje. Krajevna organizacija KDZ v Celju je ustanovila pevski odsek: »Delavski glas«. Pevske vaje se vršijo vsak torek in petek od 20. do 22. ure v dvorani pri ge. Janžeku za kresijo. Dosedaj šteje odsek 30 članov. Komunistični manifest, ki ga je pred letom zaplenilo državno pravdni-štvo, je celjsko sodišče že vrnilo. Ljubljanska policija pa še ne. Vendar pa ga zdaj že zopet nekaj imamo, zato razširjajte »Komunistični manifest«. Cena 3 Din. Konsumno društvo za Slovenijo sklepa fiktivne fiktivne pogodbe, tako je razsodilo sodišče v I. in II. instanci, da je bila pogodba z vodilnimi uslužbenci veljavna le za takrat, ko je pretila nevarnost s strani Naprejevcev in komunistov, da prevzamejo vodstvo v Kon-sumu. — Zdaj, ko je bivši socialdemokrat Koren zvest kristanovec in komunistični veljaki enotni v socialpatriotskih strokovnih organizacijah. — Zdaj ko levičarski dezer- r ner. kristanovsko profitarako politiko, zdaj ko so se pri volitvah vsi 'družili, nevarnosti ni več in »obznane« v Kon-sumu ni treba. Kristan zdaj zopet lahko javno drži za vajeti tudi v Kon-sumu —■ odporniki so šli — njih namestniki so pa le ponižne in pokorne ovčice. Koliko bolje bi bilo, če bi bili tudi tl odporniki »pregledali že orej... — Cobal ima d°-smrtno pogodbo v kon-aumu v Zagorju — Pa ta najbrž ni fiktivna, kajti sam je gotovo ni sklepal proti sebi.. Za pravilno mgovanje telesa sa je pokazal Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid« koristnega že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišice in kite in prija vsem telesnim delom. — Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba odzunaj in znbtraj kot zanesljivo domače sredstvo in k osmetikum.‘Močnejša, zato Iboljšega delovanja kot francosko žganje. , -o— Zahtevajte za poizkus povsod izrecno »Fellerjev« pravi blagodišeči Elsafluid, v poizkusnih steMeničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din ali speci jalnih steklenicah po 26 Din, po pošti pride tem ceneje, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 spec. steki. 61 Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 epee. steki. 183 Din; 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 spec. steki. 250 Din. Naročila nasloviti razločno tako-le: EUGEN V. FELLER, lekarnar r BTUBICI DOHJL Etsetr* «. 258. Hrratska. Sodruoi! V boj za pravico! Volitve so pred durmi, zato ne čakaj z agitacijo na jutri; temveč začni takoj. Obrnimo kaliber proti vsem onim strankam, ki so proti marksistični ideji! In to je najbolj SDS, ki maže lepo ime »demokracijo« s svojo gnojnico! Demokrati se nazivljejo, vladajo absolutistično! Dokazov ni treba mnogo iskati. Dr. Pirkmajer je razpustil mežiški občinski odbor in krajni šolski svet. Dr. Lasnik v Celju pa pozdravlja Mussolinijevo taktiko itd., dokazov dovolj! Zato vsak pošten kmet, delavec in uradnik, agitira proti faši-stovski stranki SDS. Znebiti se moramo Primo de Riviere, ki preganja poštenega človeka, kakor je s. učitelj Moderndorfer v Mežici. — Torej na agitacijo! To ne piše naš terorist, kakor nekateri pravijo; to pišem čisto navadni delavec, ker vidim, da se dela krivica — pravici! Sem tisti, ki sem videl in slišal na lastne oči in ušesa, kako je nekdo pihal na dušo so-drugu Moderndorferju, da naj zapusti marksistični program in naj bo klečeplazec pod angleškimi vitezi. — Fej, trikrat fej! Tisti zajec iz Črne, ki je enkrat napisal nekaj v »Del. Politiki«, in zaključil s fej; naj še sedaj kaj napiše, ko je freba! — Sem delavec, ki sem delal pri vodovodu v Mežici in sedaj v širši Sloveniji. Razlagal bom vsem, kaj je naredila v prid občinstvu naša mežiška občina. Pa tudi o terorizmu s strani g. dr. Pirkmajerja ne bcm molčal Tudi njegovi pristaši po strankini pripadnosti obsojajo delo mariborskega velikega župana. Med delavstvom vlada zato povsod veliko razburjenje! Onim trem rudarjem pa, ki jih je odpustil angleški kapitalist pa kličemo od vseh krajev: pogum, v zavednosti je naša moč — v zavedni organizaciji naša rešitev. Zato podvojite potrojite svoje sile, da čim prej strgamo verige absolutizma. Naj živi razredna mednarodna -zavednost celega sveta! Doli s fašizmom! — Delavec, ki ima svoje možgane. Šoštanj. V nedeljo, dne 12. decembra 1926 se je vršila v prostorih Zadružnega doma v Šoštanju s rezka konferenca za volitve v oblastne skupščine. Na konferenci so prisostvovali: Valentin Komavlji za SP J, uradnik Borze dela iz Celja; Alojzij Leskošek, okrožni tajnik KDZ iz Celja, ter delegati krajevne organizacije SPJ Šoštanj in naši delegati ss. Pevec, Mar-tinšek, Rednak I. iz Velenja, Franc Kranjc iz Mislinj in Vinko Eisinger iz Slovenjgradca. Ža skupino »Enotnost« sta bila navzoča ss. Lekš in Polanc iz Velenja. Konferenca je prejela predlog narodnih sccialcev, da gredo NSS na skupno listo, če jim odstopimo mesto nosilca liste. Predlog je bil odločno odklonjen, ne le zaradi te goro-stasne zahteve, ampak tudi zato, ker NSS ni več stranka za sebe, ampak le še filialka SDS. Ostale stranke so se sporazumele za enotno listo, ki je sestavljena tako-le: Vinko Moderndorfer, učitelj v Mežici, nosilec; Anton Koradej, sedlar, Šoštanj; Ivan Polanc, rudar, Velenje; Franc Kranjc, mali kmet, Št. Ilj, Mislinje; F. Rauter, uradnik OUZD, Slovenjgradec; Fr. Lekš, rudar, Velenje. Proti s. Moderndorferju je nastopil s. Komavlji zelo neokusno, kar mu pa ni nič pomagalo, delavci, ki s. Moderndorferja poznajo, so izvolili soglasno Moderndorferja za nosilca liste. To je storilo delavstvo kot znak protesta proti buržoaziji in njenim podrepnikom, ki ravno s. Moderndorferja kot učitelja najbolj preganja. Gospodi od SPJ so pa najbrže mnenja, da je treba od buržoazije preganjane pustiti v blatu in da se pri volitvah upoštevajo le generali SPJote, ki bi zelo radi bili še vedno zastopniki delavstva. Celje. Pri nas se je vršila 12. t. m. skupna konferenca naše in kristanov-ske stranke in se je nadaljevala v ponedeljek, dne 13. t. m., na kateri pa ni prišlo do sporazuma, ker so patrioti zahtevali nasilca liste za SPJ in predlagali g. Korena za mesto Celje in g. Hrastnika za srez Celje-Vransko. Ker naši delegati niso hoteli to enostavno pogoltniti, so patrioti demonstrativno odšli. S tein so pokazali, da jim ne gre za delavstvo, ampak le za mandate, za njihove skrahirane in kompromitirane voditelje. V Celju kandidiramo torej sami brez krista-novcev. Dobri in slabi zdravniki. Če reče g Valentin Urbančič, da ima Merkur boljše zdravnike od OUZD, bi mu skoro verjeli, če bi namreč sodili po tem, da hodijo nekateri gospodje tako pogosto v Zagreb, baje — na kliniko. Če ni kaj drugega vmes? IZJAVA. Uprava Kristanove »Delavske Politike« mi je poslala plačilni nalog v znesku Din 85.— za list, ki mi ga je na moj stari naslov Sp. Nova vas 14, pošta Slov. Bistrica brez mojega naročila in mojega dovoljenja dostavljala. Z ozirom na to izjavljam, da nisem plačnik kristanovske politike, ki hoče nam delavcem onemogočiti politiko razrednega boja. — Ivan Ka-menar, mizar, Celje, Gaberje 107. Brez tiska je demokracija nemogoča. Brez demokracije delavstvo ne more zmagati. Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisti J OJ ni L. • mmmm *sn wmmm INI ra cu ^ — e • MM CL »n OJ ‘ro >3 9* ■H !PERILO IN OBLEKE! platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, naramnice, robce, kravate, predpasnike, posUljno perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki I. N. Šoštarič MARIBOR' Aleksandrova ces»ia š *>v. 13. S Varuhi in pastirji. Delavski voditelji so med delavstvom osovraženi. To pa ni st mo sedaj, bilo je to že vedno tako, da je moral trpeti največ obrekovanja vedno tisti, ki je bil najmanj kriv napak ter nojbolj požrtvovalen zi uresničenje svojih obljub in najvest«ejši v izpolnjevanju isvcjih nalog. Kdaj bo proletariat znal izbirati svoje voditelje? Od buržuazije se proletariat presojanja nikdar ne bo pravilno naučil. Da je proletariat v boju proti buržoaziji še vedno preslab, je kriva ta hinavska dvolična vzgoja. Proletarski starši ubijajo mladini v glavo to, kar so slišali sami od svojih učenikov in mladina sliši eno in isto v šoli in doma. Bur-žoazija pa poučuje svojo mladino doma in v družbi drugače, nego proletariat. O spoštovanju do resnice, dela, značajnosti in odkritosrčnosti ni nobenega govora. Buržoazija vadi svoje potomce misliti, da je proletariat nezmožen živeti in gospodariti brez krutosti buržoazije; da proletariat ni upravičen bivati v higijensko urejenih stanovanji; da je delo le sramotna nesreča, zato je sramotna tudi vsaka prijateljska zveza med buržoa-zijo in proletariatom. Ni torej čudno, da ž» mlad, mlečnozobi buržuj ali buržujica pričakuje, ponekod celo zahteva od proletarca podvržen ost, brezplačno delo in na vse načine izražane časti. Buržoazna odteguje proletariatu inteligenco s plačanjem neznačajnosti. Molčečnost zahteva od uslužbenca, ki ima več znanja kot ona. Mislim, da o dobrih delih in načrtih ne bi bilo treba molčati. Molčečnosti je treba o grehih buržoazije, Špionaže nad proletar?k'mi varuhi, ki se trudijo privesti proletariat do zmage brez krvo-prelitia, do zmage — ki bi buržoaziji ne storila druzega, nego jo osvobodila satanskega dela, katerega opravlja med ljudstvom. Mnogo bojevnikov proti krivici so že usmrtili, toda vendar vstajajo vedno novi. Zal ljudstvo še ne loči, kateri so pravi in stalni, ali krivi in ba-rantaški. Kdor ne -spozna samega sebe, ne more spoznati, kdo mu je prijatelj. Pot do zmage temelji le na odkritosrčnosti, ki pa ni kupljiva. Beseda govorjena ali tiskana moro biti veljavna le od odkritih oseb. Kdor laže sovražniku, laže tudi prijatelju in pod takimi varuhi pot do zmage nikdar ne bo zgrajena. Laž je hujša sovražnica kakor vse druge zmote in napake. Lnž powoča lažnive obljube, žaljenja, neupravičeno čast, krive obsodbe in preganjanja, ne-voljo za vztrajnost v dobrem delu in razpad močnih organizacij, ki so jih z lažjo zapeljali sleparski pastirji. 17. XII. 1926. - 2400 'M Bolna mogoče pljuča j s ozdraviti! Pljučna jetika — suši ca, kašelj, suhi kašelj, sluzili kašelj, nočno potenje, bronhialni katar, katar v grlu, pljuvanje krvi, izliv krvi, nevoljnost, hripavost, zbadanje itd. je mogočo ozdraviti! Tisoči ozdravjenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da bolezen kmalu mine. Nočno potenje in kašelj prestaneta, telesna težina se povečava, po vsesplošni zapneloeti konča bolehanje. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se je radi poslužujejo. Čimprej začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristne znanosti. Kdor se hoče torej rešiti svojih bolečin, kdor se hoče na nagli načm temeljito in brez opasnosti osvoboditi bolezni, nai piše še danes! Ponovno naglašam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Ves, in bo tudi Vaš zdravnik sigurno soglašal s tem od prvih profesorjev za dobro spoznanim Novim načinom Vašega hranjenja. Torej je v Vašem interesu, da pišete takoj in 'boste vsak čas p osi už sni od strani mojega tamošnjega znetopstva. Citajte pouk in pojačavajte voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Jma uteho in voljo do življenja in se obrača na vse bolnike, ki imajo interes do današnjega načina zdravljenja pljučnih bo-leani. Moj naslov: Avgust M&rzke, Berlin- Wilmer«dorf, Brnch-salerstrase Nr. 5. Abt. 868. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■■ ■ — velikosti po najnižji ceni. ■■■■■ . Vsi k JMERIKANta v Celje odele (koutre) od....................Din 140‘— naprej šiotaste moške obleke od.............Din 400'— naprej štofaste iantovske obleke' od........Din 100'— naprej cnjgaste moške obleke od............Din 150'— neprej caigaste fantovske obleke od........Din 80'— naprej cajgaste hlače od .............. . . Din 45’— ntiprej moške kape, štofaste od ...... . Din 30’— naprej drukialno od......................Din 9'50 naprej belop I...............................Din 10’ - naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira štofov, caigov, svdenih robcev, predpasnik* v, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako res hočete štediti in poceni kupiti, potem se prepričajte li pridite k Amerikancu v Celje, pM farni cerkvi. Triko perilo za moške, žene In otroke, ■volrtci v ra/n h barvah, rokavice nogov ce. dokole-n ce, nahrbtniki za šolarje in lovce, d žrnki, kloti, sifoni, fepni robci, paliie vilce, »oži, škarje, potrebščine za šivilje, krojač-, čt^vljiirje, brivce edino le pri tvrdki !osip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega -pomenika JnI$Je tene ! Na v* 111«*» ln m**lo MODMOCE iz najboljšega domačega in češkega platna posteljne mreže otomano in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik l JUBL)ANA. KREKOV TRG 7. POZOR! Zopet znižane cene! Josip Šlibar POZOR! Zopet znižane cene! Kontenlna ujava Din Kontenine za juhe Din Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Čisto volneno blago za ženska SI|ok> 110—130 cm Din 40 -, 70-—, 120 — 7-, 27* 0 12-29 34 - Angleikl Sifoni Rjbtl, tucat 19-- 90- Anglt ki popISm ta biua In srajc« Din 36-, 40--, 45‘- RazliJno blago lanske obleka Drn 12-, 15- Din 48% 70 -, 90‘- za lanske obleka Din 9'-, 16'-, 32* Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. Pirma mo k Stoli, todnl, kamgarnl t* drugi Din 90'—, 200'—, 300’—. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reglstrovana zadruga 2B omejeno zavezo. Tiskovine za šole, žnpanstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereotipna. Utogramo. Iidaiateljiaa ii •dsevanui uredile*: IZA PRIJATELJEVA (t Imn Im. •ikon JSDS im KDZ). — Za (Ukan* >Mwkar« t Liubljani: A. SBVBtt.