številka stane 20 vinarie«
bor, 85, septembra. 1Ö1©.
Izhajajo vsak torek, četrtek In soboto ob 4. uri popoldne. — Posamesne številke 20 v. — Po pošti se list ne pošU>e
Pastirski list „Südmarke“.
Ze davno smo,pometli „Südmarko“ in vsa nemško nacijonalna društva p?eko praga naše Jugoslavije. Ta izgon oböutijo Nemci prebridko. Zaprta so Jugoslovanska vrata za vse te iztirane ponemčeval-nice, ki so .uganjale deset in desetletja svoje janičarsko delo po naših krajih. Vsi javno delujoči apostoli vseh teh raznih nemško nacijonalnih' društev so nas morali ostaviti, ostali so med nami le bolj tajni učenci in somišljeniki Südinar.ke, Schulvereina' in še drugih — Bog jim daj večni mir! Ker so torej ti ubogi in pomilovanja vredni nemški učenci brez prave vrhovne tolažbe in izpodbudè, da bi pa ne postali o-mahljivi v nemški Veri in germanskem prepričanju, jim pošilja Südmarka od časa do časa, ker osebno in ustmeno občevanje je prepovedano, pisane in tiskane pastirske liste. Namen teh listov je, med nami živeče nemštvo buditi in bodriti na nemško narodno plati Naši, javnosti za vzgled in v vednost priobčujemo v teh naslednjih vrstah glavni izvleček iz enega tacih pastirskih listov, ki ga jev namazala na papirju Südmarka v Gradcu, in ga razširila med naše duševne tolažbe potrebne Nemce. Ta oklic in pastirski balzam je izdan na vsei od Jugoslavije zasužnjene nemške brate in sestre. Kot nekak pruski svetilnik ima oklic na čelu prižgane gromovne besede opomina: Ne zabite nikdar, da ste Nemci, pripadniki 80 milijonskega naroda, ohranite in obdržite svojo narodnost kljub vsej stiski in bedi. Ne mislite, da je slučaj, ker ste rojeni Nemci, ne zabite, da ste deca nemškega naroda in da so vezi, ki vežejo mater z otrokom, svete! Tem uvodnim besedam pa sledijo budil-ni( nadpastirski klici vsem nemškim stanovom. Država, v kateri boste v bodoče!,živeli, vas ne more nikdar oropati vaše narodnosti, iako ne boste zatajili sami svoje lastne krvi! Vi nemško zavedni in čuteči trgovci ter obrtniki ! Vaš% nemška prebrisanost vam bodi vaša prihodnost ! Morali ste sicer odstraniti nemške napise, ni vam pa treba prebarvati vašega nemškega mišljenja. Vi ne prodajate vašega prepričanja, ampak le blago. Ostanite nemške korenine, da vas bodo cenili ter spoštovali tudi vaši narodni nasprotniki. Izdajico lastnega narodnega prepričanja, Judeža, vsakdo ga prezira — tudi nasprotnik! (Doslej so pa dobri Nemci delali drugače. Najljubši so jim bile naše poturice, ki so trobile po Judežev^ v nemški ròg.) In vi nemški delavci! Ne pozabite, da je e-dini kapital, katerega lahko zapustite in izroči e vašim otrokoin za življenSki boj, je jezik 80-milijonskega naroda. Ne zabite, da Ste sodelavci nemške iznajdljivosti-in spretnosti. In vi posestniki! Ne. bežite Az dežele, ki je domovina vaših praočetov (ki so bili^vsi Slovenci). Ne prodajajte posesti očetov za denar in iz strahu pred sovražniki,* vi sicer živite v slovanski državi, pa na svoji domači zemlji. (Kaj vse ne
I prištevajo Nemci k domači zemlji!) In ve nemške matere! V vašo oskrbo izročamo najdražji zaklad — jezik! Učite vaše otroke nemški moliti, nemški govori-• ti in nemški živeti. (Vse to so nam skušali poprej Nemci s silo iztrgati in v nasi zatreti). Živeti kot pionirji nemške; kulture (barbarizma in vandalizma) in nemške pridnosti v tuji državi, tudi to je naloga prihodnosti! — Take pastirske oklice se še upa pošiljati Südmarka našim Nemcem, ki,se jim godi v vsakem oziru kot baronom, katere še vedno prijemamo z rokavicami in se jim še takorekoč' Odkrivamo. Kaj bi rekli Nemci, ko bi mi poslali tak pastirski opomin našim Slovencem, ki bodo živeli in se zvijali'pod bičem Avstrijske republike?
Oj, ti ljubi Maribor.
Nova imena mariborskih ulic in trgov so bila premalo objavljena, in tako vemo že naprej, da bo iz tega prava šušmarija, poulična slovstvena zgodovina, pesniki in pisatelji bodo viseli nočnim svetilkam nasproti; možje, ki nimajo nobenega stika s temi ulicami, iu ki bi sami strmeli, kako pridejo do loga, da se jih ovekoVečuje z umazanimi mestnimi ulicami. Sistema itau nobenega ni pri sestavi naših novih poces-tnin in pouličnih imen. Diletantstvo ! Tvrdke so dobile nove napise — prisiljeno. Kaj pomaga zunaj slovenski napis okrog nemškega rodbinskega imena, v hiši pa nemški duh zagrizenosti, in v trgovini nemška govorica, in v uradu nemška govorica — Slovenci govore s slovenskimi uradniki in še bolj uradnicami nemški. Jugoslovanski birokratizem; prisilje-ljeno zunanje slovensko lice — notranjosf pa je ostala. Nemci se nam posmehujejo, ker smo res smešni! Magistrat se ne more ponašati s točnim uradovanjem; vloge čakajo že 4 mesece, pa nobenemu ne pade v glavo, da bi jih rešil. Hočete dokazati, da ni več Avstrije, ker se uraduje zdaj še bolj premišljeno, bolj po „hrvaško“' — čekaj, brate! Akti se oaora vendar pošteno navžiti kancelijskega zraka, potem še le sme vun na prosto! — Stari dravski most je tudi svedok stare, trhle Avstrije, pa se ga nikdo ne usmili; vedno si še mora opirati svoje kolibaste stare noge z mrzlo Dravo. Čemu je še tu? .
Li morda za rezervo, če morda mladi most v boljševički nagajivosti odpove službo; saj je pot po njem že itak zverižena gor in dol. Tiste kolibe ob straneh so pač najbrž ponočna javna stranišča, obliko imajo tako in vonjava, ki te pozdravlja iz njih, tudi kaže nočnim pijancem svoj praktičen namen. Stari most torej! Tobko je lesa v njem. Ne bj bili mogli, recimo s pijonirskimi četami most v kratkem času razdreti poleti ob nizkem stanju vode. Z gradivom bi se revnejšim slojem za zimo lepo pomagalo do kuriva. Praktičnost in iznajdljivost pa taka! Tu-
S, K\ S. Z. vabi jutri ob pol 8. uri zvečer h predavanju v
FlosarsTci ulici. Predava dr. Lenar d,
jec, ki'pride v Maribor in občuduje to podrtijo, se čudi, ker ne ve, da je stari most samo za to tu, da se poleg revščine starega novi most tem lepše pokaže, ker ko bi tega relativa no bilo, bi bil že novi zaničevan kot Spra neokusna in nepraktična roba. — Plinove svetilke so kakor modne gospodične, ob lepili jasnih večerih, ob mesečini ali celo že ob dnevni svetlobi, lepo svetijo; ob temnih, oblačnih, deževnih večerih se poskrijejo, njih blesteči obrazi in ljudje si' morajo posvetiti s tem, da z glavami trkajo drug ob drugega. Pa tega vsega je kriv edino tisti premog, ki ga ni !
Razne novice.
” Soj o poročilih naše mirovne delegacije v. Beogradu so i so doslej udeleževale le opozieijonalne stranko in demokrati, socijalnih demokratov, sedaj v Beogradu niti ni. O naši zunanji politiki je poročal [ dr. Trumbič.	j
triode krize zatrjujejo demokrati, da ne bodo ! stopili v nobeden kabinet,, kateremu bi načeloval Protič. Pašič še ostane nadalje šef mirovne^ delegacije v Parizu.
Dolžnost predsednika Narodnega predstavništva je, da naznani regentu : Poslanci iz Pariza so pojasnili naš zunanje politični položaj, nova vlada se sodaj lahko sestavi.
Za podpredsednika pokrajinske vlado v Dalmaciji je imenovan dr. Ante Mokale.
D’ Annunzi jo grozi, da bo v slučaju, ako bi bil prisiljen predati Reko, pognal mesto in luko v zrak, V tem slučaju bi bila pa Jugoslavija prisiljena, da prepreči to vandalsko razdejanje, poseči v rešitev roškega vprašanja z oboroženo silo. Na ta način bi nam lahko skuhal in spekel pesnik, letalec, general in samodržec g. Gabriele novo balkansko vojno.
D* Annunzijo je poslal Veneciji proglas, v ka terena poziva prebivalstvo k vstaji in označuje samega sebe kot absolutnega vladarja na Reki. Na koncu še pristavlja : „Ako ne vstanete, niste vredni, da ste Italijani. Na Reki se bo osvovaia naša nova domovina“.
Pred reško luko. sta pripeljala dva amerikan-ska parnika razna živila, da jih izložita na Reki. Kakor hitro so pa Amerikanci zvedeli, kdo da gospodari na Reki, svojega blaga niso izkrcali in izložili, ampak odpluli nazaj proti Solunu.,
Angleške, francoske in ameriške ladje, zasidrane od dne premirja ob obali sv. Marka, so dobile povelje, daj se združijo z ostalim brodov jem v reških vodah in zapustijo Jadransko morje..
Okrog 40.000 Slovencev je že moralo zapustiti /Trst od začetka laške okupacije pa do danes. Življenje v zasedenem ozemlju postaja vedno neznosne j-Se, tako, dà naši ljudje niti .življenja niso več varni.
Cez 20 slovenskih gostileri so zaprli Lahi v Gorici. To zapiranje se vrši sistematično in sicer na ta način, da pošljejo v gostilno, ki jo mislijo spraviti s pota, nekaj'fakinaže, .ki se potem stepe ali pa ostane čez policijsko uro notri, ne da bi upoštevala, gostilničarjeve pozive, naj se odstrani. ,-Préd vratmi pa čakajo karabinerji, ki vderejo v takem slučaju takoj v gostilno in*posledica je, da se.krčmarju odvzame koncesija.
Svpječasno smo poročali, da so na Dunaju stanujoči Cehi zahtevali, da jim dovolijo Nemci češke šole. Oholi dunajski Nemci so se zoperstavili tej češko narodni zahtevi;1 dunajski češki starši.sopričeli s šolskim štrajkom. Niti eden Ceh na Dunaju ni pustil vpisati Svojega otroka v nemško šolo. Zagrabila je Dunaj premogovna katastrofa, obrnili so se do Ceho-Blovaško, za premog, a so bili zavrnjeni. Sila pa ko-
la Temi! Da si pridobijo Dunajčani ČehoslovaŠko naklonjenost v premogovnem vprašanju, so sklenili na Dunaju, da so vpokliče mestni svet glede dovoljenji ' čeških šol. Nemce srečuje pamet samo pod pritiskom pomanjkanja a i oboroženo premoči.
* 149 težkih lokomotiv, katere je morala Saksonska po sklepu mirovne konference oddati Francozom, je Francija podarila Cehoslovaški.
- Premogovniki v Tešinskem okraju so prodani Amerika ncem.	'	•
Kirnova vlada jo povzročila Ogrski 8‘/i miljard kron škode.
Vrhovni svet v Parizu bo priznal Friedrichovo vlado na Ogrskem in izročil, njej mirovne, pogoje za Madžarsko.
Generalni državni pravdnik Sir Gordon Ho-vfart je dogotovil s.ojo poiočilo glede sodnijskega postopanja proti bežicaruu Viljemu in ga predložil vrhovnemu svetu.
Francosko časopisje zahteva enoglasno, da se izroči ententi glavni krivec in povzročitelj svetovne vojske avstrijski grof Berchtold.
V Ameriki štrajka 145 tovarn za jedo, in 280.000 delavcev.
Graški „Volksblatt“ piše takorekoč ne s črnilom, ampak s solzami celega avstrijsko nemškega naroda, ko pravi: Avstrija si je nadjala ime „prosta država“. Ne, to (je ljudska država, o kaki prostosti ni niti najmanjše sledi. Beseda „prostost“ iz ust Avstrijca je ali enpremišljenost ali izrazita laž. Mirovna pogodba je oropala Avstrijo prostosti in jo potisnila pod kurateliv državnem in gospodarskem oziru. V. državnem oziru čuvajo in stražijo Avstrijo eritanta in vse sosedne države, ki jej branijo združitev z bratsko Nemčijo; Kar se tiče gospodarstva, pa je itak avstrijska republika čislo odvisna od „da“ ali „ne“
.entante in sosedov. Na vprašanje: Zakaj so Avstrijci podpisali tako nizkoten in sramoten mir, odgovarja „Volksblatl“, da na avstrijski ,,'da“ ali „ne“ pri podpisu bi se* nò bil nikdo niti "zmeniI.' Ako' ßi b;ra'Av= sfrija odrekla podpis, bi jo bili prisilili, da podpiše, z ententnim orožjem izstradalne blokade. Boljo jo bilo, da se je podala Avstrija prostovoljno pod jarem miru, kakor da bi jo bili vklenilij v to galejo z gladom ali oboroženo silo. Počasi bodo izbruhali. avstrijski Nemci celo jeremijado, da bi otvorili vrata usmiljenja pri ententi in sosednih državah..
Pozdrav Orlom! V soboto, dne 27. septembra ob 3. uri popoldne se pripeljejo s posebnim vlakom iz Ljubljane Orli, Orlice in drugi udeleženci velikega narodnega slavlja koroških Slovencev v Dobrli-vasi pri Velikovcu. Pozivamo prijatelje in prijateljice orlovske organizacije, naj pridejo že pred 3. uro na glavni kolodvor, da jih pozdravimo.'
Gledališke: vesti.. V soboto je otvoritvena predstava izven abonnementa tragedija „Tugomer“, kjer igra naslovno vlogo ravnatelj Hinko Nučič, vlogo stare Verize gospa: Berta Bukšekova, Bojana go.spo.d Gregorin; Zorislavo, gspdč. Neratova; Grozdano, gspdč. Vaudova; Spitignjeva, gosp1. Vaio Bratiba; Zovoljo, gosp: Pavel Rasberger ; Nestislàva, gosp. Miloš Vauhnik in Gripo gosp. Ciril Veluščak. Ostale večje in manjše vloge in vse'jkomparze tvorijo gojenci in gojenke dramatične šole. Pred predstav» govori svečani nagovor ob priliki otvoritve stalnega slovenskega, za narodni razvoj velepomembnega gledališča, zastopnik dramatičnega društva, vsled Česar je začetek predstave izvanredno1 že ob 19. (7.) uri. Predprodaja, vstopnic je od petka naprej v gledališki pisarni v. Grajski ulici št. 27, pritličjč na levo. — V nedeljo dne 28. se uprizori Heyermanns-pva karakterna študija S petimi veselji ^Amnestija“, kojà je bila že dosegla velikanski uspeh v Mariboru, obl priliki enkratnega gostovanja ljubljanskih igralcev v mesecu juliju. Sodelujejo vse prve. moči. Po „Amnestiji“ se uprizori velezabavna groteska Antona Čehova, v
enem dejanju „Medved". Obe igri sta dosegli na naj- i večjih svetoznanih odrih popolen uspeh, tako, da se J nam s tem nudi ;velezanimiv večer ,ter gotovo ne izostane uspeh, Opozorimo radi tega še občinstvo, da si pravočasno zagotove, pripravne sedeže ter se pri-glase, dokler je še čas v gledališki pisarni.' — Predstave na abonnemont se začenjajo v torek 80. septembra t. 1. in sicer, na abonnemént A.*
Glasbena Matica.-Maribor. Po mnogih stoletjih obupne, borbe za . golo življenje smo Slovenci južnega Stajerja, prosti okov, stopili na svetovno torišče, da si po svobodnih nagibih in s spomlajenimi silami začnemo vstvarjati lastno, krepko,, zdravo prosveto. Ta sveta oduševljenost je vi Mariboru strnila lepo število ljubiteljev glasbe v prepričanju* da bi prav to mesto moglo in moralp za Slovenski Stajer postati žarišče glasbe v najobsežnejšem in najvišjem pomenu, torej glasbe, ki bi, si stavila najvišje umetniške cilje in se negovala v vseh strokah: v uku od začetkov, do popolnosti, v petju, v posamnem kakor v zborovskem, v godbi na vseh godalih, v prirejanju, koncertov, pa tudi v ustvarjanju in izdavanju glasbenih del. ,Ta naprava ,se je'krstila na ime „Glasbena Matica Maribor“ in je v svojih predpripravah dogotovljena. Pravila, so odobrena, odbor je sestavljen, poskrbljeno je za prostore in učitelje, pevski zbor že deluje. Ali Glasbeni Matici nedostaje gmotnih sredstev za prvo dobo, .pozneje se bo,'kakor je upati, sama vzdrževala. Zato prosi odbor, naj blagovoli velecenjeno občinstvo, ki rado podpira resno stremljenje za narodni napredek, tudi Glasbeni : Matici priskočiti v pomoč. Opozarjamo, da so stroški za vzdrževanje zavoda, zlasti v začetku ogromni; istotako pa je odbor trdno uverjen, da bodo uspehi stroške višje ko tisočerno vračali.
Klub Cehov v Mariboru. Seja tega kluba se vrši dne 25. t. m’ ob pol 20. uri v gostilni „Maribor“. Člani, prinesite seboj pole, ki ,se morajo takoj poslati v Ljubljano.	:	1
V I. razred; sedaj, slovenske realke v Mariboru se je vpisalo 63 učencev. Nemci so nam prerokovali polom v tem oziru, češ: Saj slovenska javnosti nima in ne bo imela nobenega interesa za slovensko, realko, s katero so izpodrinili staro, nemško. To lepo število'samih slovenskih priglašencev, ^a to. za nas obmejne Slovence prepotrebno realko je jasen dokaz. Zakaj ni bilo slovenskth realcev, ker ni bilo slovenskih realk. Z. novo slovensko realko si bomo vzgojili našo svežo tehnično izobraženo inteligenco, katero tako krvavo potrebujemo. Slovenskemu razredu realke želimo procvit in mnogo uspeha! j
Zmešnjava v. našem ljudskem šolstvu. Pričakovali smo, da bode z začetkom novega šolskega leta natančno določeno, katera , šola bo slovenska in katera nemška. Število razredov bi se imelo določiti po številu učencev in njih narodnosti. Število Slovencev je mnogo večje in tem primerno bi moralo biti število razredov, a, tu kaže,, da se je narobe ravnalo. Najenostavnejše bi bilo: Slovence.'v slovenske, Nemce pa v nemške razrede. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, je v neko tukajšno mestno šolo vpisanih . dve tretjini Slovencev in ena tretjina Nemcev, a učni jezik je od mestnega šolskega sveta določen nemški, Tako je kakih 200 otrok primoranih obiskovati popolnoma nemško šolo, kljub temu, da mnogi med njimi, zlasti s Primorskega in Goriškega ne razumejo prav nič nemški. 'Koliko težav za učitelje' ^n 'za u-čence. Se je čas, da se ukrene, kar 'je prav in v, narodnem oziru pravično. Po našem mnenju bi bilo .najbolje združiti deški šoli na Stolnem in Tapajnar-, jevem trgu v enem' poslopju, kar je, glede prostora v Wielandovi šoli na Tapajnarjevem trgu tudi mogoče, če se premesti trgovska šola in pomožni razredi v šoisko poslopje na Stolnem trgu. Potem bi bila pet-razredna slovenska -šola s potrebnimi nemškimi paralelkami. Mestni šolski svet pa nujno prosimo in tu-
di zahtevamo, da nikakor ne sili slovenskih otròk V šole. z) nemškim učnim jezikom.	i
Šolska kuhinja v Radvanju pri Mariboru. Podpisani smatramo za prijetno dolžnost, se v imenu u-höge šolske mladine vsem darovalcem živil in denarnih prispevkov za tukajšnjo šolsko kuhinjo najsrčne-je javno zahvaliti. V, prvi vrsti največjo zahvalo grofici Zofiji pl. Sikingenovej, ,ki set je v svoji plemeniti dobrotljivosti požrtvovalno trudila ocl veljaka do, veljaka, od’ hiše do hiše nabirat živil in denarnih prispevkov, ter je razun tega še posebej obdarovala 10 ubogih šolskih otrok z, obleko. Njenemu trudu in vodstvu kuhinje pripada zasluga,, da je bilo možno v poletju nuditi vsak dan do 40, v zimi pa do 80 otrokom toplo kosilce. V drugi vrsti gre mnogo hvale grofici Violeti Turjaški, roj. Rozmanit,' potem gg. Alfredu vitezu pl. Rozmanitu, gerentu krajnega šolskega sveta in vlastelinu v Radvanju, Helfridu vitezu pl. Rozmanitu, vlastelinu na Loki, Soherbaumovim bratom Francu in Rudolfu, veleposestniku v Mariboru Rotu Francu, veleposestniku f Radvanju, ki so dajali kuhinji vsako leto znatne denarne prispevke, oziroma večje množine živil. Ob enem se zahvaljujemo gospej Ruprihovi za njeno trudapolno kuho in | razdelitev jedi. Vsem blagim dobrotnikom srčno hvalo in Bog plati tisočkrat! Radoslav Knaflič, šolski vodja; Hren Zvonomir, šolski ogleda; Potočnik Matija, gerent.
Deško zavetišče, v Mariboru v Schmiederer u-lioi 26. V seji 9. t. m. je bilo pravništvo tega zavoda vnovič sestavljeno: Načelnik: podpolkovnik pl. Bla-ha, namestnik okr. šol. nadzornik Licbtenwallner, pevovodja: nadučitelj Hren, gospodarstvo g. F. Scher-. baum, blagajnik č. g. stolni kaplan Aug. Spari, pri-sedniid: župan starosta: dr. Schmiederer, dr. Tur-nor, g. Bernhard st. in Roman Pahner. Ravnatelj zavoda, bivši mnogozaslužni, nadučitelj Engelhard o-stane do časa, dokler ne pride njegov nasiednik g. Dimnik in prevzame. Deško zavetišče se bo vodilo kakor do sedaj pri strogem varstvu jezične enakovrednosti. ; Začetek bo 1, oktobra 1919. Obstoj tega zelo potrebnega zavoda je odvisen le od podpore Dlago-dušnih podpornikov tega mesta. Vsak dar za zavetišče se naj izroči ali pošle g. načelniku. Tudi nabiralna pola bo krožila po mestu,;
Naš mestni magistrat je svoječasno izdal, hvalevredno naredbo, da mora vsak mariborski trgovec in obrtnik označiti svojo trgovino in obrt v samo slovenskem napisu. Ta, ukaz; se je tudi izvršil pod pritiskom in prisiljeno. V. Mariboru imamo sedaj same slovensko napise pri trgovcih in obrtnikih, a neču-vano spakedrana — nemškutarska imena posestnikov raznih trgovin in obrti. Ker soj se pa povspeli sedaj mariborski zagrizeni nemčurji prepričanja, da bo Maibor za vedno jugoslovanski, bi radi nekateri že spametovani izpremenili svoje nemškutarsko imenske spakedranke v pristno, ter pravilno slovenske. Ti strici pa se izgovarjajo, da jim; magistrat dovoljuje na javnih tablah samo; ono ime, pod katerim je bila svoječasno njih trgovina ali obrt protokolirana. Prazen in ničev izgovor!,.Ti gospodje trgovci in obrtniki naj se potrudijo do trgovskega sodišča, katero jim bo radovoljno protokoliralo njih nekdaj nalašč popačeno ime v slovensko. Vsi slovensko zavedni Mariborčani in okoličani pa se (bodo odslej ozirali pri nakupu in naročilih le na one trgovce in obrtnike, ki bodo posedali poleg slovenskih imen in napisov tudi pravilno slovenščino v izložbah in v trgovini ter o-brti sami. Samo golo ime in napisi ,za nas niso in ne bbdo merodajni, gledali bomo tudi na jedro slovenskega duha,; mišljenja, govorjenja in delovanja v. prid naše Jugoslavije.
„Delave.c“ nadaljuje svoj „Kulturen skandal“. Smo že obelodanili „Delavčeve“ za kulturo mariborskega liberalizma reS" škandalozne škarje. Vsakdo bi mislil, no enkrat, to še ni zmiraj inivsikdar. Pa kakor je, videti, duševna luč in zmožnost onih) maribor-«
skih JDS gospodov, ki naj bi vsaj netili ogenj Delavčeve žurnalistične kulture, pojemate, da, ste se že celo pogreznili v brezdno liberalne nezmožnosti. Gospod Delavčev urednik je v svoji 216. številki zopet posegel po Novi dobi, ter je dobesedno preplankal tokrat dr. „Alojzijev“članek „Opombe po zboru občin in okrajev“. Gospodje krog Delavca, zakaj dvojni list in dvojni stroški? Mi smo prepričani, da je dobro u- j rejena Nova doba dokaj razširjena pri' mariborskih j JDS pristaših. Da ne bo potreba istih (res važnih kulturnih člankov) dvakrat tiskati v Novi dobi in Delavcu, naj si naročniki Nove dobe važnejše, kulturno škandalozne članke prečitajo in podčrtajo ter čez tokaj dni zopet preberejo. Kar se pa tiče Delavčevih podlistkov, bi našim Mariborčanom priporočali Slov. Narod, ki jih prinaša prej in iz virov pisateljev samih; Delavec jih le ponatisne za nekaj številk pozneje kot Narod. Radovedni smo ali Delavec tudi kaj plačuje za te ponatise, ali mu pa bratski listi dovoljujočo ponatis zastonj, da se napredni članki in podlistki še bo1] razširijo in zabijejo v res, trde JDS Slave;. Mi pa upamo, da se ne bo drznil Delavec vsaj v bližnji prihodnosti grometi v uvodniku Z| liberalno kulturo budečimi članki, ampak, če bo že plan-kai, bo naslavljal svoje poiuljene članke bolj ponižno skromno brez oklicov: Skandal — kultura itd.
Dijaški dom v Mariboru išče prefekta, Prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Nastop takoj.
Zvedeli smo iz zanesljivega in verodostojnega
vira samih JDS-zaupnikov, da so generali JDS stranke v Mariboru zaupno sklenili, da bodo odslej nadzirali in kontrolirali po nedeljah in praznikih pridige in nauke naše duhovščine. Mi sicer ne vemo, kak namen in pomen,da bi naj imel ta sklep in ukrep liberalcev, ker» še doslej vendarle ne poseda ta stranka vrhovne nadoblasti nad Cerkvijo in njenimi služabniki. Iz verskega stališča pa to nakano’ liberalnih — brezverskih kolovodij pozdravljamo, ker bomo imeli odslej čast ter priložnost pozdraviti v naših hra-j mih božjih; dr. Kodermana/ Pfeiferja,' Lipolda in Irgoliča, katerim so bile hiše božje do danes španske j vasi. Mogoče, da bo pazljivo poslušanje besede božje j tudi te, zagrizene nasprotnike verskih navkov in na-načel dovedlo na vsaj prijateljsko, če že ne bratsko, versko stran. Bog ukreši zaslepljencem luč spoznanja, ki bi naj rodila sad pokore in poboljšanje na, do-sedaj versko nočno temni — liberalni strani. Torej pozdravljeni v imenu1 Gospodovem!
Najmodernejša mesnica v Jugoslaviji. Naš narodno zavedni gostilničar,, mesar in armadni dobavitelj g. Josip Kirbiš) v Vetrinjski ulici v Mariboru je razširil svojo poprej neznatno mesnico v veliko, moderno, z vsemi udobnostmil opremljeno mesnico, kateri gre prvenstvo) v Jugoslaviji. Stene so iz emajliranih plošč v slikovitih barvah, plošče miz iz karara-marmorja, strani dveh mogočih plohov i pa krasite dve tehtnici iz medenine. Niti Gradec, niti Dunaj nimata lepše in modernejše mesnice !
Raznaševalci
za naše liste se sprejmejo proti dobremu zaslužku. Cirilova tiskarna.
lf najem
se vzame večje skladišče, ako mogoče tudi s pro štorom za pisarno in sicer ob kaki glavni prometni cesti v Mariboru. Odkup se izplača. Posredovalci dobijo dobro nagrado. Po nudbe na Gigovič, Mari bor, Glavni trg 21.	195
Perilo za snaženje sprejme po nanižjih cenah Marija Bi ton ja, Maribor, Tegetthoffova ulica 6, na vrtu.
Peč iz železa, popolnoma nova se poceni proda. Tegetthoffovi cesta 18, pritličje, Maribor.	206
Sprejme se učenka iz poštene hiše v fotografijo Kurnik, Grajska ulica 16.	205
Gostilna pri,, Zlatem konju“
v Vetrinjski ulici v Mariboru
vabi v soboto, dne 27. septembra zvečer na
pečeno gos.
Koncertrira priljubljena domača godba na gosli in glasovir. Izborna nova in stara vina najrazličnejša mrzla in topla jedila!
Vstop prost!
Na mnogobrojen obisk vabi
gostilničar ka.
Yeč zmožnih ključavničarjev
najde takoj delo v Kranjski tvornici železja in bravarske robe u Kamniku pri Ljubljani.
oeoeoeoeeeeeeeooeeoeèeeeeeeeoeoeoeeooeeeeeo
Otvoritev mesnice! sl
Cenjenemu Občinstvu si nsojam naznaniti, da otvorim v soboto, dne 27. Septembre moderno (J) opremljeno mesnico v lastni hiši v Vetrinjski ulici št. 7 v Mariboru. Ker se bo sekalo meso (j)
na dveh plohih, je izključeno vsako čakanje, Prodajal bom blago prima kakovosti :*; ^
Za obilen obisk se priporoča
Josip Kirbiš, mesar. ^ oeeoeeoeoooeooeeeeeeeeoeeoooeeeoooooeoooeoo