Leto IV.,
Szombathely, 22. aprilija 1917.
Štev. 16.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto vsakeml na njegov naelev 6 K. Stopao v edno fare.............................4 K.
Sena Novin v Ameriko Je na lete................12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 filerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSEMFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more pošllatl naročnine I vsi doplsl, nej pa v tlekarno.
Vsi naročniki tak dornaü kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i da konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga.u
Zahvalnost po sv. obhajiii.
r,ln odprle so se njima oči, i sta ga spoznala.“
(Luk. 34., 31.)
Kak je to, ka sta vučeűika v Emaus idočiva Jezusa po celoj poti poslüšala, si ž njim zgučavala pa li ga ne mogla spoznati, pri večerji pa sama lomitev krtiha njima je že odprta oči? Sta ga prle ne dobro gledala ? Nasproti. Prle sta ga ravno bole vidila zato ka je den bio, zdaj pa, ka je noč nastanola, sta slabej spoznavala. Pa le se pripeti nenavaden dogodek: v noči, kda ne vidita, spoznala človeka, koga vudne, kda je ž njima šo/ H¾StaT NénavSdna réč je to, ali mnogopomenljíva za nas. Če ne ga vere, niti pri belom dnevi se ne vidi Bog, če pa smilenje mamo, jo dobimo, ka še v trdoj tmici ga vi-dimo. Zato sta njidva nej spoznala Jezusa vudne, ka sta ne vervala v njem; ves njidva guč dvojnost odkriva, nesta mela stalno, prave vere v njegovo vsta-nenje, to je v njegovo božanstvo. Ali kak sta smilenje pokazala, ka sta pot-nika posili na stan prijela, sta dobila nazaj zgübljeno svetlost vere, spoznala sta ga pri lomlenji krüha. Smilenost do Jezusa nam da njega spoznati, oj kažimo jo v velikoj meri, ka mo mnogo vredni ednok viditi iz neskončno velike lepote njegovo.
Smilenost do Jezuša 1 Kak i kje njemi jo naj skažemo ? Ve je ne potnik več, kak je tedaj bio! Ve ne potrebűje jesti, se zoselo z zemlje v večni dom, kde ga narahnja i napaja neskončna nebe-ska blaženost. Istina je to. Ali ne po-zabimo, kda je v Emaus šo, je že tüdi ne potrebüvao jela i pila, njegovo telo je te že odičeno bilo i plavalo v ne-beskoj radosti, pa li je sprejeo ponti-jeni stan i ponüjeno večerjo. Zakaj pa dela te to? Ljübezen ga sili, Jjübezen do nas. On sam mi razjasni to Pitanje z svojimi milimi rečmi: „Eadosi mi je.
naj morem z človečimi otroki biti. “ (Preg. 8», 31.) To njemi je dalo potniško pa-lico v roke, ta ljübezen do naših ne-mrtelnih düš. Rešiti šče on nas zato ka z nami šče biti i da mi nemamo gorprikazati zroka, zavolo šteroga bi nas dužen bio rešiti,, zato se nam ponüja za potnika, za potnika pomenjkanje trpečega, ka bi nas geno z svojim siromaškim stanom na smilenost, štero je on dužen povrno!! poIeg svojega božjega obečanja: „Blaženi so smileni, zato ka smilenje züLdobijo.* (Ma t. V. 7.) Smilenim smilenje obišče i da tüdi, zato ka boža reč ne more minoti. „Neba i zemlja prejde, moje reči pa ne pridejo.* (Mat. XXIV. 35.) Da sta dva vu-čenika smilenje pokazala njemi potniki, sta naj vekše smilenje dobila od njega, vero i po njej njega samoga, njegovo presveto telo, v štero se je krüh po blagoslovi spremend, kak sv. očaki razlagajo. Odket se je pa podao on na pot?	„
Od svojega doma. I te dom je bio grob njegov. Z groba ide na pot i išče smi-lena srca. Pa znate vi za grob njegov ? Na oltar se zglednite, na sveti taber-nakl, to je grób Jezusov. Sem ga po-loži maticerkev, kak ga je nekda mati Marija v grob. Ali povejte, je mrtvec bole mimo v grobi, kak Jezuš tü ? Se gene od sebe sv. hostija ? Pa ne je morebit skrit pred našimi očmi prebi-valec tabernakla kak mrtvec groba ? Pa ne diče, se ne deré okoli oltara vse tak, kak okoli groba, kak da bi živoga tü tak ne bilo kak v grobi ne ? Taber-nakl je tüdi grob samo z tem razloč-kom, ka je tü vsikdár živ Jezuš, v Je-ruzalemskom grobi je pa dva dni mrtev ležao i samo na vüzem je oživo. Z tabernakla ide Jezuš vő po sveti i išče smilena srca, ka bi smilenost mogo z smilenostjov, z verov plačati. Ga ne vidite kod bodi? Ne, ne vidi te ga, kak Emauskiva vučenika, ne zato ka ne-
mate žive vere v njega. Oj hodile zato smileni do njega, ka jo dobite, ka de ga vendar vredni enkrat gledati.
Vi mislite, ka bom jaz vam zdaj smilenost do siromakov priporačao O Ne. Čeravno je istina to, ka kaj siromaki, pa še tomi najpozadnjejšemi včinimo, Jezuš! včinimo, zato ka je on pravo to, jaz veudar nemam v misli te smi-lenosti. Do samoga njega, ki z oltara stopi i potüje po sveti, do njega bi rad vlejao v vaša srca smilenost. Po-tüje pa on na dva načina draga düša: z tebov i z drügim. Smilenje njemi kaži zato, tak kda z tebov, kak kda z drügim ide. Jeli razumiš me? Smilena bodi, draga düša do Jezusa, kda se ti prečistiš i kda se drügi prečisti. Glej, te najlepši i najdragši i naj bolši i neskončne ljübezni pun Gospod se je zdigno z graha,' z oltara i prišo k tebi pa k drügim i potüje z vami. Ide z tebov, ide z drügim po • poti. Ti znaš to, ti verješ to. Pa vendar kaj delaš po poti po sv. obhajiii, Kaj delaš ti i kaj delaš s tistim, ki se je pre-čisto ? Vučenika sta si pogučavali z njim od božjega kraljestva, od njego?oga trpljehja. Glej, to je že milenost. I bila bi ta smilenost, če bi njidva samo svoja dugovanja naprejprinašala, njega pa ne bi k reči püstila ? Jeli da ne. Gledaj trdokorna düša ti, gledaj ne-pošteno srce' ti, gospod nebe i zemlje, potüje z tebov, na vüstah se ti bli-ščijo še kapljice. njegove krvi, po düši se ti razleva še nepopisna lepota, svet-loba, angelje te čüdeč se prevajajo, ka si grešno stvorjenje vredno poslalo pre-bivališče biti Stvoritela, kaj je njim svetim dühom ne dovoIjeno, pa ti reči ne voščiš svojemi Gospod!. Ideš z Go-spodom po poti, pa niedne reči njemi ne poveš, niednok ga ne pogledneš; ide tvoj bližnji ž njim z cerkvi, ti znaš to, si ga vidila klečati tam pred taber-naklom, pa ne pogledneš Gospoda pri
2.
NOVINE
1917. Apriüja ¾¾.
njem, ga poglednoti ne daš, ne püstiš guč na Gospoda obrnoti, ne ti je po-voli misel na njega. O tesna i nesmi-lena srca človeča! Komaj požréte sv. hostijo, že bežite z cerkve, komaj sto-pite prek praga cerkvenoga, že vas vse zanima samo on ne, ki je više vsega. Pa kak njemi ne voščite reči po poti, tak njemi tem menje voščite štera v svojoj hiši. Ste njemi pravili kdaj, kda ste od sv. obhajila k pragi svojega doma prišli, kak vučenika emauskiva: Gospod ostani z menov? Ste ga silili, kak njidva, naj stopi notri? Ste pravili kda sveta: dober Jezuš, ti si se ščista meni dao dnes, oj tebi se jaz tüdi popolnoma prekdam? Hiša, v štero stopim, tvoja naj bo, deca, štero si mi dao tvoja naj bo, z imanjóm, štero si mi posodo, ti ravnaj? Ste pravili kda tak? Ste mislili na den večkrat na svojega prevelikoga Gosta, ali stene svojo düšo naklali že na den prečiščavanja z teli-kirni posvetnimi, grešnimi, telovnimi misli, ka je on v njej več ne meo mesta i je mogo pobegnoti ž nje? Si-romaški, pomilüvanja vreden najbolši moj Jezuš! Pa bi duže jaz tak neza-hvalen bio? O ne, nikdar ne! Mené naj ne dojde vočimetanje: „ Vol spozna svojega gospoda i osel jasli svojega gospodar, Izrael pa ne pozna mené, i ljüd-stvo moje ne razmi.u
Ja? spoznati ščem tebe (Is. I. 3.) dober Jezuš, kda boš potüvao z me-nov, ali z drügim, gučao bom od tebe i za tébe, to je samo takše, kaj de tebi na čast i te ne püstim vkraj od moje hiše, od mojega dela, od moje dece, od vsega mojega. Nikdár nej Jezuš dober, nikdár nej, nikdár nej! Svetniki nas tak Včijo, ka edno jedino sv. obha-jilo má takšo moč, ka človeka posveti, da sveti ostane i nikdár več smrtno ne zagreši. Ka niti vnoga sv. obhajila to pri dostih ne dosegnejo, je zrok neza-hvalnost. Jezuš je pravo: „Ki ma, njeni se] da, t de ohiZjavao*, to je, ki s$ozna, ka má pri sebi Bogá, ki je zahvalen, on dobi vsikdar več, „ki pa nerna, še kaj má, se njemi odvzeme“, (Mat. XIII. 12.) to je, sv. obhajilo, da je nezahvalen, njemi vsikdár menje milošč prinese, nazadnje se njemi pa ešče ščista od vzeme, nevreden postane. To čaka i na mene, če bom nezahva-len, če bom pa smilen, spoznam po njegovih darah vsikdar bole. Jezusa. To smilenje do Jezusa potnika óbečajmo zdaj. Obečamo, ka mof celi den, kda se prečistimo, mnogo mislili na njega si ž njim pogučavali i drügim, ki so srečni bili kak mi, tüdi to zahvalnost voŠ čili.
Bojna.
Jezuš je dober pastir. To čtemo v de-nešnjem evangeliji. On sam pravi to od sebe i posvedoči njegove reči veliki pétek, kda je darüvan za svoje ovce, naše düše na grozno smrt. Zdaj žive opet, ali izdaj je dober pastir: išče svoje ovce i se darüje za nje. Samo, žalibog, mnoga se ne da dočakati, od-beži, vujde, drüga pa zanemari njegovo daritev, sv. meše in obhajilo. Prosimo smilenje za oboje. Molimo za povrnenje grešnikov k njegovim odiče-nim ranam dnes, prosimo dobroga pa-stira Srce, naj se odpre tistim, ki ga ne pohajajo i tistim, ki njegovoga glasa neščo poslüšati to je za nevervajoče i mlačne kristjane. Njegova roka daleč segne, njegovo Srce se neskončno ši-roko zna odpreti vüpajmo se. Samo en Očanaš v te námen zmoliti, nas mesece zna k miri bliže prinesti i do-končati te grozen boj, od šteroga za-dnja poročila so sledeča:
Rusko bojiŠČe. Potom, ka smo pri Stochodi više 10 jezer Rusqv zgrabili i mnogo strliva zaplenila je mir na tom bojišči. Tüdi je veliki sneg spadno v Karpatih. Ruse je ta naša zmaga tak prestrašila, ka kričijo: domovina je v nevarnos1i.
Francozko bojišče. Angleži so pri Arrasi Nemce, premagali, vnogo strliva zaplenili i više šest jezér jih vlovili. Dve divisiji sta jako dosta trpeli. Tri mile so dale prišli ztem Angleži. —- Na Reims so Nemci v 24 vörah 7100 granatov püstili. — V Belgiji so Angleže Nemci nazaj porinoli.
Na morji se ladje dalje potaplajo, edna nemška vojna ladja se je tüdi.
Na drügih bojiŠČah menjši' spopadi.
Misijonski glasi-
V našem kraji ljüdstvo jako rado pijé, kaj je zaistino že ne potrebno. Penez da za tisto ta, kaj žeje ne po-gasi, teli i düši pa večinoma škodi. Za šalico teja plačajo 1 kor. 60 fil., pa samo v ednoj krčmi se jih do 100 spije po nedelah; za kühanoga vina liter plačajo 10 kor., za butelijo šam-panca pa 14 kor. K tomi še kartajo. Od Boga na dobro dani penez kak krmi pečenke za hüdoga düha! To prinas v žalostnom bojnom časi. Prek morja v poganskih krajeh pa se deca ne more okrstiti, zato ka nega penez iz naših krajev. Tam se dete more od-küpiti, če njoj oča merjé, ovak se ne more krstiti i da se odraščena krstijo, more njim misijonar dati Še obleko i hrano. Z koj pa da to i plača od-küpnino če doma se to tázapije ? H krsti ednoga deteta potrebüje 24 kron. Kak lehko bi darüvali to naši šampanski
bratje, še bole pa sestrice tejske! Z ne-rednov pitvinov si vužigajo krv, kak da nečistoče prinas ne bi bilo, siro-maške svoje poganske brate i sestre pa nehajo mirati brez krsta. Ste od Boga zato dobili blagoslov v teh krvavo letah? Sodite sami.
Betežnike, sirote prinesejo k misijo-narom i misijc,nskim sestram. Ali da ne ga sredstev, morejo je odposlati i z tem je ne nehajo samo v trpljenji, nego tüdi v poganstvi. Bolnišnice, siro-tišnice, keliko düš bi rešile, a ne morejo je, da se žalodec i gut več štima, kak njihova nemrtelnost, kak njihova nesrečna večuost!
Zdaj kda so naše misijonare i misi-jonarke odegnali Francozi i Angleži, morejo je domačini nadomestiti. V te namen so nastavili semenišče v Kati-gondi v Afriki, kje se 16 zamorcov vči za dühovnike i so že vsi oblečeni. Vse navdüšeni so za božjo čast ti mladi leviti, ali brez pomoči moro svoje šole dovršiti ?
Sestra Berhmans piše iz Madagaskar otoka, ka zavolo siromaštva do mogli sirote iz sirotišnice domo k poganskim starišam püstiti. Krščansko, Jezusa po-znajočo dece, ovčice male med zgra-b)jive vuke, šteri do je še z bitjom silili nazaj v poganstvo, nazaj na pol teme i pogübljenja. Oj zmislite si na té sirote, kda vas na pilo rata hüdi düh, rešite te sirote, obdržite je za Kristusa z svojim zatajüvanjem.
Mojim mladina prijatelom.
Ti moj mladi prijateo šče v školo hodiš. Zdrav si kak riba v bístroj vodi ; to ti vidim na svojem mladom, vsigdar rdečkastom lici. Kak roža se mi vidiš, štera se razcveta.
Denes je nedela. Poldné je minilo in ti prosiš tvojo lübo mater, naj te püsti malo vö-ta k vodi ali pa v log. Kak dobro mater maš, kak te rada ma: do voli ti in ti odbežiš na lehkih nogah...
S sunčnim zahodom prideš domov-kak pa, lačen. Pa ka ti jé? Ka si tak bledi? Kde je svoje zdravo ličece? — Ne vüpaš mi povedali: Sram te je. — Odkrito mi povej: si kadio?—Ne vüpaš mi povedati. No či mi ti neščeš povedali; te ti jaz povem ka se je s tebov godilo: Kadio si!! — Zakaj? — Tüdi to mi ne vüpaš povedati. Naj bo; ali zdaj si sedi k meni pa me poslüšaj, jaz ti vse povem kak se je v tebov godilo.
Vüni si vido „velike“ dečke. Vsakši je meo cigareto v vüstah. Za njimi so ostajale meglice dima. V tvojem mladom srei se je obüdila želja, da bi že skoro prišeo tisti čas, ka bi tüdi ti kadio, kak tei veliki dečki. Rad bi že bio v njuvih vrstah, nekaj več kak tvoji vrstnikL Šo si pa si si küpo za 4 filere dve ciga-reti—pa si kadio! Zdaj sam pa nekaj več! Ali komaj si dvakrat potégno, ti
1917. Aprjlija 22.
NOVIN*
3£
je v želodci pa v glavi že nej dobro bilo. Te si si pa inislo: Ka bi me ta edna mala cigareta mogla pomagati? — Potégno si šče izdaj dvakrat. Ali zdaj je zadosta bilo, več si nej mogeo. Tvoj nepokvarjeni želodec je nej mogeo več prenašati... Zdaj si pa domov pri šola čen, pa glava te boli! Nej moj mladi prijateo, ka je tak bilo ? — Ka ti pa zdaj povem, to si vzemi k srci, pa boš poti! v življenji rad, ka si me bogao.
Kaditi, to je pred tvojimi očmi nekaj vitežkoga, nekaj možkoga. Veseli me, ka tvoje srce hrepeni po nekaj takšem, ka je nekaj več. Ali moj mali in mladi prijateo, ti si si ravno tisto zvolo, kaj dela velikoga, starejšega za maloga, zato ka kadilec ne spravi vküp iz vseh svojih moči niti teliko moči, ku hi se mogeo odvaditi, — kakšté bi rad. Tüdi on je negda tak bio kak ti v svojoj misli. Ali nišče ga je nej oporfmo, ka je to nej nikše vitežtvo liki slabost. Jaž ti pa povem nekaj drügo, nekaj zaistino vitežkega. Zaistino vi težko bo to, skleneš, tak skleneš ka nikdár ne prelomiš svojega sklepa: Jaz nebom nigdar kadio! — Či boš koga vido, ka kadi, si misli sam pri sebi; mlajši sem, ali vekši pa močnejši li v svojoj voli. Či de ti pa kda šteri pajdaš pravo, Zakaj ne kadiš, jemi možko po ve j: Zato ka jaz tak ščém. Jaz ščém, ka nebom kadio. Zato ka sem nekaj več kak vi, pa to ščém zdržati, Marija naj mi pomaga! Moj mladi prijateo, ravno tak skleni z žganicov pa vinom, pa boš vido, tvoje lice ostane rdéče, zdravo. Valao, boš za nekaj več pred lüdmi pa pred Bogom!
To ti povem jaz, tvoj najbolši pri-jateo, šteri sam ravno tak skleno, pa sem zdaj veseli.	J. G.
mladi vojak
vkrepéevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za malo stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodiíom stanejo K 12 pošt-nine proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko! zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju' Brno Štev. 85. Moravsko.
Dom i svet. — Glási.
Bojna napoved Kube. Otok Kuba nam je tüdi boj napovedala. Prle je slišo te otok pod Španjolsko, ali 1. 1898 po zgübljenoj španjolskoj boj ni je prišo pod amerikansko oblast z otokom Portorikora vred. Prebivalcov ma nekaj više od dva milijona, ki so katoli-čanci. Krajina je nezmerno bogata. Tü se dela j o fini Guba, Portoriko i Havanna cigarje. Havanna je glavno mesto otoka. Kadilcom do mogle en čas sline te či po dobrih cigarjih iz Kube. Zvün te neprilike,. nam dröge nesreče ne prinesé bojna napoved Kube.
Amerika. Naše ljüdi v Ameriki ne zaprejo, slobodno se prosto gibljejo, ali brez dovoljenja ne smejo odpotü-vati, do vsi prešteti i v žapisnike spisani i od bojnih postaj strlivodelnih fabrik najmenje 15 kil. oddaljeni. Če bi pa šteri kaj poskuso proti državnomi miri, bo zaprt i spravljen v kraj, šteroga predsednik določi. 65 Nemcov so že zaprli. — Do 100 nemških ladij je amerika zasegnola. —t Panama ljüdo-vlada je obečala pomoč Ameriki proti nam. — Jüžna i srednja amerika z Severno v drži i se pri pravijo proti nam.
Naš Sküpni vojni minister, baron Krobatin je odstopo.
Pod orožje stopijo maja 14. od 1886 do 1872. rojeni, ki bi mogli aprila 16. oditi.
Mrtev je: Dr. Berger Ignac, vpok. pleb. szentgyörgyvölgy -ski bivši državni poslanik, na kogat,so na Bakši naši Slovenci negda tüdi glas davali. — Krajcar Šandor, pošlar vRankovcih. 37 let je veselo vodo ránkovsko pošto pokojni; dužnost svojo je verno spunjavao. Trezen, reden človek je bio, ali da je že v mladosti v takšo drüžbo prišo, štero na vero malo da, -— pisač je bio, — je on tüdi slab bio v veri. Kspovedi neje bodi. Ali dober Bog ga je na skradnjo vüro ne ostavo, zadobo je milost, ka je pobožno sprejeo svetstvp za vmirajoče. Mislimó i vüpamo se, ka njemi je to veliko miloščo pomagalo to tüdi spravili, ka je naše pobožne Slovenske liste jako priporačao, šterim je pa v začetki tüdi veliki sovražnik bio.—Molimozaobe düši.
Preirgali smo zveze z Ameriko v. Amerikanski poslanik je odpotüvao z Beča, naš pa z Wasbingtona.
Pruski Knez Fridrich Kard, šteroga so Angleži zgrabili, je li mrtev, kak španjolski Kralj poroča. Krv njemi je žnotraj stekla.
Vojaki roparje. V Monošterskoj okoli či so že dugši čas pri vnogih hišah ropali. Zdaj se je posrečilo tri ropare zgrabiti: vojaki so, ki so od svojih polkov odskočili. Bilo jih je šest, trije so vujšli brž na Štajar.
Grozovítost hromoga vojaka. V Stan-kovi poleg Ženavec je Cotter Janoš, hromi vojak moro boga toga kmeta Preininger Jožefa z ženov i hčerjov. To je prle še oskruno. Podivjani človek je celi hram spremetao, ka je iskao peneze.
Naš apoštolski Kraij je zj;Kraljicov pohodo nemškoga Casara i casarico. Namen obiskavanja je tüdi sklenjavanjemirti.
Finnska si je apr. 4 sama določila, na kakši način se šče vladati. Odredbe zadnjih 30 let, štere je carska oblast izdala proti pravici Finncov, so vse zbrisane. Finnska je dobila nazaj svojo samostojnost, kak prosta država šče z prostov Rusijov v nerazrüš!jivoj zvezi ostati kak prinas Hrvatska z Vogrskim.
Ruska vojska šče boj dale pelati, ali žele Ijűdovlado, to je mesto casara predsednika,
Tolvajija. V Büdincih pri Bedič Petri so tolvaj! že dvakrat živež porobili, ka sirote šo mogle blažene svetke pomenj-kanje trpeti. Stari 85 let star glühL človek pa ženske so samo pri hiši, zato je tak batriven bio zanikojni tat. Zaistino žalosto!
Nik(asti 20 filerje samo do konca toga meseca volájo! Pazite.
Posebnoga mirö Rusi ne do sklen-javali, čeravno to neso svojim zavez-nikom znova obečala Nego pripravni so od mirű gučati tak z svojimi zavez-nikí kak z Nemčijov.
Cárovo imanje je nova Vlada vkraj-vzela i je pripisala k državnomi imánji.
Nemška casarica odda svoje kinče, naj more tem več pomagati zmučenoj domovini.
Naš novi domobranski državni tajnik je podveliki general Tabajdi Koloman. Iz prostoga veškoga notar!uškoga sinü je postao tak- veliki gospod. Zdaj ma petdeset let.
Otoke Antille so Danci Severno-Ameriki odali. Te dni so razobesili obprvin amerikansko zastavo na otoki, šteromi je novo ime: Virgon Island of United States.
Ćarna kava se prinas po odvečerkah ne sme duže tržiti.
Na misijone so darüvali: Koštric Jožef z Žižkov 4. k. Drüžbe M. 7. Ra-dosti z y. Poláne 18 k. 90 f.; Djura Treza z G. Bistrice 4 k., Perša Magda z Žižkov 2. k., Roš Andraš i Smodiš Matjaš z Beltinec, vsaki 10 k., N. N.
1 kor. 10. f.
Slovo vzemej0 od svojih dühovnikov, vrednika Novin, vesele Slovenske krajine, od štere se odtrgnejo kak kda na poli najlepše cveteče rožice kosa pokosi, od cerkvic slovensko, od starišov dedekov, rnamic, sester, bratov, rodbine, botrine, sosedov znancov, prijátelov, pajdašov, čtevcov M. Lista i Novin pa vseh Slovencov. Vsem sé zahvaIimo za dobrote i prosijo vseh molitve. V Marijino varstvo zročeni idlo veselo branit domovino, še pripravni so vmreti za njo. Marijo si zvoljio za vodnico. Ona naj vodi tüdi njihove domače, ka mladina čista ostane. Obečajo svojim dragim domačim, štere so povrgli kak drobne ptičice v starosti, slabosti, ka če se vrnejo nazaj, njim plačajo vse njihove trüde, do njim verni do hladnoga groba, naj njim samo odpüstijo vse njihove razžalitve. Stanko Mihaly i Vinčec Jožef z Trnja, Horrat Mai tin z Črensovce, Prša Ivan, Lebar Anton, Vinčec Štefan z M. Polane, Bohnec Jožef z Gomilic, Zenkorič Štefan z Hotize, Cigan Jožef z Kapce, Malačič Štefan z Filovec, topni-čarje slovenski v trdnjavi.
Obeso se je v Püconcih Šoštarec Ferenc, 72 leten starec. Nevzdravljiv beteg ga je Spravo v to nesrečo! Živo Jezusova vera širi se, te ne bo samomorov:
Zgrabljeni tolvaji. V Črensovcih v goraj em kraji so odnešeni küvi, ali hitro so to okradjenci vpamet vzeli
4.
NOVINE
1911. Aprilija 22.
i se paščili k brodi, kje so svojo stvar pri adrijanskih dečkecah najšli, šteri so jo šteli na Štajar spravili. Starejši tolvaji so odišli, zdaj so mlajši nasta-noli, tolvaj pač biti more. Starišje, komi je to sramota i greh?
Rusija. Nemir še zmerom trpi. Zdaj se hapijo pali kmeti puntati, prle so se pa delavec V grofovske grade vdi-rajo, ropajo, gospodsko imanje pa si osvojávlejo. Vlada je vstanovila zdaj poseben Odbor, šteri de zahteve kmetov preiskavao i njim k roki stao. — Stranka za boj vsikdar menje veljave ma, mir zahtevajoča stranka pa močno rasté. Vojska i socialisti ščejo mir, ne pa tüje države, kak Miljukov, zvünanji minister. — Stranka kadettov je kre ljüdovlade, to je večina dozdaj nešče nazaj casarstva. — Bogati Srbi i Ro-mani so mogli zavolo pomenjkanja živeža povrči Rusijo i se odpelati na Francosko ali Švicarsko. Anglija je ne püsti notri. — Anglija žele dobili en de! severne Rusije. Pogajanja z vladov tečejo še. To pa Šče zenkraj proti Nemcov z drügi kraj pa, naj razširi svojo oblast še na té kraj sveta.
Nemčija. Nemški casar je odredo, naj se priprave naredijo v Prosijo za neposredno splošno i skrivno volilno pravico. To teliko pomeni, ka de vsaki moški, je bogat ali siromak, meo pravice glas (votum) dati na koga šče. To glasüvanje de se pa vršilo skrivno, to je zapišé volilec tistoga ime na eedilo, koga šče i ne de trbelo glasno povedali, na koga da glas.
Stre!o se je Knez Odescalchi Zoard, vogrski velikaš, zato ka se je odkrilo, ka je vkano vojsko, šteroj je iz svojih fabrik vnogo reči dovažao. — Mirna düšnavest in pa pokora ne poznala samomora.	»
Dar vojakov. ,Priletni vojaki vam z dobroga srca drűjemo 25 k. na podporo M. Lista in Novin pa 10 k. na samostan: Špilak Štefan z Bratonec, Zver Mihal od Lipe, IIozjan Jožef z M. Polane, IIozjan Andraš z Adrijanec, Maučec Ivan z Gančan, Baligač Janoš z Béltinec, 8eruga Ivan z Melinec, vsaki 5 k. domobr. 20. dpp. — (Bog lepo plati na preobilnoj podpori! Vrednik.) — Z ednim vam tüdi naznanjamo, drago naše žene, ka radi trpimo za vas, še mréti smo pripravni, oj ve pa molite za nas. Veselje naše se tü le hitro skadi, ma mnogo sovražnikov. Spom-lad, štera se nam bodi i nam srce t radost ziblje, se prehitro v žalost pogrozi. Ptičice, štere nam spevlejo, odganjajo granate, rožice, štere nam precvečejo i dišijo, zasipavajo šrapneli, veselje naše do matere nebeske, Dev. Marije, nam pa kalijo püsti jeziki, šteri dobra ne vejo spregovoriti. Oj molite za nas, ka ostanemo mi slovenski vojaki srčni junaki Marijin!, ka obladamo greh i kraljevski, ka zmagamo za domo-vino. I tüdi ve, deklice Slovenske, kda te gredice kopale, rožice sadile pa spevale lepo: Marija, Marija, hvaljena naj bo: mislite tüdi na nas, spevlite Mariji na čast za nas.
P0zdrav pošilajo: Marič Matjaš, deset-nik 20. dpp. z Adrijanec, vsem dühovnikom; Puhan Štefan i Golob Štefan, telefoniita pri 13. dpp. starišam, bratom, sestram, vsem Slovencom, posebno naročnikom Novin; iz visokih gor se milo zgledavata proti domačoj zemljici, molita za svoje drage i to tüdi od njih prosita ; Schadl Jožef podd. tel. pri 84. dpp.; žalostno njegovo srce je žmetno čakalo slovensko čtenje; to ga zdaj najbole veseli ka more v svojoj maternej reči slovenski navuk čteti; Maučec Ludovik, z Beltiaec, Maučec Martin z Gančan; Čéh Ivan z M. Polane, topničárje, celoj slovenskoj krajini; srčno veselje majo nad poslanim dobrim čtenjom, greha se bodo skrbno ogibali, naj odičeni Jezuš čem prle pod ar! zburkanomi sveti bla-ženi mir; Kolenc Štefan, 14. topničar, z Go-milie, starišam i vsem domašim; do srca genjen misli na mili rejstni dom i pravi vsem domačim : zbogom; Geder Janoš z Topolovec, Ülen Jožef z Rankovec, Bokan Peter od Sv. Jürja, Keréc Janoš z Koprivaika, M'eneigar Mibel od Sv, Jelene, Škerlak Matjaš od Grada, od železniškoga polka, vsem svojim dragim domačim, rodi, dühovnikom; Geder Jožef, letalee, z Korošec; Škafar Matjaš, četov. z Beltinec; Balažic Martin, pionér, z G. Bi-striee; kda mile zvezde brodi na nebi, ga düša pela pred zvezdo na morji našega življenja nam pol kazajočo pred Dev. Marijo i prosi mile Slo?enee, naj prosijo to jasno zvezdo za blaženi mir ; Korač Janoš, pešak 104. batal-jona, mater!, sestram; v ledeni strelnih jar-kah prebiva, ali toplejši postanejo to, kda do rok dobi M. List in Novine; te že ga obdajo Őehi, PoIaki, Vogri, Nemci i vsem tolmači naše mile spise i občüdűjejo Iepoto Slovenske reči pa bistro glavo Slovencóv, ka se vsaki jezik tak hitro navčijo; Mukič Ludovik, Marijin List njemi düšo tolaži i ga čuva greha, radi ga čitejo še Slovaki, Vogrom ga pa raz-laga; Štesl Franc, sapör, z D. Slaveč, vsem Slovencom, posebno našim naročnikom; Novine so ga od kartínja vkraj spravile, dokeč drügi kartajo, on čif é in na Boga misli; Gla-vač Jožef, stražameŠter, Glavač Štefan, Lebar Mihal, Matjašec Štefan, četovodja, z Beltinec, Jlani Matjaš desetnik z Odrijanec, Pucko Martin z Gančan, Őrnovojniki 20. dpp.; z po-polnim vüpanjom do Srca Jez. ido na bojišče že štrtikrat; to najbole Srce jih je dozdaj obranilo; v podporo düševno prosijo naše dobro slovensko členjé.
Prsne boleČine so neprijetne i za odiha-vanje škodljive, moremo je zato brž ozdraviti. Vraslvo za nje je Fellerov „Elsa-FIuid“, šteroga priporača više stojezer zahvalnih pisem. Predbojnske cene. 12 kantie poštnine prosto pošlje za 6 kor. lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Centrala 146. Horv. Fellerove narahi poganjajoče „Elza-krogljice* so tüdi dobre. 6 škatlic franko 4 kot. 40 fiL
Pošta.
Šnidec Kata. Rakičan. Prepisao sem. Vi-češnji penez nemate kam obrnoti zavolo drage poštnine. Ostanejo za List i Novine. — Vsem, ki so nam k vüzmi pozdrave i dobra želenja poslali, se toplo zahvaIimo. — G. J. M. Črnci. Poslao sem sini.
cena! poštnine prosto4K40í.
Pri potrebno] i vrednoj reči se ne pita za ceno-Dvojno mamo pa veselje, če poceni pridemo do hasnovito i neobhodno potrebe stvari. Takše so ža-lodec krepčajoče i milo poganjajoče Fellerove Ra-barbara „Eisa-krogljice.“ Netečnost, mržnja do dela, počasnost, slab iz-gled, slaba vo!a, večkratni glavobol, nesnenost i drüge slabe lasmosti navadno shajajo od slabe prebave. Proti tem zhiotnjavam teškočam pomagajo Fellerove „Elsa-Krogíjice.“ Fellerove „Elsa-krogljice“ so narejene'iz rastlin. narahi poganjajo, ne škodijo, so zanes-ljivo, žalodec krepčajoče vrastvo. Prednost-majo zato pred močnimi poganjajočmi sredstvo štera žalodci i črevam škodijo. Posebno za dece i ženske so pripravne „Elsa-Krogljice.“ Cene predbojnske. 6 škat-ljic franko 4 K 40 fll., 12 škatljic franko samo 8 K 40 fil.
Iz lastne posküšnje priporaeamo nadale bolecine vtisajoci Fellerov ,Elsa-fluid.* Pomaga proti trganji, protini, šinjeka i prsiboli i proti posle-dicam prepiha i prehlajenja; da zdrav sen, moene kite, živce. Predbojnske cene. 12 malih 6 dvojnih ali 2 specialnivi kantici franko 6 K., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante franko 10 K 60 fil., 48 málih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih kant 20 K.
Redko kdaj se najde tvrdka, Mera tak redne podv,,kak lek. Feller V. Eug
Ki te reči Šče meti, naj je naroči pri
Feller V. Eugen lekarnlki,
Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.)
Razpošilanje se godi, če se penezi naprej-pošljejo ali po povzetji. Priporača se peneze naprejposlati po poštnoj izkaznici, da ovak Pošta 12 fil. pristojbine računa pri povzetji.
. HRANIM0 SE BOLE
i ozdravimo svojo deca pa os!abljene, betežne svoje doma če, povekšajmo njuvo životno moí po dobroj farani. Zdravoga, močnoga človeka ešče sühi krüh krepi. Ali mala deca, slab-okrvni, slabi nadajoječe matere, oslabljeni, be-težni, trpeči, starejši, ki so beteg ali drflgo vekšo nevoío prestali, deca mozolnata, zobé metajoši, porodnice i drügi slabi ljüde ne morejo navadno brane vživati ar nemajo moči za prebavo. Tei more zato lehko prebavljivo i jáko hrano meti i to najdejo v pravom Fellerovom ribjem olji. Nema niti slaboga di-šeca, niti božnoga žmaja, i je tak prijetno, da je tüdi deca radi vzemejo. Ribje oije vnogo profesorov i dravnikov priporáča, krv i mi-šišje raste ponjem, pri deci da zras kostero i njim dihalnice dobrodejno ofriši kakti gut, prsi i plüča. Telo okrepi, povspeši ozdrav-ljenje, okrepčanje, telo ojunači proti betegomr da tek, prebavo lira, oslabljenost, slabokrvnost, slabo hranjenje odstrani i poleg toga je li zadosta poceni. Brezpogojno je več vredno kak vsaki inozómski zmes emulzio, prašek i spo-dobne reči. Cene predbojnske 2 kanti franko pošlje za 5 kor. v pravoj kakovosti
. Feller V. Ennen. lekarnar
Stubica, Centrala 146. (Zagreb iup.í
E¾azmafaü h Egytiázmegye köayxnypm¾a gyorss® j®j8n Bzomtiatfiel¾ett.