Katolišk eerhien Il&t
V četertik 27. roaliga serpana 1854.	Tečaj T t M.
List SO.
Visok očastitima
Gospodu Gospodu
J^S&gs*© © & © & <£ 53 D © <9 *
v e r o z n a n s k i ni u u č e n i k u, ki se * daj v zaželeni pokoj poda. učenci
tretjiga gi m n a z i a 111 iga razreda
v
Ljubljani.
Rodovitnost lila nehal«. Y hudi lakoti zdilivala
Je v llttiptii množica: ljudstvo k kralju prihrumelo. Da hi smerti se otelo.
Žita je prosilo ca. Jožef zdaj odpre jim hrame. Žito jioi deliti jame.
Faraon mu to zroči. K Jožefu ljudje hitijo. Kita vsi per njem dobijo: lilad previdno on v kroti.
Tudi Vi. eospod prcinili! Ste od serca odvalili
Marskomu že kamen vroč; ko se oče ino mati S sinčikani oe ve kam djati. Najde le per Vas pomor.
Z Je/, lisa m. z Marijo sveti Jožef tii s«* lial terpeti.
Zvesti varh je njima hil. Z njima je v svetosti liival. Revo in veselje vžival; Lc za nji sc jc potil.
Tako ste. gospod, čuvali. Zlate uke nam dajali.
\apclj'var nas k dohrimu; Z vero pravo um vcdrili. Vedno Itožji strah sadili Ste v sercu iiiladimii.
Zdaj pa hoč*tc sc ločiti? \as /.a zmeraj zapustiti?
Ilritka ZKiilia ta za nas! O prehitro približuje In pred duri poniikiije Sc ločcnja grenki čas!
Ker pa mora to le biti. In sc moramo ločiti.
Dati težko si slovo. Vsih zahvalo zdaj sprejmite In nam. dratci! dovolite. Za spominek stavit' jo.
Rov naj vsliš' molitev našo. Ki puhti za srečo Vašo .\atii iz serca globočin:
Lejtc! anuclj jo *>prciiiljuje,
Skoz oblake z njo dviciije Sc do neba v i ».oči n.
Rok Vam mirno daj živeti.
Lnkrat sedež tam prejeti, kjer jc konec vsih nadlog.
Naj se vrinili raj Vam dati.
Z večno krono Vas venčati Sveti trojedini Rok!
Sveti Andrej IKoliola.
(Iz kilt. zagreb. lista).
Andrej Ko ho I a, ki je bil proti koncu pre-tečeniga leta za svetnika oznanjen, izhaja iz p!e-menitne rodovine Poljskiga in je hil rojen I. 1592. Zapustivši vse imenitnosti in bogastva, ki so mu po pravici šle, stopi I. 1611 v Jezusovo družbo. Že novinec se je v tem redu vadil v vseh čednostih— posebno pa v ponižnosti, ktera je bila podlaga njegoviga svetiga življenja. L. 1622 je bil v Vilni v mašnika posvečen, in tam je več let z veliko gorečnostjo delal v Gospodovim vinogradu. Njegova iskrena ljubezen do bližnjiga, ktero je I. 1(524 o priliki hude kuge nar lepši pokazal, mu je pridobila veliko spoštovanje. 0<1 tistiga časa sc jc popolnama posvetil in vdal za apostolske misionc, za ktere je bil obdarovan z vsimi dušnimi in telesnimi lastnostmi, ki so misionarju potrebne.— O-koli Vilneškiga mesta je bilo obilno nasledovavcov iztočne odcepljene cerkve t.j. starovereov. Bo-bola si jc vse prizadeval, ilc bi pridobil te zgubljene brate v edinost z rimsko-katoliško cerkvijo: in res njegov trmi ni bil brez dobriga uspeha: mnogo duhovnih pastirjev je pripeljal z njihovimi čedami v naročje katoliške cerkve. Njegova gorečnost, s ktero je na tem polju delal, je bila la-košna, tle je bil ..dušni lovec* (venator animarum) imenovan. Moč njegovih govorov jc bila taka, ilc se mu noben protivnik ni mogel upreti: zraven je pa tudi tako sveto in pobožno živel, de bi bil zasluzil, kakor popisovavci njegoviga življenja kažejo, vse eno v število svetnikov vversten biti, — ko bi tudi ne bil s svojo kervjo vere poterdil. — V tisti dobi (I. 1655) so koza k i grozovitno prihrumeli v poljsko deželo, ker jih jc z ene strani pohlep za plen, z druge pa verska napetost gnala. Kamor pridejo, zapuste za saboj vse golo in pusto. Kralj Kazimir je mogel zbežali: in samo Božji pomoči in priprosnji blage Device, pod ktere hrambo je kralj Poljsko priporočil, se mora pripisati, de je spet na prestol prišel. Kmalo sc zopet pokažejo nove nevarnosti in žugajo popolno pogubo katoliški cerkvi na Poljskim. V ta namen se zedinijo Švedi,
Kozaki in R u si. — Kakor sploh se tudi tu oberne preganjanje proti cerkvenim redam in med temi nar poprej zoper Jezuite, ki so s svojo serčnostjo in gorečnostjo sovražnikovim nameram nar hujši nasprotniki bili. Nar grozovitniši so sovražniki katoliške edinosti divjali v Pinsku in Janovim, kjer so samo iz reda Manjših (Minimi Iratres) do 5£0 udov s strašno smertjo pomorili. — Ta čas je ne-utrujeni Robola v Gospodovim vinogradu v Janovim s toliko gorečnostjo delal, kokor de bi vedil, de bo to njegovo zadnje poslanje. l'o skrivnih potih so kozaki zvedili, de je Robola v Janovim, in kmalo tudi hišo, kjer je prebival, najdejo, ker so dalj rasa nanj prežili. Služabnik lložji je ravno po sv. maši opravljal zahvalno molitev, ko mu nekteri ka-tolieani poroče, de Janovo je napolnjeno s kozaki, ki ga hoeejo ubiti, ter ga sereno in silno prosijo, de naj pobegne. Robola. v skerbi. de bi tisti katoličani, ki so ga skritiga imeli —■ zavoljo njega kaznovani ne bili. sc vda njihovim prošnjam. Samo od eniga tovarša spremljen zbeži po stranski cesti iz Janoviga. Ko kozaki zvedo, de je zbežal, pošljejo za njim oddelk konjikov. ki so ga blizo štiri milje od mesta došli in nazaj pripeljali, de bi Ja-iio\o kraj njegoviga slavniga mučenstva bilo. Tiho in mirno je stopil Robola z voza. ter se vda popolnama v voljo Ružjo in je pripravljen svoje življenje darovati — Z neizrekljivo in nepopisljivo divjostjo planejo zdaj s I u ž a b 11 i ki peki a na sluga Gospodoviga, mu stergajo obleko z života in ga siiijo, de naj se odreče edinosti z rimsko cerkvijo, de naj papeža prekolne in spozna Focijev nauk. ..Tega ne bom nikoli storil", odgovori hrabri Jezusov poslanec. ..jaz sim katolišk mašnik. iz Jezusoviga reda. ter se ne morem pravi \eri odreči, de bi bil v ljudsko zasmehovanje". — Potem ga odpeljejo k drevesu, tam pri vežejo in tako dolgo nabijajo, dokler ni njegovo telo vse ena rana bilo tako, de je kri v curkih tekla, dervo urudcčila in zemljo napojila. Zdaj mu privežejo okoli vrata verv in pri— vezaje ga med dva konja ga v mesto privlečejo. Ves z ranami pokrit ji* mogel ta mučenec dolgo pot peš storiti: kaj de jc na poti prestal in terpel, si je lahko misliti. Ko ga pred svojiga poveljnika pcrpeljejo. ga zgrabi ta za suknjo in reče: „Ali si ti tisti pes, ki ljudstvo šuntas in ncpokoj delaš? Odstopi od papeža, sicer te bom jez s tcrpinče-11 jem k temu persiliP. ..Jaz sim rimsko-katolišk inašnik iz Jezusove družbe- — odgovori na to mu-čenec. „ne šiintam ljudstva, in ne delam nepokoja, ampak ga podučujcm v pravi veri in si prizadevam, de ga odpravim od razkolništva". Scrdito maline okrut-nik s sabljo, tako de bi ga bil pri tej priči na zemljo telebil, ko bi ne bil Robola vdarca z roko 11-deržal, ktera se mu je vsa odsekana doli obesila. Zakličc ime Jezusa in Marije in pade omamljen na tla. Divjak ga udari drugi pot, kar je bilo znamnje. dc naj tudi ostali nanj udarijo. Eden zmed njib mu je oko izbil: vsi pa ga preklinjajo in silijo. «le naj se odreče rimski cerkvi. Na vse to od govori Robida, de naj nasproti sami se verne jo v rimsko-katoliško cerkev, v kteri se gotovo odrešenje zadobi: to pa še le prav razdraži divjost in serditost rabcljnov. Ko 11111 še dva zoba izbijejo, ga odpeljejo v mesnico, kjer se je mučenje z .noviga začelo. De kažejo nierzeiije proti duhovniški tonzuri, mu napcrvo zlečejo kožo z glave do vrata, ter mu prigovarjajo, nikar s,- ,lt. ha(7, ker ga bodo samo praznično oblekli, zato so mu tonzuro naredili, in zdaj ga hočejo z lepo maštio krilo odeti.
Zdaj prižgo voščine in ožigajo mucenca od vsih strani života, odtergajo oderto kožo in posnemajo ž njim s strašnim krohotanjem, smeham in psova-njem cerkvene obrede in običaje, v tem ko mu drugi kožo z nog vlečejo. Na vse to mu celo telo s slamo ostergajo, tako de ni več človeku podoben bil. — V takih strašnih mukah moli mučenec goreče k Rogu in zarotuje svoje mučenike, de naj rešijo svoje duše. De bi končali to nadležno prigovarjanje, mu zderejo jezik in veržejo na cesto, — še mahne eden dvakrat s sabljo in njegovio-a terpljenja je konec. To se je godilo 16. maja v"l. 1657. Glas njegove slavne mučeniške smerti se je razlegal po vsi Polonii iu Litvanii, in (iospod je počastil svojiga služabnika z mnogimi čudeži. Desiravno je bilo njegovo telo, nemaziljeno z dragimi mazili, pokopano, vender še 45 let po njegovi smerti ni strohnelo.
Pismo s o« |»otl inisloiiarfa J. Lapu
iz Ilurtiiiiia (S. vel. travna 1854).
Žalostno novico dans sporočim: gosp. Dovjak in gospod T raba nt sta v večnosti! Gospod Dovjak je umeri v Gondokoru — kdaj pa ravno, še ne vemo, — gosp. Trabant popotvaje iz Gondokora v llartum 15. sušca t. I. — Naj v miru počivata! — O misionu pri beli reki so nam tergovci, ki so letaš gori šli slonove kosti kupovat, prav žalostne sporočila prinesli. Vsimu, kar pripovedujejo, sicer ni verjeti, pa nekterih prigodeb vender ne morem zamolčali. Sliši se, de se je med kupci in divjaki hud boj unel, —zakaj, se se ne ve, —toliko "smo zvedili, de jih je bilo na obeh straneh še čez 60 mertvih, pa njih veči del na strani divjakov, na strani kupcov le .'I. kakor pravijo, med njimi tudi brat eniga zmed naših hlapcov, kterimu je pšica glavo skoz in skoz prebodla. — To bo divjake gotovo še bolj zdivjalo. — Tisti tergovci, ki so 27. sušca od ondot prišli, so pripovedovali, de so bili misionarji vsako uro pripravljeni v llartum se verniti, ker so uni divjaki preterdi. Od Roga nočejo nič slišali, in pravijo: Ako imamo obilno dežja, dc zadosti dure zraste, smo prav zadovoljni in zamo-remo brez vas živeti — le proč pojdite z Rogani vred. — Vedno so pri misionarjih, de ne morejo ne jesti, ne moliti, ne maševati. Ce je kdo brevir molil, so rekli: t emu zmeraj v teh bukvah berete? Ravno zavolj tega, ker vedno po teh bukvah liste premetujete, pride toliko nesreč — dežja ni i. t. d. M ase vati in brevir moliti morajo po noči. Kar jim na verlu zraste, jim vse divjaki snedd. Kravo, ki so jim bili prodali, so drugo noč zopet ukradli in misionarje otepli (ta čas so namreč še vsi živeli). Zamurčikam so misionarji rekli: Pojdite in pomagajte si, de z nami vred lakote ne uinerjete. — Ali se je vse to ravno tako zgodilo, kakor so kupci pripovedovali, se še ne ve, in skušnja uči, dc moramo kesniga serca biti verjeti vse, kar tergovci govore.
Pozneje smo zvedili, de sta misionarja iz Gondokora prečastitimu gospodu provikarju S dni deleč n »proti prišla. Gospod Mozgan se je zopet vernil: gospod Trabant seje pa zavoljo bolehnosti na ladii turškiga tergovca v llartum podal. Pa le 4 dni se je dalje peljal: 15. sušca zjutraj je v Gospodu zaspal. Merzlica ga je tresla in griža umorila. l"merl je v Siiuntu. ua 12. stopinji severne širjave. toraj ze blizo llartuma. Pokopal ga
je še tisti dan okoli opoldne na bregu med hrastama — se ve de — turk! Itavno ta turk nam je prinesel 29. mal. travna nekaj robe, ki jo je ranjki sabo imel, in pismo prečastitiga gospoda provikar-ja, ktero se takole glasi: „Ravno imam priliko, Vam z bele reke nekoliko sporočiti. Gospod Oton Trabant, ki Vam to pismo prinese, se je zavoljo bolezni v Hartum vernil, de bi si zopet novih moči pridobil: priporočim ga toraj Vaši bratovski postrežbi. Zadeve našiga misiona niso ravno tako slabe, kakor bi marsikdo mislil. Z Božjo pomočjo upamo razun staje v Gondokorn še drugo bolj blizo llartuma napraviti. Sej je Božje usmiljenje brez konca. — Naše popotvanje je dozdaj prav srečno; vsi smo prav zdravi. Komarji pri nas svojo dolžnost spolnujejo. Vsi Vas serčno pozdravimo in se Vam v molitev priporočimo. (Na ladii Zgod. Da-nici 10. sušca 1854.)'4
Kavno kar nam jc tukajšni poročnik tole naznanil: Takanski poglavar pri reki Adbari 11 dni deleč od iztoka v Nil je Abisincam 800 volov vzel in 430 abisinskili kristjanov sužnje naredil, kterim je žugal brez odloga glave posekati, ako se ne poturčijo. Ravno tako jc z a ukazal z vsimi drugimi kristjani v Abisinii storili. Ondotni anglikanski poročnik se je za te uboge kristjane potegoval, bi bil pa skoraj sam za to v sužnost prišel. Vse pota so zaperli, nobeno pismo se ni moglo dalje poslati. \ekdo je pa vender srečo imel uiti in po ovinkih do našiga poročnika danes priti in mu uno prigod-bo naznaniti. Gospod poročnik nam je to hitro naznanil in pristavil, de se je v Kordofanu nekaj enaciga prigodilo. Vsled tega pojde gospod lleu-glin še nocoj k predpostavljenimi! uniga grozovitiga poglavarja, in če ne bo ta precej odstavljen, se ho brez odloga v Kairo podal.
Jaz, gospod Gostner in gospod Haller smo še smcraj zdravi. Mikuš je hudo bolan. Klančnik in Pavlin še bolehata. Zdravje Kramarjevo je nekoliko terdnejši. Gosp. Oaningerju se je zboljšalo, pa še vedno boleha. Gosp. Ilansal in krajač Pajer sta precej okrevala. Hruška in sašcl sta se v Evropo verni la. —
llratcrna ziiiga Itozcnkranca na Haloliji.
Novo leto 1852 je bil tisti veseli, nepoza-bljeni dan, ki se je družba živiga roženkranca s primerno slovesnostjo v tukajšni cerkvi Marije Device začela: — in zdaj šteje 9 rožnih veneov mo-škiga, 2 rožna germa in 5 rožnih veneov ženskiga spola: vsih 540 udov.
\amen družbe živiga roženkranca je: s to molitevjo Jezusa in Marijo posebno častiti, njune sv. čednosti in izglede prcmišljevaje posnemati; živo vero, stanovitno zaupanje in gorečo ljubezen obuditi in ohraniti: sv. keršansko življenje vpeljati, nedolžne duše pred zapeljivostjo varvati, mlačne zopet po večkratni vredni prejemi sv. zakramentov za dobro ogreti, grešnike k pokori nagibati; z eno besedo sebi in bližnjimi! z besedo, djanjem, lepim izgledam in molitevjo v nebesa pomagati. Molite eden za druziga, de bote izrelicani!
Imena. Petnajst udov eniga spola v en roženkrane zedinjenih, se imenuje živa roža Marije Device in sicer 1., 2., 3. . . . Enajst živili rož (po bukvicah) sc zove rožni germ Marije Device 1., 2., 3. . . . Petnajst rožnih germov je rožni vert Marije Device, ki se potem imenujejo I., II., III., rožni vert.
Iloini rert, ki ima 2 475 udov eniga spola, vlada oče (vertnar) s pomočjo 2 svetovavcov, ;.li mati (vertnarica) s pomočjo 2 svetovavk.
Itoini germ, ki ima 1G5 udov eniga spola, vodi vojvoda z 2 tovarsema, ali vojvod i nja s pomočjo % 2 tovaršic.
Žiro roio, ki ima 15 udov eniga spola, vre-duje voditelj (ali voditeljica) z 2 pomočnikama (ali z 2 pomočnicama): vsak pomočnik ali pomočnica vlada en del rožcnkranca, kateri iz 5 oseh obstoji. Cela braterna pa stoji pod vodstvam g. fajmoštra (župnika) ali dušniga pastirja.
Osnora. Ker roženkrane iz 3 delov, in vsaki del iz 5 odstavkov obstoji, 1. se zbere 5 oseb eniga spola, in si vpričo in s poterjenjem dušniga pastirja po čezpolovičnim glasovanju prednika voli, kateri se pomočnik — pomočnica imenuje.
2.	Kadar so se 3 deli rožcnkranca osnovali, volijo pomočniki — pomočnice — iz med sebe naj pohožnejšiga in umnejšiga vpričo svojih tovaršev in dušniga pastirja po glasovanju voditelja — voditeljice, — katerimu sta ostala pomočnika svetov a v c a.
* Veliko je ležeče. de se v resnici pobožne duše v voditelje — voditeljice — volijo, ker se po njihovih izgledih celi roženkrane vede: prepričal sini se, de je velik razloček med roženkranci: kakor-šna glava, taki udje.
3.	Kadar je 11 rožnih veneov osnovanih, dušni pastir to vsim udani naznanijo; vsili I I voditeljev — voditeljic — z imena« povedo, de j.h vsaki lahko pozna: in voditeljem napovejo, de bojo v prihodnjim zboru iz med sebe vojvoda
—	voditeljice vojvodinjo volili: dc hi pa naj vrednejšiga z volili, naj sv. Duha razsvitljenja prosijo, več molijo in si kak prostovoljni post naložijo: pa tudi drugi udje naj nudijo, ker je na pobožnim vojvodu — pobožni voj\«»dinji --veliko veliko ležeče. Nobeden pa nc sme drugim povedati, kateriga voliti misli. Na odločeni praznik pridejo po popoldanski službi llozji enajsteri voditelji — voditeljice — z drugimi ud m i pred veliki altar Marije Device, kjer pastir ž njimi lavretanskc litanije z molitvami molijo, v kratkim govoru imenitnost tc volitve pred oči postavijo in na seree položijo, de naj vsaki tistiga voli, kateriga po vesti in po dobrim premisliku naj vrednejšiga, pohožnejšiga in umnejšiga spozna.
Potem se voditelji ali voditeljice od drugih u-dov, ki v cerkvi molijo ali kako s. pesem po-jo, v žagrad podajo in po samim diišnimu pastirju, kateri imena volivcev in voljenca zapisujejo, naznanijo, koga de v vojvoda volijo.
—	Ne morem tukaj občutkov volivcov, pa tudi ne zapisovavca s peresam popisati, ki seree navdajajo, de hi nar vrednejši zbran bil, mars-katera šolzica se po licu utrciie.
Pri dokončanim glasovanju dušni pastir v ro-ketu in stoli pred altarjcm vojvoda — vojvodinjo željno hrepenečim oznanijo; novi vojvoda pred-nje poklekne, de ga blagoslovijo, in njemu, pa tudi vsim udaril perpravno besedo govorijo.
4.	Zdaj si vojvoda iz ostalih IO voditeljev sani 2 tovarša — vojvodinja pa 2 tovaršici — voli; katerih dolžnost jc vojvoda v vsili rccch pod-perati, mu svetovati itd., kar v izvcličanje bratov — sester — služi itd.
Po krepkim opominovanju k stanov itnosti iu po
splošni molitvi se s ^Hvaljen bodi Jezus Kristus !u ta v resnici ginljiva, nepozabljiva volitev vojvoda — vojvodinje — rožniga germa Marije Device konca.
5.	Kadar bi se 15 rožnib germov osnovalo, bi se iz vojvodov volil oče ali vertnar, iz vojvodinj pa mati ali vertnarica rožniga verta Marije Device, katera volitev bi se še z veči slovesnostjo goditi mogla.
* Pri Marii na Kalobji je bila volitev vojvodinje 1. rožniga germa Marije Device K decembra 1852. Volitev S. rožniga germa Marije Device živiga roženkranca se je obluijala na binkuštni pondeljik, 16. maja 1H53. Smem reči, de se volitve niso mogle boljši iziti: vojvodinje kakor tovaršice so jra^- pobožne, ponižne, v prejemi sv. zakramentov vse goreče in za izveličauje sester iskrene duše; rdi de bi jili usmiljeni Jezus v svoji milosti obranil, oh de bi jim ljubeznjiva Mati, roža Marija na strani stala, dc iii zmerej take ostale!
Opaztk. Tako osnovanje družbe živiga roženkranca se mi potrebno zdi, ker dušni pastir ne morejo vsih udov poznati in pregledati, tudi ne per vsaki perložnosti, ako je kaj potrebniga govoriti, naročiti itd. treba, z vsimi skup priti; tako pa le vojvodinjam, te voditeljicam, te pomocnicam — vojvoda voditeljem , ti pomočnikam itd. to ali uno povejo in v kratkih urah brez vsiga hruša vsi udje zvejo: to vladanje in pregled ceic družbe močno polajša, pa se tudi zopet vsaka reč hitro zve; in kaki napaki, zapeljevanju, vraži itd. lahko v začetku v okom pride in ustavi.
6.	V povišanje Iložje časti, v slavo Marije in v povzdigo braterne živiga roženkranca bo vsako leto na binkoštni pondeljik slavna procesija in slovesno duhovsko opravilo za vse brate in sestre žive in mertve. (D. si.)
O^led po Slovenskim*
Iz Poljanske doline. P. H. Veselo je viditi mi slišali, kako sc po Slovenskim Božje hiše čez oalje liolj lepšajo. Prelet eno nedeljo, sedmo po binkoštih. smo imeli v 1. u č i ii s k i podfari, ki je iz Poljanske fare izločena, praznično oLhajanje nove lepe cerkvene na-redbe. Soseska, desiravno nc velika, si jc pred 5 leti nove zvonove omislila, kterih večji telila 20 centov. Letos pa si je napravila nov veliki altar sv. Vida mar-termka. kteriga je podobar JSubic iz Poljan prav lično po rimskim stetčrnim redu izdelal. Blagonlovljenje no-" viga altarja so s pooblastenjein milostiviga škofa opravili častiti l.'»ški dekan gosp. Frane Kramar, in 6 cahovnov iz bližnjice sc jc zraven domačiga fajmoštra gosp. Franca S ter m o le t a svetiga opravila vdeležilo. Po opravljenim blagoslovljenji so gospod dekan v slo-' csnim govoru pomen naših altarjev razložili; de namreč jc sicer naše scrce v altar Božji stvarjeno, de bi tc na njem daritve hvale in časti Bogu opravljale; dc pa sercc z grtham zadolženo ni vredno ne zmožno za tako visoko službo, in jc tedaj nastopil altar križa, kjer je naš Odrešenik in Zveličar Jezus Kristus samiga sebe v smerti Očetu daroval: in de potem so kaniiiitui altarji v naših cerkvah, posvečeni po Kristusovih namestnikih, kjer se predraga daritev Božj:ga Jagnjeta vsaki dan ponavlja v spravo za naše grehe, v počešenje Božjiga veličastva, v zahvalo za dobrote nebeškiga Očeta, in v pridobijenje njegoviga usmiljenja in njegove pomoči. Kar so v sklepu opominjevali, de naj vsakteri si prizadeva,
pred Božjim altarjem ee s tako pobožnostjo znajti, de bo njegova služba zareo Bogu v čast, in v zveličanje lastne duše, gotovo ni na nerodovitno zemljo padlo; zakaj če se po vnanjim sme na notranje soditi, soseska se že pripravlja, razun prižnice, ktera bo skoraj dodelana, tudi še dva stranska altarja ponarediti; in med prečastito daritvo sv. maše, ki se jo pred novim altarjem obhajala, je velika množica krog altarja hitela, svoje dari v povišanje Božje časti donašat.
Iz Gorenskiga, Dans, 5. nedeljo po binkoštih smo imeli v Zelezmkah nenavadno cerkveno opravilo; bil je namreč v naši farni cerkvi nov sv. križev pot z veliko slovesnostjo blagoslovljen in postavljen. Imeli smo sicer do zdaj pri poddružnici sv. Frančiška Ksav. dvojni sv. križev pot, v cerkvi in zunaj cerkve, in Železni-karjem v čast se mora reči, de tajistiga prav po go-stama obiskujejo. V farni cerkvi pak dozdaj sv. križeviga pota nismo imeli; de bi se vender ljudem prilika ponudila, to pobožnost tudi tu opravljati, in de bi se cerkev še bolj s tem ozaljšala, jo dal tukajšni blago-rodni gospod Jak. Gl o bočni k na lastne stroške nov sv. križev pot slavno znanimu gosp. P. Kinel-nu zma-lati, in po pravici se sme reči, de je gosp. Kiuel svojo nalogo izverstno doveršil, in s tem delam se praviga umetnika vnovič poterdil in skazal. — Danes tedaj, kakor sim zgoraj omenil, je bil novi sv. križev pot v farni cerkvi slovesno blagoslovljen in postavljen, in sicer po častitim O. Rajmundu Marenčič-u, frančiškanu iz Ljubljane. Mnogo ljudi od vsih sosednih fara in tudi več sosednih gosp. duhovnikov se je bilo žc o zgodnim jutru sem sošlo. O poli devetih se je v slovesni procesii med veselim priterkovanjem zvonov in gromenjem možnarjev sv. križev pot iz farovža v ccrkev prenesel; potem so čast. O. Rajmund veliko peto mašo in pridigo imeli, v kateri so s krepko, v serca segajočo besedo razložili neskončno ljubezen Jezusa do nas, ki je iz nar veči ljubezni zapustil svoje nebeško veličastvo, in rešiti roti človeški greha in smerti se na lesu križa grozovitno dal umoriti. Opominovali so zbrane k nasprotni ljubezni do Jezusa, ktero nar bolj h tem skazati zamoremo, ako njega v njegovim tcrpljenju premišljujemo in posnemati poskušamo. Dalje so omenili, de je že Marija sama s. križev pot obiskovala in tako rekoč ona začetnica to pobožnosti bila; kako sc jc potem to obiskovanje nar poprej v hv. deželi in poznejši v zato odtnenjenih cerkvah razširovalo skoz vse stoletja do današnjih časov. Zdaj so šc posebno razložili, kako sv. križev pot obiskovati moramo, de si pridobimo prid za svoj in svojih rajnih blagor, in nas zagotovili, de sv. križev pot jo vir brezštevilnih zakladov, katere si že zdaj iz časnosti v večnost naprej pošiljati zamoremo itd. — Po končani sv. maši se je pričelo blagoslovljenje sv. križeviga pota po zapovedanim obredu, in postavljanje slednje postaje jc zaznamoval z bližnjiga homca grom možnarjev tudi okoli cerkve nakopičeni množici in daljni okolici. — Popoldan ob treh so bile slovesne večernice. Prepevanje litanij Matere Božje, ktero pobožnost narod slovenski posebno ljubi, se je razlegalo z brenčečim »oglasjein po vsi cerkvi. Cerkev je bila za to praznovanje lepo ozalj-šana, in zjutraj, kakor tudi popoldan z mnogimi lučicami razsvitljena. Gotovo, kdor jo danes tu bil, ne bo kmalo pozabil te slovesnosti. Tako je tedaj naša ccrkev zadobila novo lepoto med svoje obzidje, farmani pak novo pripomoč za zveličanje svojih duš, kteriga pripomočka se bodo po stari častitljivi navadi gotovo pogo-stama posluževali. — Z Bogam!	J. Levičnik.
Odgovorni vrednik : Andrej Zamejr. — Zaloinik: Juief Blatnik.