***# Vida Matičič Od enorazrednice do devetletke ob 190-letnici šolstva na Logaškem in ob 120-letnici šolske stavbe v Gornjem Logatcu Osnovna šola Tabor Logatec, 2004 Od enorazrednice do devetletke Izdala: OŠ Tabor Logatec, zanjo odgovarja Borut Fefer Avtorica: Vida Matičič Oblikovanje in prelom: Peter Bezek Oblikovanje naslovnice: Marija Cehajič Risba šole na naslovnici: Urša Petek Tipkanje besedila: Vida Petek Uršič Jezikovni pregled: Bojana Levinger Tisk:ADOZ d.o.o., Kranj Naklada: 700 izvodov Logatec, 2004 HOTEDRŠICA d 37 I MATIČIČ, Vida I Od s 373.3(497.4 Logatec)( 0051518 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana 373.3(497.4 Logatec)(091) MATIČIČ, Vida Od enorazrednice do devetletke : ob 190-letnici šolstva na Logaškem in ob 120-letnici šolske stavbe v Gornjem Logatcu / Vida Matičič. - Logatec : OŠ tabor, 2004 ISBN 961-238-374-X 216427264 Spremna beseda V letu 2004 praznuje Osnovna šola Tabor pomemben mejnik - 120 let šolske stavbe; obenem pa ta jubilej sovpada s 190-letnico šolstva na Logaškem. Ti dejstvi sta vredni pozornosti in zgodovinskega spomina. Kronika gornjelogaške šole in zgodovina šolstva na Slovenskem nam razkrivata bogato dogajanje, ki so ga oblikovali različni družbenopolitični sistemi s svojimi šolskimi zakonodajami, krojili sta ga dve svetovni vojni in seveda učitelji, saj vsaka šola z njimi raste in pade. Pred seboj sem imela obsežno gradivo in včasih je bilo težko presoditi, katere dogodke v tem kratkem prerezu naj izpostavim kot pomembne. Poleg šolskih zakonov in uredb, ki so odločilno vplivali na delo učiteljev, sem v pričujoči zapis vključila slikovno gradivo in drobne zanimivosti iz šolskega vsakdanjika, ki razkrivajo duha časa. Pri tem mi ni šlo za vrednostno oceno preteklosti, saj živimo v povsem drugačnih časih in z današnjimi očmi težko presojamo tedanje prilike. V drugem delu pa sem v razdelku Zadnje desetletje na kratko predstavila tiste dejavnosti naše šole, ki kvalitetno dopolnjujejo šolsko delo. Dejstva, skrita v obsežni arhivski dokumentaciji, pričajo o razgibanem dogajanju in potrjujejo, da ni nič samo od danes, da je vse povezano in prepleteno. Zato to knjižico posvečam vsem učiteljicam in učiteljem, ki,so skupaj z učenci in krajani Gornjega Logatca krmarili skozi zgode in nezgode časa in šolsfee^a dela ter tako sooblikovali zgodovino šole in kraja. V globini časa se zavemo svojih korenin, vej iz mogočnega debla in brezbrežja vseh širin. Vida Matičič Od enorazrednice do devetletke Kazalo Začetki šolstva na Logaškem 7 Splošne značilnosti predmarčnega šolstva 8 Šolstvo po letu 1848 8 Začetki kronike gornjelogaške šole 9 Prostorska stiska 9 Ignacij Gruntar 10 Novo šolsko poslopje v letu 1884 11 Pomen okrajnega šolskega sveta 12 Štirirazrednica 13 Učiteljstvo 13 Ocenjevanje 14 Prva svetovna vojna 15 Petrazrednica 15 Druga svetovna vojna 16 Po letu 1945 18 Šola postane štirirazrednica 19 Nov oddelek v Grčarevcu 20 Petrazrednica 21 Osemletka se uveljavlja 21 Število otrok narašča 21 Uvedba osemletke 22 Novemu šolskemu poslopju naproti 24 Novo šolsko poslopje 25 Sedemdeseta in osemdeseta leta 26 Celodnevna šola 33 Preimenovanje šole 36 Zadnje desetletje 37 Dejavnosti 40 Projekti 48 Raziskovalne naloge 52 Vodstvo gornjelogaške šole 57 Devetletka 58 Devetletki na pot 59 Šolski kolektiv v letu 2004 62 Začetki šolstva na Logaškem j »Kilt*®1 •Mum 0» L— Mmmkün. Sh. üoslunu ii«. O’MßjtJ® ' vik»l«i V«jrvodiiB v'Offlerrakiu. v' Hotpiodie, naSu-rxtMtXO t“ SW4"®/ izliti. Korovi Jum , itm n« ff/ *“££ Kraioaki» r VdÜu Knefovta V SBgSSj &ÄÄ «4/ I» • •» „e V«on.i, ino»podni Shlcfict, Ufati (° Ä«)t*j6/ SU v'Manfue, v’P«r- J8 »arnia, juflaffns, Placemic, Guaflalü, ■/ iHa, 10 uat’ A.ftliwizc, inu Zatoni; Kncfioa pirttPR JU etttwMn, ?f< M ^hvtMüm; poknefitamSta-rafcw s« »aMbttrS, su “nina f1 H*W*treo, V F Undrie, SU ?pt4, so .‘inumati, v Ky- U » Gnu&ld; ^P!'!d®Än*w Kray,uSuroilinafvfdgaRWti- tSičSsg s-25Ssi3srrix Jtnw, v'Šamun; .GoTja na Slovenski ad), nnt>sn®(djflnx, inu Mom ; &c. Vdoa- f &W&JP 2«!xmn.K ^ v- 1 ***/ i® J}jar. čelika Vojvodina v’To*- Jno vflik'ira Ex Confilio CacL Regii Supremi ^-•»lineatili Ducato, Camioli*. ®t0f* k UkfTfT fMlrlffcrf, Dm V r-L,.-i M n. a»« txvKtak i****t6ta »>■ potM-i-h utai. 22i. f+n /juzdafcv-a/iš. \ ì-JiAcauJa ft 22A2éu./ttAte2zz ^ zumali 2ùc sHt sicJyftL JjAtA. ; 2.. JJ~ -£^t' 22A.fuJicczvA-ye t~ .LüsCrli/l /2/u2i J*L rtf' ZdUdrilslAirK. 2*1 2z/tc4ldAsK~fA fl'ÀirzAi? * \ -V“"- y/uurxr^'i-tl/i si.flut /HA. (si&ertùk«. At/ '-düt/xz/a stć siA>r. Naslovna stran šolske kronike Prvi list šolske kronike Vir: OS Tabor Logatec Vir: OŠ Tabor Logatec Prostorska stiska Dvorazrednica je bila uvedena v šolskem letu 1880/81 in kot je zapisal kronist 23. septembra 1880: "Šola je imela 126 za šolo ugodnih otrok." Pestila jih je prostorska stiska, pouk je potekal v Lenassijevi hiši po štiri ure dnevno; prvi razred dopoldne, drugi popoldne. Lenassijeva hiša danes Foto: Peter Bezek Ignacij Gruntar Posebno mesto za razvoj splošne omike in za izgradnjo gornjelogaške šole ima Ignacij Gruntar, notar, predsednik krajevnega šolskega sveta. Gruntar, ki je med drugim zapisoval ljudske pesmi in prijateljeval s Simonom Gregorčičem ter bil tudi med ustanovitelji kobariške čitalnice 1871. leta, je zaslužen, da seje leta 1883 osnovala "šolska knjižnica" in tako so začeli na šoli izposojati šolske knjige. Sl/te /'/. / Vi. m/rab r d tarama-trotta t/r/d/d/u/ do/te J/#&&>//k toj/ysr j/test/ crdZw- /fot 7t/y /‘t^/£//-//r//' éì/’-rifo.ćSZte e//’///YfSS& ,/>Z> /t/Z. . Zcyz&Z/Zavz. s?s/ //rt' /ir Z/rtr/A/Z,//tv ftaćsp-čs/f, ceu&ar/ /pZZj# fa 'S/ojl/e js, rùr ZZapsvvćZt/ć /nyda^<> 1 do // Z/// C. ßr 7K>-/srspM 3/p. 'jrten/bry/e . ^ ■7t/Zte?tte?2Č// , te/w c/S 77?/J///t *'/t//*S?/>(tZZ S&71- tteZ/Zt/Zd. ~ Ad/tcst/sn \JosY?yà /Aya/ts /M A /te odZZr-: il a r ysr-ddn&rr Vabilo na slovesnost ob oh’oritvi novega šolskega poslopja Vir: Slovenski šolski muzej Novo šolsko poslopje v letu 1884 Devetega julija 1883. leta so začeli zidati novo šolsko poslopje. Delo so zaupali zidarskemu mojstru Gaspariju. Kronist poroča: "13. septembra 1884 je bilo novo šolsko poslopje dogotovljeno. V nedeljo, 14. septembra, je bil kraj olepšan z državnimi in deželnimi zastavami. Rano v jutro so pokali topiči, oznanjajoč veseli dan." Načrt novega šolskega poslopja Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana; fond: Osnovna šola Gorenji Logatec LOG 19 t.e. 17, a.e.100 Simon Gregorčič, slovenski pesnik, goriški slavček in prijatelj Ignacija Gruntarja, je posebej za to priložnost napisal posvetilo, ki je še danes ohranjeno v prvem nadstropju: "Svoj blagoslov, o Večni daj, da bil ta dom bi vir modrosti, kreposti vir in vir blagosti, in sreče vir za ves naš kraj!" Zanimiv je v teh verzih zaimek naš - torej se je pesnik počutil domačega -gomjelogaškega. Uporablja tudi besedno zvezo ta dom kot sopomenko za stavbo, šolo. To so besede, ki so še kako aktualne tudi za današnjo rabo! Nadučitelj je bil tedaj Ivan Kerne; za nadučitelja je bil imenovan leta 1882 in pod njegovim vodstvom so sezidali novo šolo. V šolskem letu 1988/89 je bila uvedena trirazrednica, vseh otrok pa je bilo vpisanih 185. Zemljišče, na katerem je stala šola, jim je po nizki ceni prodal Janez Kobal, posestnik v Cérkovski vasi; zraven je bil tudi šolski vrt, na katerem so postavili čebelnjak. Učiteljstvo je imelo v šolskem poslopju dostojno stanovanje. haćrf Sol. vrta v Gor, /č^a/cu Načrt novega šolskega vrta Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana: fond: Osnovna šola Gorenji Logatec LOG 19 t.e. 17, a.e.IOO Pomen okrajnega šolskega sveta Vsakih šest let so bile pri županstvu volitve okrajnega šolskega sveta, ki je odločal o vseh pomembnejših stvareh. Leta 1888 je bil izvoljen novi šolski svet. Člani so bili: Karel Puppis in Janez Rihar iz Cérkovske vasi; Janez Popit iz Žibrš kot odbornik in Miha Gostiša in Janez Korbar iz Cérkovske vasi kot namestnika. Za predsednika so izvolili Karla Puppisa in za namestnika Janeza Riharja. Tudi nadzorna služba je bila takrat že uvedena. Stirirazrednica V šolskem letu 1899 je bila uvedena stirirazrednica. Od tridesetega oktobra 1900. leta so se učitelji sestajali na mesečnih konferencah. Leta 1990 je umrl nadučitelj Ivan Kerne - bil je tudi organist in občinski tajnik - v kraju popularen mož. Nasledil gaje učitelj iz Spodnje Idrije Leopold Punčuh. Učiteljski zbor vsake ljudske šole so tedaj sestavljali vodja šole, učna moč - učitelj ali učiteljica - in veroučitelj. Število učnih moči je določal zakon. Država je za učiteljsko mesto razpisala natečaj, na katerega seje zainteresirani učitelj prijavil, če je želel zasesti razpisano delovno mesto. Z namestitvenim dekretom je bil učitelj nato poslan na šolo. Vsak učitelj je moral opraviti tudi službeno zaobljubo. Besedilo na javnih ljudskih šolah seje glasilo:5 Ker ste bili nameščeni za učitelja, prisežete na Boga vsemogočnega in obljubite na svojo čast in vernost, da boste Njegovemu Veličanstvu in presvetlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu, po milosti božji cesarju avstrijskemu in za njim dedičem, nasledujočim iz njegovega rodu in njegove krvi, neprelomno zvesti in pokorni, da boste neprelomno izpolnjevali državne osnovne zakone, da se boste strogo ravnali po zakonih in ukazih Vam predstojnih oblasteh, svoje službene dolžnosti po svoji najboljši vednosti in vesti izpolnjevali, se skrbno ogibali vsakega vedenja zoper dolžnosti in ugleda učiteljskega stanu ali delovanja kakor vzgojevalec in učitelj kvarnega vedenja ter vsake zlorabe svojega uradnega stališča. Učiteljstvo Praznovanje 70-letnice cesarja Franca Jožefa Vir: Slovenski šolski muzej Ocenjevanje Spričevalo se je tedaj imenovalo šolsko naznanilo. Učitelji so v šoli ocenjevali: vedenje, pridnost, veronauk, branje, pisanje, slovenski učni jezik, računstvo in geometrijsko oblikovanje, prirodopis in prirodoslovje, zemljepis in zgodovino, risanje, petje, telovadbo in ženska ročna dela. Ocene ali redi so se vrstili od ena do pet, pri čemer je bila petica najslabša ocena. .... ljudska šola i Dežela; Kranjska. Šolski oknj: Šolsko lato: 191,%//^. Eli itera —uf-—___ Šolsko naznanilo. M f f v\. ___—? veroizpovedanja, v šolo vstopil_sploh dno y: v C t tukaj dne -..............., u6cn«r«< ..-----razreda,skupino, oddelka, se je učil tako : rojen L II. in. IV. Vedenje V / / j Pridnost t ■i i Veronauk a t Z 1 Branje z ■(. / 1 Pisanje * « J 1 Slovenski učni jeaik J J Nemčki jesflr .i, p-. ^ .... . . . v. 1 Računstvo in geometrijsko oblikoslovje . . z . Z . y i Prirodopis in prirodosloTje.. .... -w—, - • Zemljepis in zgodovina , \ t. ! <2-JÌt-La-?. m. iv.fc 1 i a* £ 3 t Pregled redov. Stopnja Vedenj* Pridnost ‘ Napredek Zunanja oblika pismenih izdelkov hvalevredno vstrajaa prav dober nr.o lirn. povoljno dovoljna . dober Hina melo primemo netunovitna komaj zadosten iT-fi-nrT neprimerno premala nesadoaten nemarna Kranjska. Ubratec 1. *• IW«K e kr. ut*. MU ut vi. ,0517 ,1708,, Šolsko naznanilo Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana; fond: Osnovna šola Gorenji Logatec LOG 19 t.e. 17, a.e.100 Nemščine se v ljudski šoli niso učili, je pa bil predmet nemščina označen na šolskih naznanilih. Pri petju so dajali pozornost predvsem petju domovinskih, narodnih in cerkvenih pesmi. Prva svetovna vojna Mirno življenje je prekinila prva svetovna vojna. Pouk, ki je potekal tudi tedaj, je bil prilagojen razmeram, kar se jasno vidi iz šolske kronike: "Deklice so pletle vojakom razne potrebščine; kot božična darila vojakom na bojnem polju je darovala šolska mladina 90 zavitkov; v vojne namene nabirala je mladina po hišah volnene, platnene predmete, kavčuk in razno kovinasto orodje, nabirali so se prispevki za Rdeči križ; šolska mladina je nabrala deset kilogramov posušenega robidovega perja in učiteljstvu je bilo za delovanje podeljeno priznanje št. 2290 z dne 10.11.1914." Kljub temu pa je pouk potekal normalno in šolski vodja je "večkat med šolskim letom hospitiral pri pouku ter pregledoval pismene izdelke učencev in uradne spise razrednikov." Več kot polovico šolskih otrok in dve učiteljici sta oboleli za špansko gripo in šola je bila zaprta od 17. oktobra do 3. novembra 1918. leta. Sedemnajstega novembra leta 1918 je italijanska vojska zasedla kraje logaškega in idrijskega sodnega okraja. Ta zasedba je trajala dve leti, tri mesece in devet dni do 26. februarja 1921. leta. Tedaj so bili ti kraji priključeni Kraljevini SHS. Kronist pravi: "Med ljudstvom je vladalo neizmerno navdušenje. Raz vseh hiš so zopet zavihrale slovenske trobojnice." Petrazrednica V šolskem letu 1921/22 je šola postala petrazrednica. Vodstvo petrazredne osnovne šole je prevzela Ana Gollijeva. Leta 1929 je bil sprejet Zakon o narodnih šolah. Osnovna šola je trajala štiri leta, višja narodna šola pa je obsegala nadaljnje štiri razrede. liano l’ol. Mean ŠMs Menlo Skal. srcu fap« A 4Ì Opalina P '* Cika i broj škuit- ^ STATISTIKA NARODNIH ŠKOLA (n smislu !; 7 zakona o narodnim školama od 1929 god.) — u poCelku Školske 19d^ 3w godine — Tacan naziv škole 3frbm*r fa*/* *• fa IVat moda «i akta . PttćaLpored potpis» _/.t £/*. \;Oi 'fo^r > MINISTARSTVO PROSVETE Sola se je tedaj imenovala Državna ljudska šola Vir: Slovenski šolski muzej Šolstvo seje v celoti sloveniziralo, pri tem pa je ohranilo vse pridobitve avstrijskega šolskega sistema.7 Pomembno je bilo, da smo Slovenci leta 1919 dobili svojo univerzo. Za ljudske šole se vse bolj uveljavlja izraz osnovna šola. Šolski sistem po letu 1930 Vir: A. Gabrič, Šolska kronika. 2/2001 Druga svetovna vojna Druga svetovna vojna ni prizanesla našim krajem. 6. aprila 1941. leta je bila Slovenija razkosana. Desetega aprila so Italijani zasedli Logatec. Med počitnicami leta 1941 je italijansko vojaštvo zasedlo vse šolske prostore in podstrešje, prav tako tudi med počitnicami 1942. leta. V pritličju je stanoval vojaški vod, kije stražil ženske in otroke, ki sojih zaprli v prvem nadstropju. Pozneje so vse v šoli priprte žene in otroke odpeljali v internacijo, večino na otok Rab. Italijani so na Rab odpeljali tudi šolskega upravitelja Valentina Doljaka. Šestrazrednica Datum in kratka označba vsebine Šolsko leto 19 ^ ^ Spomina vredni šolski dogodki /S*** //rfv* tF&f//eap*a fayt f-czzru fars.J 4 / y. /yyts-rù o. (fe TT? €0. (Z/rf+Crperrtmc ft Str* v J. J7 Tretjega novembra 1941 je postala ljudska šola šestrazrednica. Vir: Šolska kronika V šolskem letu 1942/43 je prišla na šolo učiteljica Hedvika Vidmar, ki je na šoli učila 35 let, malo šolo do leta 1971, gospodinjstvo pa vse do leta 1984. Še danes je spoštovana pri svojih učencih in kolegih. Italijani so že v letu 1941/42 uvedli italijanski pouk v višje razrede, sprva kot neobvezen predmet, a ker je bilo premalo zanimanja zanj, je postal obvezen. Velik je bil tudi pritisk, da bi se otroci vpisali v fašistično organizacijo Gill, vendar so se vanjo prijavili le revni otroci, ki so jim fašisti nudili opoldne skromen obed v šoli. Nihče od učiteljev se ni vpisal v Gill, čeprav so bili pritiski in grožnje. Prvo sveto obhajilo leta 1942 (otroci iz Gorenjega Logatca in Žibrš, letniki 1934, 1935). V sredini učiteljica Tončka Prevec Vir: Zvonka Kleč Osmega septembra 1943. leta je Italija kapitulirala in v Logatec so vkorakale nemške čete. Tudi nemški vojaki so zasedli šolsko poslopje, vendar je kljub temu pouk nemoteno potekal. V teh letih ljudem ni bilo lahko. Na začetku leta 1944/45 je zapisano v šolski kroniki: "Tudi to šolsko leto se je pričelo v ozračju vojne in vseh njenih posledic. Pritisk na mladino in učiteljstvo s strani okupatorja in njegovih hlapcev je bil vedno močnejši." Zadnje vojno šolsko leto seje zaključilo 15. julija 1945. leta s sklepno šolsko mašo. "Otrokom se ni izdajalo spričeval, temveč povedalo seje njih uspehe."9 Spričevalo iz leta 1942 Vir: Zvonka Kleč Po letu 1945 Prvi zakon, kije urejal šolstvo v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji po 2. svetovni vojni, je bil Temeljni zakon o sedemletnem obveznem šolanju, ki je izšel 11. junija 1946. Šolski sistem je bil enoten. Šoloobvezni otroci so bili zajeti v štiri razrede osnovne šole in tri razrede višje osnovne šole ali nižje gimnazije. Šolsko delo se je prepletalo z življenjem, saj so šolarji pogozdovali, nabirali staro železo, krpe, papir in pomagali pri udarniškem delu. Ce so učitelji opazili alkoholizem pri svojih učencih, so se z vso vnemo lotili preprečevanja tega pojava. Iz šolske kronike: "Tudi na polju treznosti smo delali in propagirali, prepričevali mladino o veliki škodljivosti alkoholnih pijač. Stanje se je vedno bolj izboljševalo in v vrste mladih junakov je pristopilo vedno več šolskih otrok." V šolskem letu 1945/46 je šola postala petrazrednica. V šolskem letu 1946/47 so začeli s sistematičnim načrtovanjem učiteljevega dela. V šolo so prišli novi učni načrti. V letu 1946 so se pri šolskem delu pojavljale motnje zaradi premeščanja učiteljev in upokojitev, mnogo zaostankov in zamud je povzročal tudi sneg, ki ga je zapadlo v zimskih mesecih meter in pol. Tedaj je bila v duhu časa ustanovljena tudi pionirska organizacija. Šolsko leto 1946/47 seje končala z geslom "Vse za domovino - s Titom naprej." I*««, (M^U ' Hut'Tv.cKj PtUo^- : xja, »teli c'i-llo.titV fi , ii, k‘ v -Jih. il-. Li ] iJ l a% ?•*■*■ **“ *- **> f i il š unii itimm •** * 4 ^ 3 f I-r jjjiidVJ'jj 1>~.ÄJk. .v» »» k >* - io <. - j« v ■» <1 W - I I Sf.H- Ikw šutu j j '*£5-7 ^ **.'•-^1- %a j .« SA- 5 \ fi : i , J J- j J i ! Is Ijj i ! •< j i 1 H i j i J i li f„ 1 3 1 f j j u U tP. -'' "■ S ^ u jj j* s - 3 <5 <£ : Mcncetrt. %cl «vJT-^ece Ji6*j*4n/': ' J&o *crei iutjycs. : Stefa?** J&rU : fTcScSp/sS^ ! i i 1 i ft u 1 .% 1 1 il ! I ! i? k I I ! 1 J 20 23 4? 2/ 2US 8*29 te j a é £ /b te 24 /s /02,3 *> z/ 7 f £ s / - / - - - // 9 36 78 /t/2 27 S J /8 3 - j - f st se fitti (ti 97 J t2 to 22 Y - v f - '7 23 4e 2/ 8/te tS?J3 */ / S ? 7 / •f ? - j y/ \p 'H v *7«ä S/42 /ee !b /y f? t\ — f ? *< n Vir: Šolska kronika Leta 1948/49 so učitelji dobili nov učni načrt "v smislu zahtev marksistično-leninistične teorije ter dialektičnega materializma."10 V štirirazrednici so v šolskem letu 1950/51 poučevali: I. in II. oddelek Antonija Prevec; III. oddelek Hedvika Vidmar; IV. oddelek Milan Sartori. Učenci so prizadevno sodelovali tudi v izvenšolskih akcijah, tako je mladina šestega junija 1951. leta, ko seje pojavil koloradski hrošč, pregledovala krompir pod vodstvom učitelja. Krompirišče so pregledovali tudi ob nedeljah. Nov oddelek v Grčarevcu V šolskem letu 1955/56 so se na novo oblikovali okraji in občine. Grčarevec, ki je tedaj spadal pod okraj Postojna, seje priključil Logatcu. Tako je bil ustanovljen nov oddelek v Grčarevcu, ki je spadal pod našo šolo. Na ta oddelek je bila premeščena učiteljica Zalka Redek, poročena Korenč. Šolsko delo je tedaj nadzoroval okrajni inšpektor Drago Vončina in je "dal učiteljstvu priznanje." " Šolski odbor je reševal vzgojna in gospodarska vprašanja. Težave z nabavo šolskega inventarja so bile tudi tedaj stalnica. Eden glavnih virov za nabavo nove opreme je bil tedaj šolski gozd. Včasih pa kljub prizadevanju šolskega vodstva z novo S/ i '. JSkA --_____________ Učenci 3.b v šolskem letu 1956/57 z ravnateljico Antonijo Prevec Vir: Franc Modrijan opremo ni bilo nič. Kot ilustracijo navajam iz šolske kronike: "V letu 1956 se je posekalo nekaj lesa, da bi se spopolnila učilnica IV. razreda. Ker je bil les prevzet teden dni po 8. marcu, gaje zadela odredba: ves izkupiček mora v gozdni sklad. Tako smo bili občutno prizadeti." Tudi vremenske neprilike so krojile šolsko delo. Tako je zima letal956 nastopila šele v mesecu februarju. Bila je zelo mrzla, temperatura je padla do-31 °C, zato je bil deset dni prekinjen pouk. Vsa poljska dela so se opravila šele v maju. Športni dnevi so potekali v tistih letih tako, da so "učenci spoznavali domačo okolico in se na svežem zraku razvedrili," je zapisala v šolsko kroniko šolska ravnateljica Antonija Prevec leta 1958, koje zaključila svoje delo na osnovni šoli. Petrazrednica Leta 1959 sta bila na šolo premeščena Vinko Haložan in njegova žena Zofija Haložan. Učiteljske konference so bile tedaj vsak mesec. Uvedli so hospitacije, "kjer je tovariš upravitelj Vinko Haložan prikazal učno uro v skupinskem pouku." Zelo aktiven je bil tudi šolski odbor, ki so ga sestavljali: Maks Adamič, Hedvika Vidmar, Vinko Haložan, Bogomil Budič, Alojz Moljk, Janez Korenč, Franc Marinko, Ivan Kermavner in Franc Šemrov. Razpravljali so o gospodarskih vprašanjih pa tudi o učnem in vzgojnem delu. V šolskem letu 1960/61 je bila podružnična šola v Grčarevcu ukinjena in učenci se vozijo z avtobusom v Gornji Logatec. Šola postane petrazrednica. Osemletka se uveljavlja Zakon, kije izšel L oktobra 1959, to je Zakon o osnovni šoli, je dokončno uzakonil osemletno osnovno šolo kot edino obliko obveznega šolanja. Izšli so novi učni načrti, ki so se hitro spreminjali. Značilnosti reformirane šole so bile: da je socialistična, enotna in družbena ustanova. Nova osnovna šola je temeljila na idejnih načelih in smernicah, ki jih je določal program Zveze komunistov. Nastajati so začele popolne osnovne šole. 12 Število otrok narašča Šolsko leto 1962/1963 je prineslo spremembo, saj so bili v peti razred sprejeti učenci iz Hotedršice (doma so imeli prve štiri razrede). Šola postane centralna šola s podružnicama v Logaških Žibršah in v Hotedršici. V kroniki za šolsko leto 1962/63 je jasno zapisana namera ravnatelja Vinka Haložana, "da bo v tem šolskem letu pet oddelkov, v naslednjih letih pa bo šola postopoma prerasla v popolno osemletko." Vizija seje uresničila, saj sta bila v šolskem letu 1963/64 uvedena 6. in 7. razred. Uvedba osemletke v šolskem letu 1964/65 Šola seje postopoma opremljala in v šolski kroniki je ravnatelj Vinko Haložan zapisal, daje bila šolska zgradba pravočasno pripravljena za začetek pouka v novem šolskem letu - za uvedbo osemletke. Predmetni pouk je bil v tistem prelomnem letu organiziran takole: Marcel Štefančič je poučeval slovenščino v 6. in 7. razredu; Viktor Šen slovenščino v 5. in 8.razredu in zgodovino v 7. razredu; Zora Šprager angleščino; Andrej Logar telesno vzgojo; Gregor Logar biologijo in kemijo; Viktor Žakelj matematiko in fiziko; Janez Sovan tehnični pouk in matematiko v 5. razredu; Srečko Koci likovno vzgojo; Vinko Haložan zemljepis; Ana Štefančič spoznavanje družbe in glasbeni pouk od 4. - 8. razreda; Hedvika Vidmar in Zora Pevec gospodinjstvo. Učitelji so se redno udeleževali strokovnih aktivov. Šola je v maju 1964 priredila samostojen koncert pevskih zborov; dramska skupina je uprizorila mladinsko igro Kekec. Izkazala seje smučarska sekcija. Učenci so bili tudi navdušeni za tekmovanje mladih matematikov. Prizor iz igre Kekec v režiji Marcela Štefančiča. Nastopajo: Jasna Rupnik, Viktor Menart, Andrej Žigon, Franc Kroupa Vir: Marcel Štefančič Mladinski pevski zbor z zborovodjem Marcelom Štefančičem na reviji šolskih pevskih zborov leta 1971 Vir: Marcel Štefančič V šolskem letu 1967/68 so bili prešolani na šolo tudi učenci petega razreda s podružničnih šol Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše in Log-Zaplana. Šola je imela v tem šolskem letu 13 oddelkov (347 učencev in 15 učiteljev). Velika pridobitev je bila tudi ureditev centralnega gretja v šolskem letu 1968/1969. Pouk se je tedaj začel šele 9. septembra, tri dni pozneje kot je predvideval šolski koledar, ker je izvajalec zamudil dogovorjeni rok. Tretji razred v šolskem letu 1968/69 z razredničarko Zofijo Haložan Vir: Bojana Levinger Novemu šolskemu poslopju naproti V šolskem letu 1969/70 je stekla akcija za izgradnjo telovadnice in novega šolskega poslopja. S prostovoljnimi prispevki občanov (denar in les) se je začela gradnja telovadnice. Začetek gradnje telovadnice Vir: Šolska kronika Na referendumu za novo šolsko poslopje 25. maja 1970. leta je večina volilcev (75,9 %) glasovala za uvedbo samoprispevka. V volilni enoti št. 6, ki je zajemala Gorenji Logatec, je kar 91 % vseh volilcev glasovalo ZA. Vjuniju 1970 seje poslovil od svojega ravnateljskega dela Vinko Haložan in krmilo šole je za eno leto prevzel Marcel Štefančič, ki je postal vršilec dolžnosti ravnatelja. V šolskem letu 1970/71 so bili sprejeti idejni načrti za gradnjo nove šole. V ta namen je Skupščina občine Logatec odkupila ustrezno zemljišče ob novi telovadnici. Tedaj se je tudi povečal šolski okoliš. Podružnični šoli Medvedje Brdo in Rovtarske Zibrše sta se s 1.9.1970 vključili v okvir centralne šole v Gorenjem Logatcu. Medtem je bil v šolskem letu 1970/71 poskusno uveden petdnevni delovni tednik, kar je pomenilo nov ritem v šolskem delu. Športni dnevi so bili organizirani v štirih prostih sobotah. Pri športni vzgoji so bili uvedeni telesnovzgojni kartoni za spremljanje fizičnega razvoja učencev. Učenci 5.b razreda v šolskem letu 1970/71 z razrednikom Primožem Sarkom Vir: Bojana Levinger Novo šolsko poslopje Spomladi leta 1972 je pričelo Komunalno podjetje Logatec z gradnjo šolske stavbe. Osmega februarja 1974 je bila velika svečanost, na kateri je bila šolska zgradba predana svojemu namenu. Tedaj je ravnateljske dolžnosti opravljal Viktor Sen. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil Vinko Haložan, ki je bil tudi predsednik sklada za izgradnjo šolskih objektov. Tako je predmetna stopnja dobila nove prostore, učenci razredne stopnje pa so morali še naprej obiskovati pouk v stari stavbi. Slavnostna otvoritev novega šolskega poslopja Vir: Šolska kronika Ob otvoritvi v novi šolski avli Vir: Šolska kronika Vinko Haložan, zaslužen za izgradnjo nove šole. Vir: Šolska kronika Sedemdeseta in osemdeseta leta Do začetka sedemdesetih let je na ideološkem področju v Sloveniji vladal "vzgojni nevtralizem", čas po letu 1971 pa na Slovenskem zaznamuje zaostritev zahtev po socialistično angažiranem in marksistično opredeljenem vzgojno-izobraževalnem sistemu. 13 Učitelji in učenci na samoupravnem dnevu Vir: Šolska kronika Šola je v šolskem letu 1974/75 dobila novega ravnatelja Karla Nanuta. Pod njegovim vodstvom je bil izveden prvi samoupravni dan (10. 4. 1974); tako da so učenci v celoti "prevzeli" šolo. Namen samoupravnih dni je bil, da bi se čim več učencev odločilo za pedagoški poklic. Mladi učitelji: "TUKAJ POPRAVI!” Vir: Šolska kronika Tudi obrambni dan je bil sestavina šolskega dela. Organizirali so ga učitelji ob pomoči gasilcev. Učenci s pomočjo učitelja Janeza Savana spoznavajo orožje. Vir: Šolska kronika Vaja mladih gasilcev Vir: Šolska kronika V tistem obdobju je delovala na šoli uspešna gimnastična skupina pod mentorstvom Bosiljke Malnar. Fotografija je iz marca leta 1975. Vir: Darja Seliškar Značilnosti tega obdobja v gornjelogaški šoli je bila dokaj hitra menjava ravnateljev, saj je bil Karlo Nanut sporazumno razrešen 31.11.1977. leta inje šolo v tem šolskem letu vodila Ivanka Križman. Septembra 1978. leta pa je ravnateljsko mesto prevzela Majda Osterc. Pogoji na stari šoli, kjer so učile učiteljice razredne stopnje, so bili težki: slaba okna, dotrajana zgradba, mrzle učilnice, zato je bilo načrtovanje prizidka k novi šoli nujno. Skupno s KS Tabor je bil izvoljen investicijski odbor, kije gradnjo občutno pospešil. Učiteljski kolektiv v Kališah 25. maja 1978. leta z ravnateljico Majdo Osterc. Vir: Vida Matičič V ta čas spada tudi poimenovanje šole po Edvardu Kardelju, ki ga je sprejela Skupščina občine Logatec. Velika slovesnost na šoli je bila 9. septembra 1979. leta. Tedaj je bil odkrit kip Edvarda Kardelja, ki gaje izdelal kipar Stojan Batič. NA podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki so bile dne 30.julija 1979 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole Gornji Logatec I Osnovna šola Gornji Logatec se poimenuje po tov. Edvardu Kardelju, tako, da ima ime : Osnovna šola" Edvarda Kardelja " Logatec. II Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Zunanje manifestacije ideološke usmeritve Zveze komunistov so se kazale v Sloveniji v tistem času v poimenovanju šol in v poudarjanju praznovanj, predvsem dneva republike, kurirčkove pošte in štafete ob dnevu mladosti. 14 Pred predajo kurirčkove torbe v Grčarevcu v maju 1979 Vir: Šolska kronika Trinajstega septembra 1980 je bil položen temeljni kamen novega prizidka. Položila sta ga učenec Marko Cigale in Franc Godina, predsednik SO Logatec in delavci Gradnika so takoj začeli z gradnjo. Slovesen trenutek Vir: Šolska kronika Gradnja je trajala dobro leto in učenci razredne stopnje so se preselili v nove prostore 28. novembra 1981. leta, uradno dovoljenje pa je šola dobila šele 15.2.1982. leta. Otvoritev prizidka 28. novembra 1981 so učenci dočakali praznično razpoloženi. Čeprav je zjutraj snežilo, se je otvoritve udeležila pretežna večina krajanov, pa tudi Pepca Kardelj, Milan Kučan (takratni predsednik Skupščine SRS) in predstavniki pobratene šole z Bizeljskega in iz Kovačiče. Častni član šole Janko Petek je prerezal vrvico. Vir: Šolska kronika V prizidek so prvi stopili: Janko Petek, Pepca Kardelj in učenka Marjetka Rudolf. Vir: Šolska kronika Gostje si ogledujejo nove prostore Vir: Šolska kronika Učenci prvič v novih učilnicah z učiteljico Bernardo Račnik Vir: Šolska kronika Celodnevna šola Ena najbolj vidnih novosti v šolstvu na Slovenskem v tem obdobju je bila tudi celodnevna osnovna šola, ki sojo pričeli uvajati leta 1975. Tudi na naši šoli je bila uvedena celodnevna osnovna šola (COS) v šolskem letu 1982/83 na razredni stopnji. Kuhinjo je bilo zato treba razširiti in opremiti in pri tem je priskočila na pomoč KS Tabor s posojilom. V kroniki je iz tistega časa med drugim zapisano: "ob precejšnjem nasprotovanju staršev je COŠ pričela dobivati novo podobo; učenci so vse svoje delo opravili v šoli, odnosi med učenci in učitelji so postali pristnejši in lepši." Učiteljice, ki so jeseni 1982 prvič učile v celodnevni šoli: v prvem razredu Anica Perpar, Nuša Štefančič; v drugem razredu Zalka Korenč; v tretjem razredu Mimi Japelj; v četrtem razredu Bernarda Račnik, Viktorija Kovač. V prvih dveh razredih je dopolnjevala delo Marinka Dodič, v četrtih pa Vera Kogoj in Saša Rihberger, ki jo je nadomeščala do 1. aprila 1983. leta. Telesno vzgojo je poučevala Bosiljka Malnar. Viktorija Kovač Anica Perpar Mimi Japelj Nuša Stefančič Zalka Korenč Prostočasne dejavnosti so obsegale: šolsko kulturno društvo (ŠKD); šolsko športno društvo (ŠŠD) in šolsko zadrugo z družbenokoristnim delom. Učenci so tedaj pridno pogozdovali in ob jesenski akciji posadili 10000, ob spomladanski pa 4000 smrečic. Pod vodstvom učiteljev so sodelovali na vseh krajevnih in občinskih prireditvah. Predmetna stopnja je pridobila novo učilnico za tehnični pouk, opremljeno s stroji in kabinet za fotokrožek. Samouprava učencev je potekala pod okriljem šolske skupnosti, ki je koordinirala delo v oddelčnih skupnostih, organizacijah in krožkih. Šolsko leto 1983/84 se je pričelo z novo ravnateljico Vilmo Meze, dotedanjo dolgoletno predmetno učiteljico biologije in kemije. Folklorna skupina pod vodstvom Marinke Dodič na prireditvi v šolskem letu 1983/84. Režija: Andreja Mihevc Vir: Marinka Dodič Delovni in učni pogoji so bili dobri, manjkala je učilnica za praktično delo pri gospodinjskem pouku. Šola je delovala po Zakonu o osnovni šoli, sprejetem letu 1980, ki je določal, da temelji delo vsake posamezne šole na programu življenja in dela osnovne šole. V preoblikovanem predmetniku so novost predstavljali obvezni tečaji: plavanje, smučanje, prva pomoč, obramba in zaščita, prometna vzgoja; obsežen je bil projekt modernizacije šolske matematike. Vse to so učitelji vnašali v svoje vsakdanje delo. Štirinajstega septembra 1984. leta je šola proslavila stoletnico šolske zgradbe. Spominska slovesnost je potekala pod geslom: Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot. O.Zupančič mladostni žarki j1V„jO UtihCEV OŠ E.KARDEUA 10SAT£ SEFT84 Naslovna stran šolskega glasita ob / 00-letnici šole Nova pedagoška iskanja so bila tudi tedaj vtkana v delo učiteljev na gornjelogaški šoli. Eno takih je bil med krajani dobro sprejet projekt Nekoč, ki so ga zasnovale učiteljice: Andreja Mihevc - taje pripravila krajevno in šolsko prireditev; Slavka Sark - pod njenim vodstvom so učenci zbirali etnografsko blago .Takrat je izšla tudi posebna številka Mladostnih žarkov na temo Nekoč pod mentorstvom Vide Matičič in Andreje Mihevc. Naslovna stran šolskega glasila leta 1985/86 Ravnateljica seje poleg pedagoškega dela ukvarjala tudi z gospodarskim streha je puščala v vseh prostorih prizidka. Ta problem je bil za silo rešen sredi junija 1990, ko so streho nekoliko dvignili, dodali tervol, zamenjali obrobe, pločevino in žlebove. Leta 1990 smo tudi pridobili učilnico angleškega jezika, saj je bila garderoba na razredni stopnji preseljena v avlo. V prelomnem letu 1991, ko smo Slovenci dobili svojo državo, Republiko Slovenijo, so bili v juniju učitelji vpoklicani v vrste teritorialne obrambe, zato je bilo ob zaključku pouka moteno šolsko delo. V šolsko poslopje se je vselila teritorialna obramba in ga uporabljala za svoje potrebe vse počitnice. Preimenovanje šole Šola je 25.5.1991. leta zaprosila za spremembo imena in izvršni svet Skupščine občine Logatec je dal soglasje, da se dotedanja šola Edvarda Kardelja preimenuje v Osnovno šolo Tabor. Tako je Temeljno sodišče v Ljubljani 6.10.1992 vpisalo nov registrski vložek št. 1/604/00. : » trarre i sprejo i dtunann' IWHOT*»*—------- IZvrBnl svet Skupščine občine Logatec predlaga lborom občinske skup*«m«, da dajo soglasje k statutarnem (klapu Osnovne goto Edvarda Kardatja. s katerim »o ta Bola « I. Januarjem IIt? imenuje Osnovna Bola "TABOR" Logatac, TrZaBko rento ISO. Logatec. Obrazložitev: Osnovna Sola Edvarda KardalJ« logatac ja dna 75. 5. 1991 zaprosila Skupščino občina Logatac za soglasja k »pramambi imeno Sole JzvrBm 3vat Skupščine občine Logatec Ja na osnovi tega zaprosilo zahteval od vodstva Sole Izvedbo anketa, s katero bi se omogočilo cim SlrSern krogu krajanov izrekanje o Imenu Sole. v anketi so bila podane Stiri moZnostl. Rezultat! ankete so naslednji - os tabor 179 glasov - OS SIMON GREGORČIČ 102 glasov - OS EDVARD KARDELJ 24 glasov - prosta izbira 2 glasova (GORENJI LOGATEC) no osnovi rezultatov ankete IzvrSn! svet 9kupSčlne občine Logatec predlaga občinski skupSčim. da da soglasje k statutarnem Solo”0“ T °“n0vne 8o1® Mv,,rd K«rdelJ v Osnovno Sklep o preimenovanju šole Vir: Šolska kronika REPUBLIKA SLOVENIJA skupščina oscine l o g a t e.c* Štev. : 028 - 1/91 Datum: 4. 12. !99l ürofiiiii f - \ 1 . Osnovna Sola EDVARD KAROELJ 2. Skupščina občine Logatec 3. Spis 4. Arhiv is SO Logatec Šestnajstega novembra 1992 je ravnateljica Vilma Meze odšla v pokoj in njeno mesto je prevzel Borut Fefer. Učiteljski kolektiv z ravnateljico Vilmo Meze v šolskem letu 1990/91 Vir: Šolski arhiv Zadnje desetletje Naučite se od preteklosti vse, kar se da, nato jo pustite za seboj. Zapomnite si, da ne morete storiti ničesar, da bi jo spremenili, lahko pa uporabite njene lekcije za to, da izboljšate svojo prihodnost. A J. Twerski Ravnatelj Borut Fefer s kolektivom v letu 1993 Vir: Šolska kronika Letni delovni načrt Letni delovni načrt, ki ga pripravi ravnatelj, o njem razpravljajo pedagoški delavci, potrdi pa ga svet šole, je tisti dokument, po katerem se odvija šolsko delo. Šolski okoliš Osnovna šola Tabor je danes (v letu 2004) centralna šola z dvema podružnicama: v Hotedršici in Rovtarskih Žibršah. Zajema učence KS Tabor, KS Hotedršica, KS Trate in KS Log Zaplana. Šolski okoliši se v predelih, ki mejijo na sosednje šole, lahko prilagajajo. Pri tem se upoštevajo organizacijske in prostorske možnosti vseh treh osnovnih šol v občini Logatec. Centralna šola v Logatcu Vir: Šolski arhiv Podružnica v Rovtarskih Žibršah Podružnica v Hotedršici V šolskem letu 1997/98 so učenci izdelovali znak šole in na natečaju je bil izbran znak, čigar avtor je Jure Kunc. Upravljanje šole Šolo upravljata: RAVNATELJ, Borut Fefer, ki je pedagoški in poslovodni organ šole in ima petletni mandat. V septembru leta 1993 je šola dobila tudi pomočnico ravnatelja Bojano Levinger. SVET ŠOLE, ki ima štiriletni mandat, in ga v šolskem letu 2004/2005 sestavljajo: - predstavniki ustanovitelja: Boža Smole, Marjan Pišljar, Stanislav Nagode; - predstavniki staršev: Robert Brus, Irena Osterman, Branko Hajdinjak; - predstavniki šole:Ljuba Vladič, Marija Kunc, Jožica Nagode, Dubravka Sertić, Vida Matičič, STROKOVNI ORGANI ŠOLE so: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, strokovni aktivi in razredniki. Zasedanje otroškega parlamenta Vir: Šolski arhiv Skupnost učencev (otroški parlament) Iz predstavnikov razrednih skupnosti je sestavljen otroški parlament, ki se vsako leto aktivno vključi v delo državnega otroškega parlamenta. Poleg tega redno obravnava tekočo problematiko in predlaga izboljšave na šoli. Mentorica šolskega parlamenta v letu 2004/05 je Barbara Novljan Mišič. Dejavnosti Poleg rednega pouka, predpisanega s predmetnikom, se na šoli odvijajo številne dejavnosti, ki pomagajo oblikovati učence v zrele osebnosti. Zborovsko petje Glasbo kot elementarni del pouka so čislali že protestanti, saj je bila glasba poleg klasične latinščine in verouka (katekizma) sestavni del takratne izobrazbe. Potreba po petju in z njo povezani pevski zbori imajo na gornjelogaški šoli bogato tradicijo. S prihodom Marcela Štefančiča v šolskem letu 1964/1965 je sledilo obdobje kvalitetnega vzpona zborovskega petja. Svetovalec z ljubljanskega Zavoda za šolstvo je bil v maju 1965. leta navdušen nad koncertom šolskih zborov na naši šoli in sicer nad 25-članskim otroškim zborom, ki ga je vodila Zofija Haložan in 80-članskim mladinskim zborom pod vodstvom Marcela Štefančiča. To je bil zametek širše glasbene manifestacije, saj je prav gornjelogaška šola organizirala spomladi leta 1967 v Narodnem domu v Logatcu prvo občinsko revijo pevskih zborov. 15 Leta 1968 je mladinski zbor s 86 pevci pod vodstvom Marcela Štefančiča nastopil na republiški reviji mladinskih zborov v Zagorju, prav tako tudi leta 1970 in 1972. Odličnemu nastopu je sledilo snemanje na RTV-ju. Mladinski pevski zbor na državni reviji v Zagorju leta 1972 z zborovodjem Marcelom Štefančičem Vir: Marcel Štefančič Nato so se v naslednjih letih na šoli zvrstili zborovodje: Alojz Rauch, Domen Matičič, Primož Sark, Polona Golob, Majda Osterc. Leta 1980 je na šolo prišel zdajšnji zborovodja Zdravko Novak. Šolsko vodstvo, ki je imelo vedno izreden posluh za zborovsko petje, odlični pevci, mlad in navdušen zborovodja - vse to je rodilo sadove: naša šola ima danes odličen otroški in mladinski pevski zbor. Oba zbora nastopata na številnih prireditvah in žanjeta lepe uspehe. Naj naštejem le nekaj najbolj odmevnih: - v šolskem letu 1996/97 je Mlajši mladinski zbor posnel nekaj skladb za Radio Slovenija; - s Pihalnim orkestrom Logatec je posnel skladbo za njihovo zgoščenko; - Mladinski zbor je sodeloval na Mladinskem mednarodnem festivalu v Celju; prav tako tudi na zborovskem Živ-žavu. Otroški in Mladinski pevski zbor redno sodelujeta na vseh šolskih prireditvah in pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka s svojo kvaliteto navdušujeta občinstvo. Otroški pevski zbor pod vodstvom Zdravka Novaka leta 1998 Vir: Šolska kronika Mladinski pevski zbor na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Zborovodja: Zdravko Novak Vir: Šolska kronika v Šolsko glasilo Šolsko glasilo Mladostni žarki je šola izdajala enkrat letno ob kulturnem prazniku. V šolskem letu 1997/98 so učenei glasilu izbrali novo ime Žvrgolač. Naslovnica Mladostnih žarkov v šolskem letu 1976/77 Ob sodelovanju učiteljic in učencev razredne in predmetne stopnje in v povezavi z učiteljico likovne vzgoje Marijo Cehajič je Žvrgolač pod mentorskim vodstvom učiteljic Vide Matičič, Andreje Mihevc in Bojane Levinger dosegel zavidljiv nivo, seveda ob trdni podpori ravnatelja. Šolsko glasilo je namreč timsko delo, ki združuje elemente ustvarjalnosti otrok, zato je to dragocen vzgojni pripomoček in dobrodošlo dopolnilo pri oblikovanju kulture izražanja mladih ljudi. Naše nagrajeno glasilo na republiški razstavi v Celju v letu 1998. Priznanja so dobile mentorice: Vida Matičič, Andreja Mihevc in Mihaela Menard. Vir: Šolska kronika Likovna dejavnost V šolskem letu 1966/67 je na šolo prišla akademska slikarka Slavka Čufer Sark. Sola je tako dobila izvrstno likovno pedagoginjo, ki je vzgajala številne generacije otrok, z njimi uspešno sodelovala na različnih natečajih vse do odhoda v pokoj v letu 1995. Nasledila jo je Marija Ćehajić, akademska grafična oblikovalka, ki s svojim optimizmom prav tako zna motivirati učence, da ustvarjajo grafike, risbe in izdelke iz keramike. Priznanja na mednarodnih razstavah so prejeli: Žiga Merlak, Nejc Vrabl, Jure Tršar, Romana Rupnik, Vito Kavčič, Matjaž Švajncer, Tanja Nagode, Severin Leskovec, Špela Nagode, Ina Pergovnik, Žiga Rančov, Lovro Gantar, Ajda Matičič, Tina Klavžar in Matej Brus. Žiga Merlak v oktobru 1998, nagrajen na mednarodni razstavi v Zagrebu. Vir: Marija Ćehajić Portret Franceta Prešerna, avtor: Boro Šiljak, nagrajenec Petrolovega natečaja Otroci odraslim v letu 2001. Navdušujoče so šolske prodajne razstave, ki so se zvrstile v letih 1997, 2000 in 2003. Izkupiček s prodajne razstave je namenjen posodobitvi likovnega pouka (nakupu peči za glinene izdelke, stiskalnice za grafiko...). Marija Ćehajić je skupaj z učenci nepogrešljiva sodelavka pri vseh prireditvah na šoli in pri oblikovanju šolskega glasila. Detajl z likovne prodajne razstave v aprilu 2003. Vir: Šolska kronika V Športna dejavnost Vojko Prezelj, ki sc že več kot tri desetletja ukvarja s športno vzgojo, je opisal razvoj te dejavnosti na gornjelogaški šoli. Iz njegovega obširnega sestavka povzemam: Do leta 1975 se je pouk športne vzgoje odvijal v dvorani KS in na igrišču pred domom. Z dograditvijo telovadnice so se razmere izboljšale, vendar je ta kmalu postala premajhna, saj imajo v njej nemalokrat pouk dve ali tri skupine hkrati. Učenci naše šole pa so kljub slabim razmeram za športno vadbo dosegali zavidljive uspehe. V šestdesetih in sedemdesetih letih so bili izjemno uspešni smučarji skakalci. V pionirskih kategorijah in kasneje tudi v mladinskih vrstah so bili med najboljšimi v državi, nekateri pa so kasneje postali tudi člani državne reprezentance (Janez Loštrek, Marjan Urbančič.) Med najboljšimi pionirji in mladinci so bili: Miro in Mitja Turk, Viki in Franci Tršar, Štefan in Niko Petek, Bojan Parapot, Jani Kavčič, Pavle Žigon, Boris Kavčič, Marko Kavčič. Zadnja leta njihovo tradicijo nadaljuje Jaka Rus, kije bil državni prvak med dečki od 13 do 15 let. Sredi sedemdesetih let je v takratnem ŠŠD Polet začela delovati sekcija za tek na smučeh. Prvo medaljo na republiškem prvenstvu so osvojili: Rafael Marn, Lojze Molk in Matija Trpin v štafeti 3 x 3 km za mlajše pionirje. Število uspešnih tekačev je iz leta v leto naraščalo. Med najuspešnejšimi so bili: Tanja Zelene, Mateja Ambrožič, Darja Rupnik, Maja Rupnik, Ana Skvarča, Urša Vavken, Maruša Brenčič, Urša Antičevič, Bojana Jerina, Vesna Dolenc, Lea Pergovnik, Eva Božič. Med fanti pa: Vasja Rupnik, Uroš Godina, Boris Zelene, Boštjan Gostiša, Lucijan Nagode, Davor Jerina, Gašper Antičevič, Darjan Brus, Jure Tršar, Miha Prevec, Jernej Meze, Blaž Bešvir, Jure Smole, Kristjan Peklaj... Naši tekmovalci na državnem prvenstvu v Novi Gorici leta 2001. Stojijo: Andrej Gostiša, Ana Pišljar, Tina Nagode, Nadja Brus; spredaj pa sta Luka Tršar in Darja Trpin. Vir: Vojko Prezelj V zadnjih desetih letih so na državni ravni organizirana prvenstva osnovnih šol, kjer za ekipno uvrstitev štejejo samo rezultati nekategoriziranih tekmovalcev, torej tistih, ki ne trenirajo pri klubih. Tudi na teh tekmovanjih so naši učenci vedno nastopali zelo uspešno: leta 1999 ekipno 1. mesto, leta 2000 2. mesto, leta 2003 2. mesto. Med posamezniki so osvojili medalje: Peter Brenčič, Sašo Matičič, Toni Brus, Tanja Slabe, Špela Jašič, Sabina Vidmar; med kategoriziranimi tekači pa Tine Brenčič, Tanja Krvina, Polona Brenčič, Eva Božič, Jasna Turk, Renata Šulek. Leta 1994 je bilo v Brežicah izvedeno prvo državno šolsko prvenstvo v cestnih tekih. Na tem tekmovanju je ekipa naše šole dvakrat osvojila prvo mesto. Eno najbolj množičnih tekmovanj je vsakoletni Dnevnikov kros, ki šteje za šolsko državno prvenstvo. Na tem tekmovanju smo dosegli največji uspeh leta 1988 - 3. mesto. Med posamezniki so se na prva tri mesta uvrstili: Nadja Brus, Tanja Slabe, Lea Pergovnik, Tanja Krvina, Rok Šemrov, Miha Prevec, Kristijan Peklaj, Darja Trpin. Gotovo najbolj množično in najbolj kvalitetno je vsakoletno tekmovanje za Veliki atletski pokal. Prek občinskih in področnih tekmovanj se po dvajset najboljših v vsaki disciplini uvrsti v finalno tekmovanje, ki šteje za državno šolsko prvenstvo. Skoraj vsako leto se v finale uvrsti tudi nekaj naših učencev. Največ uvrstitev so imeli skakalci v višino, ki so osvojili tudi največ medalj. Najuspešnejši so bili: Darja Trpin, Andraž Pavlišič, Miha Lampe, Luka Tršar, Bogdan Mlinar, Anže Nagode. Naši učenci so sodelovali še na državnih tekmovanjih, kjer so posegali po medaljah. Naj omenimo Petra Brenčiča, kije bil državni prvak v gorskem kolesarjenju leta 2001. Od športnih iger je bila v zadnjih letih najbolj uspešna odbojka. Ekipa dečkov seje trikrat prebila do polfinalnega tekmovanja, kar pomeni, da se je uvrstila med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Največji uspeh je dosegla leta 2003, koje osvojila 5. - 8. mesto; v odbojki na mivki pa so zasedli 5. mesto v državi. Ekipa naših učencev na državnem prvenstvu osnovnih šol v odbojki v šolskem letu 2002/03 s trenerjem Gašperjem Podjedom. Stojijo: Jurij Švajncer, Žiga Rančov, Miha Sodja, Andrej Gostiša, Janez Nagode; spredaj pa so: Boro Šiljak, Klemen Urh, Aljaž Adamič. Vir: Vojko Prezelj Dramska dejavnost Dramska dejavnost je na šoli bolj zaživela, koje v šolskem letu 1996/97 spet začel delovati dramski krožek. Od tega leta dalje mladi igralci s svojimi mentoricami vsako leto postavijo na oder eno ali dve predstavi. Po časovnem zaporedju si sledijo: 1996/97: S. Makarovič: PEKARNA MIŠ MAŠ mentorici: Boža Nagode, Mira Lapanje Prinčič 1997/98: Prizor iz igrice Grdi raček Vir: Šolska kronika H. Ch. Andersen: GRDI RAČEK mentorici: Boža Nagode, Mira Lapanje Prinčič 1998/99: S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA mentorici: Boža Nagode, Mira Lapanje Prinčič 1999/00: B. Levinger: OBISKALI SO NAS MARSOVCI mentorica: Dubravka Sertič 2000/01: Prizor iz igrice Zlata goska v režiji Bože Nagode leta 2002 Vir: Šolska kronika ljudska: MOJCA POKRAJCULJA mentorica: Ana Mulec Prudič B. Levinger: NAJLEPŠI SO ODMORI mentorica: Dubravka Sertič 2001/02: pripovedka ZLATA GOSKA mentorica: Boža Nagode V. Grobovšek: DO TISTE STEZICE mentorici: Bojana Levinger, Majda Urbas 2002/03: MALA ČAROVNICA, KI NI HOTELA BITI ZLOBNA mentorici: Darja Merlak, Mira Lapanje Prinčič B. Levinger: KDO BO KOGA mentorica: Bojana Levinger 2003/04: B. Levinger: AH, TA ŠOLA mentorice: B. Levinger, D. Merlak, Mira Lapanje Prinčič Od leta 2001, ko so se začela območna in medobmočna srečanja gledaliških skupin, vsako leto vsaj z eno predstavo sodeluje tudi naša šola. Na medobmočna srečanja so se do zdaj uvrstile le tri predstave: Kje so tiste stezice? (Vrhnika), Kdo bo koga? (Logatec) in Ah, ta šola (Litija). Gonilna sila dramske dejavnosti je Bojana Levinger, ki tudi piše izvirna mladinska dramska besedila. Projekti Številni projekti, ki so v zadnjem desetletju potekali na šoli, so zajeli precejšnje število otrok in so vsebinsko nadgradili redno šolsko delo. Smisel teh projektov je povezati učence različnih oddelkov med seboj, z raziskovalnim in kreativnim delom obogatiti šolske vsebine in to predstaviti staršem in krajanom. Ime projekta Ta logaška svinjarija Valvasorjeva raziskovalnica Droge in aids med nami Kamen našega kraja Mentorstvo in leto izvedbe Vera Kogoj, 1994, 1996 Ljuba Vladič, 1994 Minka Pivk, 1995 Ljuba Vladič, 1996 Zaključek projekta Rimljani Vir: Ljuba Vladič Rimljani Ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja Kruh naš vsakdanji Sonce, sreča, smeh 200-letnica rojstva Franceta Prešerna Ljuba Vladič, Jožica Rupnik, Marija Ćehajić, 1995, 1996 Andreja Mihevc, Vida Matičič, 1996 Andreja Mihevc, Vida Matičič, 1997 Andreja Mihevc, 1998 Andreja Mihevc, Vida Matičič, 2000 Izsek z razstave o Ivanu Cankarju Vir: Šolska Kronika Učenci so ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja izvedli projekt pod vodstvom Andreje Mihevc in Vide Matičič. Pripravili so razstavo, izdali šolsko glasilo in pripravili recital odlomka iz Cankarjevega življenja pod vodstvom Andreje Mihevc. Z recitalom so ob sodelovanju logaške glasbene šole nastopili tudi na Vrhniki. Kruh naš vsakdanji je bil odmeven projekt v letu 1997. Učenci so izdali šolsko glasilo pod vodstvom Vide Matičič, projekt pa zaključili z razstavo in prireditvijo pod režijskim vodstvom Andreje Mihevc. Razstava kruha in likovnih izdelkov v februarju 1997 Vir: Šolska kronika Sonce, sreča, smeh je bil naslov recitala mladinske poezije, ki je nastal pod vodstvom Andreje Mihevc; o istih temah so učenci pisali v Žvrgolaču, ki gaje s šolarji oblikovala Vida Matičič v šolskem letu 1998. Učenci na prireditvi Sonce, sreča, smeh Vir: Šolska kronika Recital Prešernove poezije so učenci izvedli ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna po scenariju in pod režijskim vodstvom Andreje Mihevc v februarju leta 2000. Učna ura o Prešernu. Režija Andreja Mihevc Vir: Šolska kronika Od leta 1990 do leta 2002 je naša šola sodelovala pri projektu Novoletno obdarovanje predšolskih otrok in v tako vsako leto z enim izmed šolskih zborov pripravila glasbeno-igrano prireditev, ki je bila novoletno darilo vsem logaškim otrokom. Mentorji: Zdravko Novak, Branka Novak in Bojana Levinger. Novoletna pravljica v šolskem letu 1991/92 Vir: Bojana Levinger Družboslovni tabor Razglednice Logatca skozi otroške oči v maju 2002 je organizirala naša šola, sodelovali pa so mladi likovniki vseh treh logaških osnovnih šol. Likovne izdelke, ki so nastali v treh dneh bivanja v vojašnicah Blekova vas, smo porabili za izdelavo razglednic in koledarja. Mentorji so bili: Marija Logar (OS Rovte), Darja Seliškar, Irena Sivec Maglica, Marija Ćehajić, Peter Bezek, Borut Fefer (OŠ Tabor), Primož Godina, Siniša Rančov. Tabor je vodila Bojana Levinger. Avtorica: Anja Petek Mentorica: Marija Ćehajić V sodelovanju z Zavodom za šolstvo je bil pod vodstvom Jane Martinšek izveden projekt z naslovom Harmonični razvoj kognitivnega in socialnoekonomskega področja otrok v osnovni šoli. V šolskem letu 2003/2004 pa je potekal projekt Kodeks učencev, ki so ga vodili Barbara Novljan Mišič, Marinka Dodič, Jana Martinšek, Zdravko Novak, seveda ob sodelovanju vseh učiteljev. Lepo so odmevale zaključne prireditve za starše, ki jih je v letih 2001,2002 in 2003 vodila in pripravila skupaj z učenci Barbara Novljan Mišič. Zaključna prireditev v juniju 2002 Vir: Šolska kronika Projekt Mreže učečih se šol je trajal dve leti. Vodila gaje Šola za ravnatelje. V njem je sodelovalo osem osnovnih šol, med njimi tudi naša. Projekt je danes že prerasel v enega od modelov zagotavljanja kakovosti v izobraževanju. Cilj projekta je bil uvajanje nenehnih izboljšav na področjih, ki so sijih posamezne šole izbrale same. Naša šola si je izbrala dve področji: S sodelovanjem do sprotnega reševanja problemov in Učinkovito obveščanje na šoli. Delo pri projektu je na šoli usklajeval razvojni tim, v katerem so sodelovale: Marinka Dodič, Aleksandra Lipovec, Jana Martinšek, Darja Seliškar, vodja tima pa je bila Bojana Levinger. Pri projektu je ves čas aktivno sodeloval tudi ravnatelj, Borut Fefer. Skupaj so ustvarili tudi svoj prispevek v zborniku S sodelovanjem do kakovosti, ki je izšel ob zaključku projekta, jeseni 2000. Raziskovalne naloge so tudi element vzgoje in oblikovanja vztrajnosti učencev. Pod vodstvom Ljube Vladič so učenci dosegli dve republiški zlati priznanji za svoje raziskovalno delo in sicer: Kamen našega kraja, Ajdovščina 1996 in Uporaba rud in kamnin iz naše okolice, Maribor, 1989. V sodelovanju z revijo Proteus in Prirodoslovnim društvom Slovenije so učenci pod vodstvom Irene Sivec Maglica in Bože Nagode pripravili raziskovalno nalogo Žival in rastline leta 1998 - črni bezeg. Odmevna je bila tudi raziskovalna naloga, ko sojo učenci izvedli pod mentorstvom Minke Pivk: Kukavičevke v Žejni dolini. Roman Treven, Vesna Nagode, Žiga Rančov, Špela Nagode, Teja Eržan, Aleksandra Švigelj in mentorica Minka Pivk v oktobru leta 2001 Vir: Šolski arhiv Poletna šola v naravi Ob zaključku 4. razreda je že od leta 1968 vsako leto organizirana poletna šola v naravi. Naša šola je bila ena prvih v Sloveniji, ki so začele s to dejavnostjo in sicer je bila prva poletna šola v občinskem merilu najprej organizirana na otoku Krku. Od takrat je to stalnica v letnem načrtu naše šole. Njen osnovni cilj je naučiti otroke plavati, spoznati morje, se srečati z morskimi živimi bitji. Poletna šola je bila organizirana najprej na Debelem Rtiču, danes pa poteka v Savudriji. V času enotedenskega bivanja se na novo stkejo med učenci mnoge človeške niti, marsikateri učenec pa se v tej šoli nauči pospravljati, spoštovati red in disciplino. V teh letih se je zvrstilo veliko organizatorjev in izvajalcev, ki so vestno in odgovorno poskrbeli za dobro počutje otrok. Šolska knjižnica Začetnik šolske knjižnice Ignacij Gruntar seje že tedaj zavedal, kako pomembno je branje pri oblikovanju slehernega človeka. Zadnje desetletje je prineslo velike spremembe na področju obdelave in izposoje knjig, saj vse to poteka prek računalnika. Naša knjižničarka Danica Podobnik je bila prva na Logaškem, ki je gradivo obdelovala in izposojala prek računalnika. V knjižnici potekajo različne dejavnosti, ena izmed teh je bralna značka. V okviru knjižnice deluje tudi učbeniški sklad. Prostorske težave, ki pestijo našo knjižnico, bodo, upamo, rešene z dograditvijo prizidka. v Šolska svetovalna služba Šolsko svetovalno službo, ki nudi pomoč učencem od začetka do konca osnovnošolskega izobraževanja, vodi socialna delavka Silva Kranjc-Debevc. Tu gre za različno obliko pomoči, od učnega do poklicnega svetovanja, pa tudi za tesno sodelovanje z nekaterimi institucijami, kot so Center za socialno delo, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Zavod za zaposlovanje. V okviru šolske svetovalne službe deluje tudi individualna pomoč, ki jo vodi Jana Martinšek, specialna pedagoginja. Ta pomoč je namenjena otrokom, ki imajo specifične učne težave, predvsem v nižjih razredih. Računalništvo Pouk računalništva je nuja v sodobni šoli. To je izbirni predmet, ki ga na šoli vodi Peter Bezek. Učenci so navdušeni, z veseljem sodelujejo in pod vodstvom mentorja nastane marsikateri izdelek, ki popestri redni pouk. Najvidnejši uspehi naših učencev v zadnjem desetletju Bojana Levinger, pomočnica ravnatelja, ki skrbno spremlja vse rezultate, je takole povzela uspehe v zadnjem desetletju: Poleg šolske kronike na naši šoli zadnjih deset let vodimo tudi Knjigo odličnjakov in Knjigo uspehov. V Knjigo odličnjakov vpisujemo vse učence, ki so odlični vseh osem let in vse tiste, ki osmi razred zaključijo z odličnim uspehom. V Knjigo uspehov vpisujemo vse dobitnike priznanj, kijih učenci prejmejo na državnih tekmovanjih na različnih področjih. Generacija učencev 2003/2004 je imela v zadnjem desetletju največ odličnjakov vseh osem let. Županove petice, posebna priznanja logaškega župana, je v jubilejnem letu 2004 prejelo kar trinajst učencev in učenk. V generaciji , kije zaključila šolanje v šolskem letu 1994/95 in 2000/01 pa je bilo enajst odličnjakov. Leta 2001 je največ učenk in učencev do sedaj osmi razred zaključilo z odličnim uspehom - bilo jih je kar dvajset. V zadnjih desetih letih so učenci naše šole prejeli več zlatih priznanj. Vsako zlato priznanje na kateremkoli področju je veliko priznanje in spodbuda učencem, mentorjem in tudi šoli. Za našo šolo je bilo doslej najuspešnejše šolsko leto 2000/2001. Učenci in učenke so skupaj osvojili kar dvanajst zlatih priznanj, v šolskem letu 2002/03 enajst zlatih priznanj in v šolskem letu 2003/2004 deset zlatih priznanj. Prav je tudi, da omenimo tiste posameznice in posameznike, ki so bili pri osvajanju zlatih priznanj najuspešnejši. Rekorderka je učenka Nina Sodja, ki je zaključila šolanje na šoli Tabor v šolskem letu letu 2000/01, v katerem je prejela kar šest zlatih priznanj. Skupaj s še prejšnjimi leti je v času šolanja na osnovni šoli dobila kar devet zlatih priznanj. Andraž Oblak je šolanje zaključil v šolskem letu 2003/04 inje skupno osvojil osem zlatih priznanj, Anja Petek, generacija 2002/03, pa skupaj štiri zlata priznanja. Število učencev Število vpisanih učencev (Vir šolska kronika) Šolsko leto Šolsko leto Šolsko leto 1880/81 126 1925/26 126 1970/71 1881/82 125 1926/27 120 1971/72 1882/83 140 1927/28 111 1972/73 1883/84 175 1928/29 130 1973/74 1884/85 179 1929/30 153 1974/75 1885/86 187 1930/31 164 1975/76 1886/87 177 1931/32 159 1976/77 1887/88 185 1932/33 165 1977/78 1888/89 185 1933/34 168 1978/79 1889/90 230 1934/35 155 1979/80 1890/91 209 1935/36 155 1980/81 1891/92 214 1936/37 158 1981/82 1892/93 206 1937/38 159 1982/83 1893/94 220 1938/39 192 1983/84 1894/95 219 1939/40 191 1984/85 1895/96 187 1940/41 178 1985/86 1896/97 ni podatka 1941/42 189 1986/87 1897/98 190 1942/43 207 1987/88 1898/99 177 1943/44 197 1988/89 1899/1900 157 1944/45 206 1989/90 1990/01 158 1945/46 170 1990/91 1991/02 117 1946/47 149 1991/92 1902/03 124 1947/48 147 1992/93 1903/04 129 1948/49 137 1993/94 1904/05 217 1949/50 129 1994/95 1905/06 229 1950/51 113 1995/96 1906/07 239 1951/52 104 1996/97 1907/08 237 1952/53 93 1997/98 1908/09 221 1953/54 100 1998/99 1909/10 275 1954/55 108 1999/2000 1910/11 279 1955/56 116 2000/01 1911/12 265 1956/57 120 2001/02 1912/13 248 1957/58 126 2002/03 1913/14 244 1958/59 117 2003/04 1914/15 ni podatka 1959/60 114 2004/05 1915/16 258 1960/61 145 1916/17 263 1961/62 139 1917/18 262 1962/63 225 1918/19 265 1963/64 ni podatka 1919/20 269 1964/65 ni podatka 1920/21 268 1965/66 ni podatka 1921/22 256 1966/67 ni podatka 1922/23 248 1967/68 292 1923/24 220 1968/69 ni podatka 1924/25 143 1969/70 ni podatka 378 335 325 360 373 363 342 354 378 384 371 360 354 322 331 346 354 374 462 482 438 421 455 445 434 426 413 415 397 406 398 397 387 422 421 Vodstvo gornjelogaške šole Ivan KERNC prvi nadučitelj, do 26.1.1900. Pod njegovim vodstvom je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopji Leopold PUNČUH 1900- 1922 Ana GOLLI 1922 - 1925 Valentin DOLJAK 1925 - 1943 Rado HRASTNIK 1943 - 18. oktobra 1946 Valentin DOLJAK 1946 - L 12. 1942. odpeljan v internacijo Ana DAMIJAN nadomeščala V. Doljaka do konca šol.l. 1942 - Rado HRASTNIK 1943 - 18. oktobra 1946 Valentin DOLJAK 1946- 1949 Antonija PREVEC 1949 - 12. marca 1950 (zbolela) Milan SARTORI 1950 - L februarja 1952 Antonija PREVEC 1952 - 1958 Vinko HALOŽAN 1958 - 1.10.1961 Zofija HALOŽAN 1.10. 1961 - 1962 Vinko HALOŽAN 1962 - 1970 Marcel ŠTEFANČIČ 1970- 1971 Viktor ŠEN 1971 - 1974 Karlo NANUT 1974- 1977 Ivanka KRIŽMAN 1977 - 1978 Majda OSTERC 1978 - 1983 Vilma MEZE 1983 - 1992 Borut FEFER 1992 Mejniki 1774 izide Prvi šolski zakon 1814 začetek šolstva na Logaškem 1884 zgrajena nova šolska stavba 1964 uvedba osemletke 1974 zgrajena nova - današnja šolska zgradba 2004 dograjene nove učilnice, uvedba devetletke Devetletka V začetku leta 1996 je bil sprejet nov Zakon o osnovni šoli, ki ureja obvezno devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Od leta 1999/2000 seje program devetletke urejal poskusno; v šol. 1. 2003/2004 pa se je pričel uvajati za vse učence, ki so v koledarskem letu 2003 dopolnili 6 let in za učence, ki so takrat končali 5. razred. Novosti, ki jih prinaša devetletka: Obvezno osnovno šolanje traja devet let in se zaključi z zunanjim preverjanjem znanja, enakim za vse. Osnovnošolsko izobraževanje je razdeljeno na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, pri čemer prvo traja od 1.-3. razreda, drugo od 4. - 6. razreda ter tretje od 7. - 9. razreda. Vpis v prvi razred poteka v februarju za naslednje šolsko leto. Obvezen je za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili 6 let. Obvezne priprave (male šole!) ni več. V prvih treh razredih so učenci ocenjeni opisno, v naslednjih treh razredih opisno in številčno, v zadnjih treh pa številčno. Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja dobijo učenci spričevalo. Zadnja tri leta se vsak učenec glede na lastna nagnjenja in zanimanja odloči za tri izbirne predmete, kijih ponudi šola. Ti so vedno del umika in se tudi ocenjujejo. V 7. razredu učitelj delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk pri matematiki, slovenščini in angleščini, pri čemer nivojski pouk ne sme preseči četrtine letnega števila ur tega predmeta. V 8. in 9. razredu se nivojski pouk izvaja pri vseh urah slovenščine, matematike in angleščine. Učenci se po ravneh zahtevnosti razporedijo ob koncu 7. razreda. Med letom lahko raven zahtevnosti zamenjajo ob zaključku ocenjevalnih obdobij. Ob koncu vsakega triletja potekajo nacionalni preizkusi znanja, ki so enaki za vse učence v Sloveniji. Ob koncu prvega in drugega triletja je preverjanje znanja prostovoljno; ob koncu 9. razreda pa je preverjanje obvezno in hkrati tudi pogoj za uspešno končano osnovno šolo. Uspeh na obveznem preizkusu znanja vpliva na zaključne ocene pri predmetih, iz katerih je učenec preizkus opravljal (pomeni polovico ocene). Na naši šoli so priprave na devetletko potekale sprotno - korak za korakom. Najbolj pa učence in učitelje pesti prostorska stiska, vendar smo v letošnjem poletju dočakali gradnjo novih učilnic in posodobitev starih. 120-letnico je šola pričakala v novi preobleki. Devetletki na pot Kot ste lahko prebrali v tej knjižici, ima šolstvo na Logaškem bogato tradicijo, saj seje začelo pred 190 leti in prva šolska stavba stoji že 120 let. V teh letih seje marsikaj spremenilo, saj je šolski sistem vedno vpet v čas in prostor in zato odvisen od ljudi in tudi od politike. Ravno sedaj potekajo v šolstvu zelo velike spremembe, uvajamo namreč devetletko. Ta sprememba uvaja namesto osemletnega šolanja devetletno, nivojski pouk in pouk izbirnih predmetov, zgodnejše všolanje otrok, jutranje varstvo in še bi lahko našteval. Predvsem pa korenito spreminja učne načrte za posamezne predmete in sistem ocenjevanja v posameznih triadah, kajti delo v osnovni šoli se deli na tri triade. Reforma je zastavljena zelo smelo in optimistično. Uvajanje z večjimi in manjšimi zapleti, kijih poskušamo sproti reševati, poteka že šest let. V občini Logatec je bilo dogovorjeno, da se z reformo začne v zadnjem možnem roku. Glede na zakon to pomeni, da smo morali z uvajanjem devetletke začeti najkasneje v šolskem letu 2003/2004. Devetletka je poleg vsebinskih sprememb prinesla tudi velike kvalitetne spremembe v prostorski in učni tehnologiji, ki pa niso poceni. Naš ustanovitelj je moral kar globoko seči v občinsko blagajno, da je zadostil vsem potrebam, ki jih zahteva devetletka. Naša šola se v celoti obnavlja in tudi dozidava, tako da bomo, ko bo devetletka v celoti uvedena, imeli dovolj učilnic. Vsekakor bo devetletka v Sloveniji preživela. Kako pa se bo med uvajanjem in udejanjanjem izpeljala, bo pokazala prihodnost. Mislim pa, da se bo ravno v šolstvu v naslednjih letih še veliko spreminjalo, saj bo izobrazba dobila vedno večji pomen, ne samo pri zaposlovanju, ampak tudi pri ohranjanju slovenske besede. Slovenija se je v tem letu priključila Evropski uniji, v kateri je uradni jezik tudi slovenščina, vendar pa se v pogovorih na evropski ravni največ uporabljajo angleščina, nemščina in francoščina. Zato moramo poskrbeti, da bomo imeli dobro in kvalitetno šolstvo, da bomo dobro znali svoj materni jezik in ga s tem ohranjali, hkrati pa ne smemo zanemariti tujih jezikov za sporazumevanje z drugimi evropskimi narodi in vseh drugih predmetov, ki dajejo današnjemu osnovnošolcu splošno razgledanost in izobrazbo, ki je temelj za nadaljnje šolanje. Zaposleni v šolah smo poklicani in zavezani k temu, da poiščemo pravo razmerje med učenjem vseh predmetov. Naj zaključim z besedami Simona Gregorčiča, ki ne veljajo samo za učitelje: 'Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! " Namesto zaključka Skupna značilnost vseh učiteljev, ki so poučevali na gomjelogaški šoli je ta, da so učili otroke in jih vzgajali v letih njihovega odraščanja, torej v letih njihove mladosti. Največja nagrada za vloženi trud pri vsakem delu ni tisto, kar za opravljeno delo dobimo, pač pa tisto, kar ob njem postanemo. J. Ruskin Ubran nastop naših učenk ritmične gimnastike Foto: Marinka Dodič Ta kratek sprehod skozi zgodovino in dejavnosti zaključujem s Cankarjevo mislijo: Viri: 1 Kronika OŠ TABOR 2 Ribnikar, V. 1889: Logaško okrajno glavarstvo, Logatec, str. 39-40, spisal nadučitelj Ivan Kerne 3 Ciperle, J., Vovko A., 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej 4 Ciperle, J., Vovko A., 1987: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Slovenski šolski muzej 5 Državni zakon o ljudskih šolah 1869 6 Okoliš, S., Ribarič M., Balkovec-Debevec M., 2002: Šolstvo na Slovenskem III. (od 1918 do 1991) 7 Okoliš, S., Ribarič M., Balkovec-Debevec M., 2002: Šolstvo na Slovenskem III. 8 Gabrič, A., 2001 : Šolska kronika, str. 241 9 Komika OŠ TABOR 10 Kronika OŠ TABOR 11 Kronika OŠ TABOR 12 Šolstvo na Slovenskem, Slov. šolski muzej 13 Balkovec-Debevec, M., 2002: Šolstvo na Slovenskem od 1963 - 1991, Slovenski šolski muzej 14 Balkovec-Debevec, M., 2002: Šolstvo na Slovenskem, str. 116 15 Štefančič M., 2003: Revijsko prepevanje na Logaškem 1968 - 2003, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Zahvaljujem se vsem kolegicam in kolegom, ki so mi pomagali z nasveti in slikovnim gradivom; posebej pa Marjetki Balkovec-Debevec, kustosinji Slovenskega šolskega muzeja, in Miri Hodnik, diplomirani zgodovinarki. Šolski kolektiv 2004/2005 Učitelji razrednega pouka Aleksandra Bergoč Marinka Dodič Marija Jereb Lukan Mira Lapanje Prinčič Mihaela Menard Darja Merlak Ana Mulec Prudič Boža Nagode Darja Panič Milojka Rupnik Darja Seliškar Dubravka Sertič Špela Zupan Irena Sivec- Maglica Učitelji predmetnega pouka Maruša Brenčič Marija Cehajič Špela Košak Marija Krašovec Bojana Levinger Marta Lužnik Vida Matičič Andreja Mihevc Gabrijela Petra Nagode Zdravko Novak Barbara Novljan Mišič Minka Pivk Mateja Petkovšek Vojko Prezelj Jožica Rupnik Vesna Strle Ljuba Vladič Strokovni delavci Silva Kranjc-Debevc Jana Martinšek Mojca Bovhan Danica Podobnik Peter Bezek Alenka Nagode Nives Kovač Računovodsko-administrativni in tehnični delavci Ivanka Širca Vida Petek-Uršič Helena Trpin Tinca Hodnik Slavica Debevec Janez Klevišar Marija Kunc Anica Slabe Smiljana Milašinovič I Učitelji in tehnični delavci na POŠ Hotedršica Aleksandra Lipovec Jožica Nagode Simona Peternelj Mateja Podgornik Gregor Škafar Andra Mikuž Učiteljica in tehnična delavka na POŠ Rovtarske Žibrše Anica Žakelj Stanislava Pivk Ravnatelj Borut Fefer Izdajo knjižice so finančno podprli Krajevna skupnost Srečko Bru/ /.p. /Q?ElEZOHRIV5TVO rLahm* Logatec OBČINA LOGATEC LIKO PR IS Mladinska knjiga \w/ TRGOVINA d.d. Knjigama in papirnica Vrhnika jOt-ntnci Ci)yc»nCk Lošca 5. 1360 Vrhnika KOVINAR Franc Rudolf s.p.. Kalce 24 c, 06<(eùuM-1ÌoìUh Tel.: 01 ZS6 «O 88 GS«: 041 4« 945 rudolf.francOstol .ner 1370 Logatec SPLOŠNO MIZARSTVO KOGOVŠEK Janez Kogovšek s.p. Velika Ligojna 20A 1360 Vrhnika TEHNOJUR d-o-o-JlOVTE ovtomehoniko. trgovina, ovtobusn. prevozi Rovte 12«, 1373 Rovte, Slovenija lel./fa*: 01/75 01 342 GSM; 041/721 997,041 321 307 e-moifc tehnofur@voljcutel fim - &US M At ex d.o.o. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. Tržaška c. I02a, 1370 Logatec TEHNIČNA TRGOVINA Franc Jerina, Gorenjska cesta 1 lb Jože Rožmane, Tržaška cesta 57 Franc Nagode, Strmica 23 Obrtna zbornica Logatec Cvetličarna Lotobar NLB d.d. Poslovalnica Logatec Valtex & CO d.o.o. HYPO Leasing d.o.o. l f 'dCz^-T/tf dzst&X^yà jé/^Až?# _ 7^-r-JV . - '- ^ ' x^y tz vy'^/iSß^ ^c*£čižć& Z/~-/-Z^ s<77 ^?> V" ?^T ySt? 7"~z£ l^e/&7 7 7 7^-z^£Z^&^sć?77~t^-/Ća/, r-r-t^sc^ć> 7^^7 7*r ^ ~f/ftyr-v^L . "z