Znižanje izdelkov obutve! dO -40% Velja do 30. januarja v vseh prodajalnah z obutvijo Mercator Dolenjske! Mercator na/6ofi/ sosed Št. 1 (2680), leto Lil »Novo mesto, petek, 5. januarja 2001 »Cena: 240 tolarjev MOKRO SLOVO - Slovo od starega leta, desetletja, stoletja in tisočletja je bilo kar dobro namočeno, pa ne samo s šampanjcem. Zadnji dnevi decembra so namesto pričakovanega snega, ki ga je sicer nekaj bilo, a le za vzorec, prinesli času prav nič primerno deževje, ki je do vrha in čez napolnilo korita rek in potokov. Na nekaterih nižinskih predelih ob reki Krki je tako prišlo do poplav. Na sotočju Krke in Temenice v Češči vasi (na sliki) sta močno narasla vodotoka zalila ravnico in ustvarila majhno jezero. Vremenski obeti tudi zanaprej ne kažejo kaj dosti drugače. (Foto: M. Markelj) Cesta, ki ne zasluži tega imena Promet po regionalni cesti od Ivančne Gorice proti Dvoru se je po odprtju cestninske postaje na Dobu močno povečal - Cesta v groznem stanju - Občine protestirajo in grozijo z zaporo ŽUŽEMBERK - R 216 je regionalna cesta, ki od Ivančne Gorice pelje skozi Žužemberk na Dvor in še naprej, a si na tem odseku pravzaprav niti ne zasluži tega imena. Razen na delu, ki je obnovljen, je cesta z eno besedo grozna in ne ustreza regionalni cesti niti po širini, kaj šele po kakovo- sti, da o varnosti raje ne govorimo. Občine, ki so močno navezane na to cesto, si že kakih pet let glasno prizadevajo za obnovo ceste ali novogradnjo, a doslej niso bile preveč uspešne. Dočakale so edino ureditev odseka med Sotesko in Dvorom, medtem ko je vse od Dvora do Ivančne Gorice na kilometre izredno slabe ceste. Občine Ivančna Gorica, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Semič in Črnomelj so v zadnjem času že večkrat pisale protestna pisma, kajti po tej regionalki poteka ves tovorni promet za Belo krajino, zaradi jeseni odprte cestninske postaje na Dobu pa seje tovorni in osebni promet po njej močno povečal. Tamkajšnji prebivalci ocenjujejo, da vsaj za 20 odstotkov. Edina rešitev, ki jo je doslej ponudila država, je spomladi sprožila zgražanje in proteste. Ob cesto med Dvorom in Ivančno Gorico je namreč postavila table, ki so omejevale promet do 6 ton osnega pritiska, kar naj bi zaščitilo cesto pred dokončnim razpadom. Gospodarstvo je skočilo kvišku, saj že najmanjši tovornjak tehta 10 ton, avtobus pa na primer 14 ton. Po dveh mesecih so table in omejitev odstranili. Suhkranjci in njihovi sosedje iz bližnjih občin pravijo, da Iz voščil predsednika republike in vlade Spoštovani, v novo leto stopamo vsak s svojimi pričakovanji. Želim, da se vam izpolnijo. A imejmo tudi skupne želje. Časi, ki jih živimo, so zahtevni in terjajo trezen premislek. So pa vendar tudi spodbudni, saj je novi svet predvsem svet znanja in idej. Z marljivostjo, vztrajnostjo in dobro voljo je v njem mogoče uspeti. Še posebej je to spodbudno za mlade. Njihov uspeh bo tudi potrditev nas starejših. Naj živijo z zavestjo, da so det samozavestnega naroda, ki ima dovolj ustvarjalne moči tudi za svojo državo z vsem dobrim in lepim, s pomanjkljivostmi in težavami. Te zmoremo odpravljati tudi hitreje in ustvarjati priložnosti za prijaznejše življenje za vse. Verjamem, da bomo pri tem uspešni. Bodimo strpni, spoštljivi med seboj in do narave, razumevajoči za želje vseh rodov. Ponudimo roko človeku v stiski, bodimo Slovenija dobrih ljudi. Tudi do tistih, ki so jih stiske pripeljale med nas. Želim vam vsem dobro, mirno in prijazno leto, srečo in razumevanje. MIIAN KUČAN Spoštovane državljanke in državljani, leto, ki je pred nami, bo zaznamovano z deseto obletnico naše samostojne države. Z odločitvijo za samostojno Slovenijo smo tako prevzeli popolno odgovornost za njen nadaljnji razvoj, za to, da se bomo sami trudili zagotoviti kvaliteto življenja ter zadovoljstvo naših državljanov. Zato, da bomo skupaj ustvarjali državo, v kateri bo varno ter prijetno živeti. Pogoj, da lahko takšno skupno vizi- ■ jo uresničujemo in jo konkretiziramo na vseh področjih našega življenja, ni poenotenje naših stališč in prepričanj, ampak volja po sodelovanju ob spoštovanju vseh medsebojnih razlik v naših pogledih, interesih in vrednotah. Ob povezavi zagnanosti mladih ter izkušenj starejših. Sedanji mandat vlade, ki jo vodim, je zaznamovan s prelomnim obdobjem. Pred nami so pomembne naloge, številni problemi, s katerimi se soočamo in ki jih moramo rešiti. Naša dosedanja prehojena pot krepi zaupanje in utemeljuje naša nadaljnja pričakovanja. Pred nami so sklepna pogajanja za vstop v Evropsko unijo, v kateri bomo lahko neposredno soustvarjali evropsko prihodnost ter se trudili zagotoviti varno mesto med razvitimi državami Evrope ter sveta. Tem našim skupnim mislim in prizadevanjem naj bo namenjen vsaj delček naših misli tudi v novem letu. dr. JANEZ DRNOVŠEK bodo prisiljeni zapreti cesto, če država in ministrstvo za promet ne bosta ukrepala v zvezi z njihovimi pisnimi zahtevami. Zdaj, ko poslancev z juga nimajo ravno napre-tek, bodo z lobiranjem težko kaj dosegli, zato upajo, da bo zalegla vsaj grožnja. Zahtevni niso, saj pričakujejo, da bo država v letošnjem letu zgradila vsaj kilometer ali dva, nato pa izgradnjo nadaljevala ter končala v treh do petih letih. Kot je slišati, zdaj vlada pripravlja uredbo, ki bo omejila tovorni promet po tej cesti in predvsem izločila tranzitni tovorni promet. B. D. G. Najbolj skrbni lastniki gozdov NOVO MESTO - Zavod za gozdove Slovenije je v decembru podelil priznanja in nagrade najbolj skrbnim lastnikom gozda v letu 2000. Dobitnike tega naziva izbere vsaka območna enota, pri čemer upošteva stanje in negovanost gozda, kakovost gojitvenih in varstvenih del, sečnje in spravila lesa, upoštevanje večnamenske vloge gozda, strokovnih navodil in udeležbo na izobraževanjih ter vzdrževanje gozdnih cest. Priznanja je dobilo 14 skrbnikov gozdov, med njimi v območni enoti Novo mesto Stane Kmet iz Podgozda pri Dvoru, v enoti Brežice Zorka Fa-šelek iz Ljubljane in v enoti Kočevje Stane Lesar iz Brež pri Ribnici. Trošarine gor LJUBLJANA - Po uredbi, ki jo je sprejela vlada ob koncu leta in bo začela veljati predvidoma s februarjem, se bo povečala trošarina za pivo za etilni alkohol. Tako se bo po novem drobnoprodajna cena litra piva, ki vsebuje 4,5 odst. alkohola, dvignila za okoli 9 odst., cena litra žgane pijače s 40 odst. alkohola pa za okoli 3 odst. V proračun naj bi v enem letu zaradi tega priteklo za 3,5 milijade več tolarjev. E3ICITROEN CENTER Podb«vtkova S«, Novo mooto tol.: 07/393 04 54, 393 04 64 liffMitff Ob koncu tedna bo razmeroma toplo in deževno. Simpozij, zajet v knjigi Društvo Novo mesto izdalo zbornik z razpravami s simpozija o razvoju mesta v regionalno kulturno središče NOVO MESTO - Društvo Novo mesto je lanskemu oktobrskemu simpoziju o oblikovanju kulturnih ustanov in razvoju Novega mesta v kulturno središče Dolenjske vtisnilo trajnejši pečat in hkrati njegove sadove še bolj približalo širši javnosti z izdajo Novomeškega zbornika s tematskim naslovom simpozija. V knjigi, ki je izšla le nekaj dni pred koncem minulega leta, je natisnjenih devet na simpoziju predstavljenih razprav. Zbornik je uredil Aleš Gabrič, za to, da je knjigo prijetno vzeti v roke in jo prelistavati, pa je zgledno poskrbel oblikovalec Peter Simič. Zbornik vsebinsko povzema dogajanje na simpoziju, besedila pa spremlja dokumentarno slikovno gradivo. Uvodni besedi moderatorja simpozija Staneta Grande sledita najprej prispevka Ervina Dolenca, ki je obdelal razvoj kulturnih ustanov v slovenskih mestih in posebej še v Novem mestu do leta 1941, ter Aleša Gabriča, ki je razgrnil dogajanje po drugi svetovni vojni, ko je policentrično zasnovan razvoj omogočil ustanavljanja številnih kulturnih in prosvetnih ustanov v regionalnih središčih in seveda tudi v Novem mestu. Sledi sklop prispevkov, v katerih so avtorji obdelali razvoj posameznih pomembnih kulturnih ustanov: Ludvik Tončič ustanovitev in razvoj Dolenjskega muzeja, Marinka Zbašnik kandidat za direktorja KRŠKO - Generalni direktor Slovenske policije Marko Pogorevc je javnosti predstavil kandidata za novega direktorja PU Krško Andreja Zbašnika, ki sedaj opravlja naloge komandirja postaje mejne policije Obrežje. Dosedanji direktor krške policijske uprave Miha Molan je bil namreč imenovan za državnega sekretarja. Dražumerič razvoj spomeniško-varstvene službe na Dolenjskem, Zorka Škrabi varstvo arhivskega gradiva in Darja Peperko domoznansko dejavnost Knjižnice Mirana Jarca. Neinstitucionalnega kulturnega dogajanja se lotevajo Staša Vovk, ki je pregledala uspešna leta novomeškega gledališča, Janez Gabrijelčič, ki piše o nastopu jazza na dolenjsko glasbeno sceno, in Jože Prešeren, ki predstavlja kratkotrajno delovanje kulturnega društva Pro et contra. Tone Škerlj, predsednik Društva Novo mesto. “To je že druga publikacija našega društva,” pravi predsednik Društva Novo mesto Tone Škerlj, “vendar prva, ki smo jo sami izdali. Potrudili smo se, da je zbornik izšel kmalu po simpoziju, saj je tako njegova vsebina bolj aktualna. To nam je uspelo tudi zato, ker so nam pri izidu, tako kot pri organiziranju simpozija, pomagali številni sponzorji, predvsem Krka, Revoz in Mestna občina Novo mesto. Upam, da bomo v prihodnjih dveh, treh letih pripravili še kakšen simpozij, saj je veliko tem, vrednih temeljitejše strokovne obdelave.” M. MARKELJ NOVOLETNI POHOD - Po silvestrskem in novoletnem veseljačenju se ljudje radi odpravijo na sproščujoč in pomirjujoč sprehod v naravo. Novomeščani se v prvih dneh novega teta radi odpravijo na Gorjance, največ iz Gabrja do Gospodične. Vrla pohodnika v najboljših letih z naše fotografije pa sta drugi dan novega leta napotila iz Novega mesta na Trdinov vrh in nazaj. Kamera ju je ujela nazaj grede, med Pangrč Grmom in Hrušico, ko sta imela večji del poti že za sabo. (Foto: A. B.) Košarka Suproliga KRKA TELEKOM : IRAKLIS (Grčija) /n|a 'v\ s j j-j obči j j Elektrika za 42.000 odjemalcev Novomeška enota Elektra Ljubljana oskrbuje z električno energijo velik del Dolenjske, Belo krajino in del Posavja - Letos končno kvalitetnejša elektrika NOVO MESTO - Odkar je pred več kot 90 leti v Novem mestu zasvetila prva električna žarnica, poteka organizirana skrb za oskrbo mesta in postopoma vse širše okolice z električno energijo. Dobrega pol stoletja, od konca druge svetovne vojne, je za to zadolžen Elektro Novo mesto. Organizacijske oblike in ime tega podetja so se v teh desetletjih spreminjale, a vloga in naloge ostajajo bolj ali manj enake: oskrba potrošnikov z električno energijo. Danes to delo opravlja novomeška enota Elektra Ljubljana. V novomeški enoti, ki oskrbuje velik del Dolenjske, Belo krajino in del Posavja, je zaposlenih 140 ljudi. „Na našem območju je 42.000 odjemalcev in naša naloga je, da jim zagotavljamo kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v skladu z evropskimi stadar-di, ob tem pa moramo seveda skrbeti tudi za dobro poslovanje firme," je povedal direktor novomeške enote mag. Gregor Božič. Na območju poslovne enote deluje več nadzorništev, kjer lahko ljudje urejajo večino stvari, tako plačilo računov, zadeve v zvezi s soglasji, priključki, reklamacije itd., v nad-zorništvih delujejo tudi ekipe za gradnjo in vzdrževanje omrežja, na sedežu v Novem mestu pa poteka načrtovanje in projektiranje omrežja, investicije in druge pomembnejše naloge. “Na našem območju je 95 km 110-kilovoltnih vodov, 945 km 20-kV in več kot 2000 km nizkonapetostnih vodov, 6 razdelilnih transformatorskih postaj in 765 transformatorskih postaj, od katerih pride elektrika po nizkonapetost- Novo društvo upokojencev Društvo interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto NOVO MESTO - Devetdeset upokojencev je na ustanovnem občnem zboru v prostorih osnovne šole Grm 18. decembra lani ustanovilo Društvo interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto. Sprejeli so statut društva in izvolili organe za naslednje štiri leta. Tako bo tričlanski upravni obor vodil pobudnik in vodja interesnih dejavnosti upokojencev Ivan Tovšak, sedež društva pa je v Lebanovi ulici 42 v Novem mestu (tel:07/ 33 24 543). Na zboru so zbrani potrdili poročilo o delu interesnih dejavnosti upokojencev v letu 2000. ko so še bile kot samostojna dejavnost vključene v program Društva upokojencev Novo mesto, sprejeli pa so tud! program interesnih dejavnosti za letošnje leto. Le-ta vsebuje dvanajst področij vključevanja in predstavlja nadaljevanje vseh v preteklih sedmih letih izvajanih smeri udejstvovanja, letošnje dejavnosti pa se bodo začele s predavanji zdravstvenih in splošnoizobraževalnih vsebin od 8. januarja do 19. februarja v osnovni šoli Grm, ki jih bodo pripravili pod pokroviteljstvom Zdravstvenega doma Novo mesto. Tako bo 8. januarja ob 17. uri v avli šole o boleznih nosa, ušes in oči v zrelih letih predavala mag. dr. Tatjana Gazvoda. Program za leto 2001 in podrobnejši program za prvo tromesečje je natisnjen v Biltenu št. 22, november 2000, in ga lahko kdorkoli dobi na sedežu društva ali pri udeležbi na kateri od interesnih dejavnosti. J. M. nem omrežju do končnih odjemalcev," našteva direktor. Večji odjemalci pa odjemajo elektriko iz 20-kV omrežja; takih je 42, od teh so največji Revoz, Novoterm, Krka, Beti, Iskra Semič. Prvi trije so tudi med šestimi največjimi odjemalci Elektra Ljubljana, ki oskrbuje tretjino Slovenije. V letu 1999 je novomeška poslovna enota zgradila 9 km daljnovodov, 38 km nizkonapetostnega Mag. Gregor Božič omrežja in 25 transformatorskih postaj, kar jih je veljalo okoli 300 milijonov tolarjev; ob tem pa so na tem območju opravili še za kakih 180 milijonov tolarjev del, ki sojih plačali podjetja in zasebniki. “Gradnja elektroenergetskega sistema je velik poseg v prostor, tudi zato se marsikatera gradnja zavleče zaradi dolgotrajnega pridobivanja zemljišč, naj bo za vode ali za stavbe,“ pravi direktor. Na območju novomeške poslovne enote so še območja, kjer so napetostne razmere slabe. “Vsako leto zgradimo povprečno 30 transformatorskih postaj in s tem izboljšamo napetostne razmere v toliko O nevarnostih pirotehničnih sredstev BIRČNA VAS - Učence in učitelje podružnične šole Birčna vas sta pred prazniki obiskala policista Tomaž in Nina z novomeške policijske postaje in jih seznanila z nevarnostmi pirotehničnih sredstev. Tako so izvedeli, da jih lahko uporabljajo od 26. decembra do 2. januarja le v prisotnosti polnoletnih oseb, da se ne smejo s petardami igrati ne strašiti prijateljev in sošolcev, ne metati jih živalim ali v bližini domov, kjer so starejši in majhni otroci. Učenci so policistoma zastavili nekaj vprašanj in sklenili, da bodo nasvete, ki so jih dobili, tudi upoštevali. H. M. OTROCI OTROKOM V VARNI HIŠI - ..Polepšajmo božič in novo leto otrokom v Varni hiši“ so otroci in vzgojiteljice vrtca Janko v Novem mestu poimenovali akcijo, v kateri so zbirali igrače in oblačila za Varno hišo. Leta že drugo leto nudi otrokom in materam varno zatočišče pred družinskim nasiljem. (V. C. Š.) vaseh oz. naseljih. Čedalje več je obrtnikov in podjetnikov, kar zahteva tudi boljše napetostne razmere, kar rešujemo tudi s sovlaganjem, medtem ko moramo za gospodarstvo poskrbeti sami." Računajo, da bodo v naslednjih 3 do 5 letih vsem gospodinjstvom zagotovili napetostne razmere v skladu s standardi. Dolenjska se oskrbuje z elektriko iz Ljubljane, po eni strani preko Kočevja, po drugi preko Krškega. “Dolžina vodov in izpostavljenost terena ne omogočajo kvalitetne dobave električne energije. Na srečo se je začela gradnja razdelilne transformatorske postaje Krško, kar bo omogočilo kvalitetnejšo oskrbo, zlasti za velike porabnike, kot sta Revoz in Krka. To naj bi bilo narejeno do konca tega leta," pravi Božič. Z odpiranjem trga pa naj bi odjemalci nad 41 kW naročene moči (že malo večji obrtniki) lahko prosto izbirali dobavitelja električne energije. A. BARTELJ Dobrodošel, smeh Sedma Doklova knjižica anekdot, prigod in šal NOVO MESTO - Založba Erro je v zbirki Veronika poslala med bralce sedmo knjižico izbranih anekdot in prigod dolenjskih ljudi, ki jih že kar nekaj let marljivo zbira, zapisuje in tudi izdaja v knjigah upokojeni novinar Slavko Dokl. Potem ko je na naslovnicah prejšnjih knjižic smehu voščil že dobro jutro, dober dan, dober večer in lahko noč ter mu izrekel tudi živio in pozdravljen, mu z novo knjižico izreka še dobrodošlico. V nji je pod naslovom Dobrodošel, smeh zbral blizu dvesto novih šaljivih prigod in pripetljajev znanih, manj znanih pa tudi povsem anonimnih ljudi iz vasi, krajev in mest na območju ožje Dolenjske in Bele krajine. Večina prigod sicer ni časovno določena niti ni rečeno, da so se vse tudi zares dogodile, saj so nekatere bolj kot prave anekdote le šale, ki pač krožijo od ust do ust, vendar pa je iz tistih prigod, ki so časovno določene, razvidno, da časovni razpon knjižice sega vse tja od prvih desetletij pa do zadnjih let 20. stcjletja. Knjižico je ilustriral Bogdan Breznik, uvodno besedo pa ji je napisala etnologinja Ivica Križ in v nji opozorila, zakaj moramo ceniti tudi takšna dela, čeprav so na prvi videz namenjena zgolj razvedrilu in sprostitvi - humor je namreč sladkor življenja. Pa si zamislite, da bi morali vsak dan piti le grenko kavo! M. MARKELJ Odrska uspešnica Art NOVO MESTO - V torek, 9. januarja, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine zagrebško Gledališče v gosteh nastopilo s komedijo Art Yasmine Reza, ki je že od svoje krstne uprizoritve velika uspešnica. Zagrebška uprizoritev, ki jo je režiral Relja Bašič, v nji pa ob njem igrata še Boris Buzanič in Vanja Drach, je prav tako uspešnica, saj so jo v treh letih odigrali že več kot 160-krat. Ob izteku leta NOVO MESTO - Vsi učenci in učitelji šmihelske in podružnične šole Birčna vas ter gostje so se ob izteku minulega leta zbrali v telovadnici šole in si z veseljem ogledali bogat in zanimiv kulturni program, v katerem so obudili spomin na praznovanje božično-novolet-nih praznikov nekoč in danes. V njem so sodelovali pevci, recitatorji, plesalci, instrumentalisti in šolski pevski zbor. H. M. SLOVO OD DEDKA MRAZA - Kljub dežju, ki je minulo sredo popoldne neusmiljeno padal, se je množica razigranih otrok pa tudi njihovih staršev na novomeškem Glavnem trgu poslovila od dedka Mraza, kije pod pokroviteljstvom društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto v decembru z darili razveseljeval dolenjske malčke. Med svoje male prijatelje je tokrat prišel s sanmi, ki so jih vlekli severni jeleni, in v spremstvu njegove ob tej priložnosti malce večje praznične karavane. Na odru, postavljenem sredi trga, so nastopili: ansambel Mačkoni, čarovnik Gusti, baletke glasbene šole Marjana Kozine, Sanja Cerjak in Sandra Muhič, po slovesu z belolasim dobrotnikom pa se je z najmanjšim cirkusom na svetu predstavilo še Društvo novomeških študentov. (Foto: M. Žnidaršič) NOVOLETNA ZABAVA - Kljub temu da imamo za sabo že nekaj dni novega leta, je v vseh nas še kako živo praznično razpoloženje. Pričujoči posnetek je le majhen utrinek z novoletnega praznovanja članov Dolenjskega društva za cerebralno paralizo. Vjedilnici novomeškega Šolskega centra seje dober teden dni pred vstopom v leto 2001 zbralo okoli 50 družin, ki so se razveselile ob nastopu bršljinskih prvošolcev, izvrstni lutkovni predstavi"Novoletne težave ” kulturno-umetniškega društva Taus teater iz Novega mesta ter obisku in obdaritvi dedka Mraza. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Tonija Deželana. (Foto: M. Žnidaršič) Noe vozi ljudi na Dolenjsko Novomeška turistična agencija Noe ponuja Dolenjsko na 101 način - Navdušenje nad lepotami in prijaznostjo NOVO MESTO - Turistična agencija Noe je vsaj po številu zaposlenih najmanjša od štirih v Novem mestu delujočih turističnih agencij. Meta Potočnik, njena lastnica in edina zaposlena, pa je, kot kaže, na tem konkurenčnem turističnem tržišču našla tržno nišo in Meta Potočnik Noe je širom po Sloveniji poznan kot tista turistična agencija, ki trži Dolenjsko, njene turistične privlačnosti, lepote, zanimivosti. “V lanskem letu sem na Dolenjsko pripeljala več kot 500 ljudi,” se pohvali Potočnikova. To je morda za veliko agencijo malo, s tem se pravzaprav drugi sploh nočejo ukvarjati, in tako je Potočnikova začela tako rekoč iz nič. “Ni primernega turističnega gradiva o Dolenjski, ni nobene organizirane ponudbe, še tisto, kar je turističnih organizacij, niso povezane, tako se moram v glavnem sama znajti.” In znašla seje kar dobro. Danes sicer še ne more ponuditi na letu primeren 2001 način, na 101 pa že. “Celostna turistična ponudba Dolenjske in njeno trženje je dolgotrajen in zahteven proces, ki zahteva tudi velika vlaganj, predvsem pa dobro organizacijo in povezanost.” Seveda to ni naloga majhne turistične agencije, kot je Noe, a prav ta je za začetek naredila kar precej in namerava na tej poti vztrajati. “Ugotavljam, da Slovenci iz drugih krajev Dolenjske sploh ne poznajo. Obisk Dolenjske je za marsikoga pravo doživetje in odkritje, pa naj bodo to preprosti ljudje na sindikalnem izletu ali vrhunski izobraženci, kot so bili nedavno tega profesorji z likovne akademije. Posebej so navdušeni nad lepoto pokrajine in gostoljubnostjo naših ljudi." Seveda se Potočnikova ukvarja tudi z drugimi posli, ki jih zahteva poslovanje turistične agencije, od posredovanja avionskih kart in urejanja potovanj do kompletnih počitniških aranžmajev. To turistično agencijo dobro poznajo tudi srednješolci, saj jim ureja maturantske izlete. Zadnje čase se največ odločajo za Španijo in Grčijo. “Dobro sodelujem z večjimi in resnejšimi slovenskimi turističnimi agencijami, pri sosedih, v lokalu Klub Vida, večkrat predstavimo zanimive ponudbe potovanj in oddiha v eksotičnih deželah, kot so Tajska, Šri Lanka, Bali, Kuba, Sej-šeli itd., katerih se večkrat udeležijo tudi gostje iz teh dežel.” Ima pa Potočnikova tudi svojo ponudbo, še posebej se je specializirala za Dalmacijo. “Ničesar ne prepustim naključju. Vse si najprej sama ogledam in šele potem uvrstim v svoj program." Tudi novo leto je veliko Dolenjcev s posredovanjem turistične agencije Noe pričakalo v Dalmaciji, zlasti na Hvaru in v Dubrovniku. “Bili so pa tudi v Amsterdamu, Berlinu, Krakovu, v Turčiji, Egiptu in drugje.” A. B. ttHfak____j ^ j j a š i h o Ei e j j j MŠtš Obeta se še večji razcvet občine Kmalu gradnja 6 novih stanovanjskih blokov, Mercatorjevega hipermarketa, prizidali bodo osnovno šolo, veliko dela na področju vodooskrbe in kanalizacije ŠENTJERNEJ - Za občino Šentjernej je bilo leto 2000 uspešno, še zlasti na področju investicij v cestno in komunalno infrastrukturo. Izstopa predvsem obnova cest in križišča v Šentjerneju, s katero sta bili izdelani tudi semaforizacija križišča in ostala infrastruktora, ter izgradnja vodovoda v Tolstem Vrhu. Z dokončanjem vodovoda v Cerovem Logu in tudi v Mihovem je vodo iz javnega vodovoda dobila še zadnja vas v občini. Načrtov in dela je dovolj tudi za leto 2001. ŽE 142. ŽEGNANJE KONJ- V Dolenjo Staro vas pri Šentjerneju je po letošnji Štefanov blagoslov prišlo preko 120 konj. Njihovi lastniki so jih pripeljali iz šentjernejske občine in okolice, številni zbrani pa so lahko občudovali tudi dva lipicanca iz Kobilarne Lipica. Povorko konj je iz šentjernejskega hipodroma vodil praporščak Andrej Vide (na sliki), za njim pa so stopali člani šentjernejskega pihalnega orkestra. Pri cerkvi so jih pričakati pevci šentjernejskega cerkvenega pevskega zbora in šentjernejski župnik Anton Trpin, ki je blagoslovil konje. Letošnje žegnanje v Dolenji Stari vasi je bito že 142. po vrsti. (Foto: M. R.) Tako je v novem letu predvidena gradnja vodovodnega omrežja še v Ivanjem Dolu in na Kiri, dotrajane vodovode pa bodo obnavljali v Gorenji Brezovici in Zapu-žah. Poleti naj bi bil končan atletski stadion pri osnovni šoli Šentjernej, spomladi pa bodo začeli obnavljati šolsko kotlovnico. Zamenjali bodo tudi energent, tako da bi se v šoli v šolskem letu 2001/ 2002 že greli na plin. A to ne bo edini poseg v šoli. Za devetletko bo namreč potreben prizidek, s katerim naj bi širili telovadnico, šolo in vrtec. “S to investicijo, ki je vredna kar 850 milijonov tolarjev, bomo skušali priti v državni proračun. Ministrstvu za šolstvo smo dokumentacijo že posredovali, od 263 šol, ki so prijavile projekte, pa smo na 25. mestu,” je na nedavni novinarski konferenci dejal Milan Jakše. Po besedah župana Franca Hudoklina na občini pripravljajo tudi razpis za koncesijo za gradnjo šestih stanovanjskih blokov na zazidalnem načrtu Sejmišče 3., v katerih bo skupaj 54 stanovanj, urejajo pa tudi vse potrebno, da bi leta 2002 Mercator lahko začel graditi hipermarket. Ta naj bi stal med cesto za Orehovico in regionalno cesto, v trikotniku nasproti Krkinega obrata. Dogovori so še v teku, z zamenjavo zemljišča pa obstaja možnost, da bi občina postala lastnica sedanjih Mercatorjevih prostorov. V večji stavbi bi bila tako Dobrodošli v škocjanskem Betlehemu Zavinek ponovno najlepše in najizvirneje okrašena vas v škocjanski občini -Obiskovalce pozdravilo tisočero luči DOBROTA NE POZNA MEJA - Kristini Škedelj iz Vrbovc, ki je že deset let na invalidskem vozičku, bo tokratni božič gotovo ostal v lepem spominu. Ker ni imela televizije, je Tinca Kuhelj iz Šmarja pri Šentjerneju, dobitnica plemenitega naslova Dobri človek 2000, ljudi poprosila za rabljenega. Prošnji je prisluhnila Cvetka Svetina iz Ljubljane, ki je med sorodniki in sosedi naredila pravo akcijo ter Kristino ob najlepšem družinskem prazniku v letu razveselila z novim televizorjem. (Foto: M. Cekuta) ZAVINEK - Da so ob božiču in novemu letu čudovito okrašena središča mest, danes ni nič nenavadnega. Malce drugače pa je, ko mimoidočega s tisočerimi lučkami pozdravijo vasice. Nekaj prav posebnega med njimi je gotovo Zavinek, vas z okoli 60 prebivalci oz. šestnajstimi gospodinjstvi v škocjanski občini, kiji zaradi njene bogate božično-novoletne okrasitve pravijo tudi škocjanski Las Vegas, škocjanski Betlehem ali preprosto - nebesa. Tako je Zavinek po mnenju petčlanske komisije, v kateri je poleg predstavnikov Turističnega društva Škocjan, ki je že četrtič DEŽEVEN DAN N! BIL OVIRA - Tudi v topliški dolini postaja konjereja vse bolj priljubljena, zato je skupina zagnanih občanov, ki želijo ustanoviti tudi Konjerejsko društvo, prejšnji teden, na Štefanovo, organizirala žegnanje konj. Kljub izredno deževnemu vremenu se je zbralo lepo število udeležencev in kar 52 živali. Z udeležbo so se posebej izkazali konjeniki iz žužemberškega konca. V povorki so s parkirišča pri zunanjem bazenu odjahali proti Gorenjim Sušicam, kjer je bilo žegnanje. Organizatorji so bili z odzivom zadovoljni, še posebej pa se zahvaljujo vsem, ki So pripomogli k uspehu prireditve. (Foto: B. D. G.) Koledniške pesmi v Škocjanu ŠKOCJAN - Tudi novo tisočletje se bo v Lužarjevi gostilni v Škocjanu začelo kulturno. V nedeljo, 7. januarja, ob 17. uri bo namreč v dvorani te znane gostilne nastopil ženski pevski zbor Petrol iz Ljubljane s slovenskimi koled-niškimi pesmimi. Pevci uglašeno, dirigent po svoje Pregled proračunske porabe v občini Dolenjske Toplice je pokazal na pomanjkljivosti na področju naložb - Občinski svet se še ni ujel z županom Francem Vovkom DOLENJSKE TOPLICE - To je pokazala tudi zadnja seja v minulem letu, na kateri so obravnavali poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju in proračunski porabi občine ter predlog popravka proračuna za lani. Nadzorni odbor je na zahtevo svetnikov pregledal prekoračitve proračunskih postavk, ki presegajo 10 odst. Ugotavljal je, da ima občina zgledno urejeno dokumentacijo, da pa področje naložb deloma ni urejeno. To je bilo zlasti izrazito na začetku poslovanja, ko občina še ni imela delavca za to sicer zelo široko področje dela. Odbor je upravi priporočil, naj uredi to področje ter poskrbi za nadzor nad izvajanjem del, ki ga ne bi smela prepuščati vaškim skupnostim ali gradbenim odborom. Posebej je izpostavil prekrivanje strehe na osnovni šoli in dokumentacijo za bodočo občinsko stavbo (Sokolski trg 1). Kot je menil Drago Celič, poročilo kaže, da je bil denar za naložbe porabljen skrajno negospodarno, saj dober gospodar zbere več ponudb izvajalcev in se z njimi pogaja. Po besedah Mihe Luzarja bi moralo poročilo služiti za boljše bodoče delo uprave in župana. Kot je pojasnil župan, je do spornega predplačila 1,4 milijona tolarjev podjetju Topos prišlo, ker se je bal, da jim bo država za višino preostanka v naslednjem letu zmanjšala finančno izravnavo. Nekaj svetnikov ni prepričal, kajti v proračunu je ostalo okrog 20 milijonov, pa bi, kot so menili, lahko še milijon več. Potem ko je župan priznal napako, je svetnika Luzarja zanimalo, kaj je naredil, da bi jo popravil in denar z obrestmi povrnil. Tudi Luka Goršič se je spraševal, ali ne gre za brezobrestno kreditiranje zasebnega podjetja, kar je prekršek. Robert Vinšek je ob tem poudaril, daje že pred časom nasprotoval izbiri Toposa in Dušana Grande za projektantska dela v Dolenjskih Toplicah, ker je to podjetje vpleteno že v številne sporne in nedokončane zadeve v občini. Kot je dodal Jože Pršina, je svet podprl le to, da se Toposu dodeli izdelava zazidalnega načrta, svetnik Luzar pa je nato celo predlagal, naj svet sklene, da Toposu v bodoče ne bo več dodeljeval izdelave projektov. Župan Vovk je svetnikom očital, da vsi po vrsti samo iščejo njegove napake, nihče pa ne vidi, kaj se je že naredilo. Nekateri svetniki, v prvi vrsti tisti iz stranke LDS, so županu očitali, da še naprej dela na lastno pest. Tako jih moti, da uprava previsoko plačuje delo študenta, da so projekti za občinsko hišo predragi in daje na primer komisija, ki jo je imenoval župan, po merilih, kijih ni sprejel svet, razdelila nepovratna sredstva za razvoj turizma. Ob tem je bilo slišati celo predlog, naj se razpis razveljavi. Svetniki so ponovili svoje prepričanje. da bi bilo občinsko hišo najbolje samo prenoviti z najnujnejšimi posegi, da bi se lahko uprava preselila in nehala plačevati najemnino župnišču. Svet je predlog za prizidek k stavbi že pred časom zavrnil, župan pa vztraja, da v obstoječih gabaritih hiše ne bo adaptiral. Tako svetniki in župan še ostajajo vsak na svojem bregu, čeravno so le začeli priznavati svoje napake, pa tudi to, da jim manjka izkušenj. Kljub vsemu pa, kot je dodal svetnik Janez Tekavčič, naprej ne bo več šlo po domače. B. DUŠIC GORNIK zapored pripravilo ocenjevanje najlepše božično-novoletno okrašenih vasi v adventnem času, še zunanji član iz druge občine, ponovno - že tretjič, najlepše okrašena škocjanska vas. Sledijo mu Hrastulje in Dolenje Dole, pohvalo pa so si prislužili še Stranje, romsko naselje, Škocjan, Zagrad in Zloganje-Križ. “Vsako leto se naši akcije pridruži več vasi. Letos so se vse lepo potrudile. Pri ocenjevanju smo upoštevali tako izgled, izvirnost, predvsem pa kolektivno zavzetost in celovitost okrasitve vasi,” je povedal predsednik turističnega društva Škocjan Jože Kaplar. K čarobni okrasitvi Zavinka prispevajo vsi vaščani, saj to zanje pomeni prav posebno druženje v prazničnem času, ki svoj višek doseže na božični večer. Takrat se zberejo pri mostu in se peš z baklami odpravijo k polnočnici v Škocjan, nato pa še skupaj domov, kjer se zberejo pri enem od vaščanov. Večina za okrasitev prispeva denar za nakup lučk, za postavitev pa z velikim veseljem in navdušenjem skrbi zavzeta peščica: Martin, Matej in Simon Kirar, Robi Janežič, Sašo Muhič, Sebastijan Majerle in Kristjan Barborič. Ti poskrbijo za enotno okrašen sredinski del vasi, nato pa se s svojim okrasjem pridružijo še posamezne hiše. Tokrat so za okrasitev porabili preko 100 metrov svetleče cevi, da o tisočih lučkah sploh ne govorimo, k vsemu temu pa svoje prispeva tudi idilična lega vasi. Prizadevnost vaščanov ni ostala neopažena. “Ko se stemni, našo vas obišče kar lepo število ljudi, ki pridejo tudi iz sosednjih občin. Okoli 20 do 30 avtomobilov na večer se ustavi pri mostu, nato pa se ljudje peš odpravijo skozi vas,” je povedal eden glavnih mojstrov okraševanja 21-letni Simon Kirar. Predajte se pravljičnosti Zavinka tudi vi, časa imate še do jutri! M. ŽNIDARŠIČ možnost, da bi enkrat v prihodnosti uredili prostore občine (v sedanjih so namreč najemniki), v prostorih železnine pa bi lahko bil dom za ostarele. Ker bi bil nov nakupovalni center s približno 300 parkirišči nekoliko odmaknjen od centra, so na občini mnenja, da bi bilo prav, če bi bila manjša trgovina (na primer bivša Dolenjkina) še naprej v centru. Na občini bodo še nadaljevali s pripravo strokovnih podlag za ureditveni načrt Športno-rekreacijske-ga centra Hipodrom ter za pločnike in javno razsvetljavo na relaciji Šentjernej - Gorenja Brezovica -Drganče, na Gorenji Gomili in v Gorenji Stari vasi. V letu 2001 nameravajo graditi dvoje avtobusnih postajališč: v Grobljah in Gradišču. Dokončati želijo tudi projekt sprememb prostorskih sestavin družbenega plana občine Šentjernej, s katerim računajo na spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, kar pomeni sprostitev individualne gradnje kot tudi pridobitev dveh novih obrtnih con. Najzahtevnejša, najodgovornejša in najzajetnejša naloga v letu 2001 je izgradnja kanalizacijskih sistemov in centralne čistilne naprave v Šentjerneju, predvsem pogajanja za pridobitev finančnih virov, tako domačih kot tujih, ter zagon podjetja Ekološka družba Šentjernej, ki je z 51-odstotnim lastninskim deležem občine in 49-odstotnim deležem tujega kapitala prva takšna v Sloveniji. T. J. G. Šesto koledovanje treh kraljev ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja vabi na tradicionalno kulturno in etnološko prireditev “Koledovanje treh kraljev”, ki bo v petek, 5. januarja, ob 17. uri pred občinsko stavbo v Šentjerneju. Predstavile se bodo koledniške skupine z Gradišča, Rake, iz občine Starše pri Mariboru, Dobrave pri Škocjanu, oktet Veritas, Fantje z vasi, kralji iz Jutrove dežele, Mokropolski mučeniki, Mladi kralji iz Jutrove dežele in Trije kralji iz Drašičev pri Metliki. Gostja večera bo etnologinja mag. Helena Ložar Podlogar iz Inštituta za narodopisje pri znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V primeru dežja bo prireditev ob istem času v osnovni šoli Šentjernej. Vstopnine ne bo! Dražji vrtec MIRNA PEČ-V Mirni Peči bo varstvo otrok v vrtcih spet dražje, tako so sklenili občinski svetniki. Za otroke v starostni skupini od 1 do 3 let bo podražitev 10-odstotna, za skupino od 3 do 7 let 12-odst. in za družinsko varstvo 14-odstotna. ZADOVOLJNI ŽAVINČANI - Kot so obljubili predani okraševalci, bo Zavinek tudi čez leto dni, in sicer od sredine decembra pa do treh kraljev, nekaj prav posebnega. Na sliki v ospredju (od leve proti desni): Simon Kirar, predsednik turističnega društva Škocjan Jože Kaplar in Martin Kirar. (Foto: M. Ž.) ' V > Šentjernejske črepinje ŽE PRVEGA DELAVNO -Komaj je minila prava pirotehnična vojna v središču Šentjerneja, ki seje proti jutru le zazibal v tišino prvega novoletnega dne, so se razposajeni podgorski mladci odločili, da prihod novega leta in tisočletja še niso proslavili, kot se spodobi. Zamikal jih je kontejner pred enim od blokov na Prvomajski cesti, v katerem so zakurili pravi in prvi novoletni požar. Kot bi mignil, so na kraj “praznovanja” prihiteli domači gasilci, ki niso nič spraševali “kje gari in kaj gari”, ampak so zadevo hitro po-špricali. GNEČA - Šentjernejska občinska stavba je nedvomno vredna svojega denarja. Lahko bi celo rekli, da je izkoriščena več kot stoodstotno. V njej so poleg župana in njegovih sodelavcev našli prostor pod soncem našli še pisarna Gasilske zveze Šentjernej, ljudska knjižnica. Kmetijski zavod Ljubljana, zastopniška pisarna novomeške območne enote Zavarovalnice Triglav, odvetniška pisarna pa še kaj bi se morda našlo, med drugim tudi menza Kmetijske zadruge Krka, ki s “čudovitimi vonjavami”, katere nezadržno potujejo iz prostora v prostor, zaokrožuje ponudbo omenjene stavbe. _____- v Iz topliškega vodnjaka N-............. .........—-—✓ VEČ LUČI - Tako je rekel znameniti skladatelj - in umrl. Posnemali so ga tudi topliški svetniki (seveda samo v prvem delu trditve), ki jih je v sejni sobi pričakala utripajoča halogenka v zadnjih svetilnih trenutkih. Rekli so Več luči in so si jo tudi priskrbeli. Svetnik Miha Luzarje splezal na mizo, kolega mu je podal in pridržal še stol in seja se je lahko nadaljevala. Pa naj še kdo reče, da se v Dolenjskih Toplicah ne da brez krega nič narediti! STROKOVNJAK - V občinski upravi dela preko študentskega servisa dober strokovnjak. Tako bi lahko sklepali po plačilu, saj zasluži po tisočaka na uro, medtem ko so študentje običajno veseli že, če dobijo posel 500 do 700 tolarjev na uro. Ker na ta način morda že dosega raven županove plače, se po kraju sprašujejo, kdo je ta strokovna sila. Uradnega odgovora ni slišati, v Toplicah pa menda vedo vsi. TRIPERESNA - Drugod po Sloveniji ljudje običajno iščejo štiriperesne, v Dolenjskih Toplicah pa že lep čas odkrivajo in razkrivajo triperesno deteljico. Ta menda ne prinaša toliko sreče najditelju kot štiriperesna, vendar pa le precej vpliva na življenje v topliški občini. Prodajali mačka ŽUŽEMBERK- V Žužemberku so obravnavali spremembe in dopolnitve dolgoročnega prostorskega plana za območje njihove občine. Menda se s sprejemom sprememb mudi, vendar spet ne tako zelo, da bi morali sprejemati kar vse, kar se ponudi, in to na hitro in brez primernega gradiva, kot bi kupovali mačka v Žaklju. Tako so si postopek zamislili v občinski upravi, pa so se zmotili. Obravnavo so prestavili na naslednjo sejo, ko bo na voljo tudi gradivo. Suhokranjski drobiž KANONADE - Letošnjega Silvestra si bodo zapomnili prebivalci Suhe krajine po nadvse uspeli "fešti”, ki jo je sredi trga v Žužemberku pripravilo Turistično društvo Suha krajina. Manjkalo ni gostinske ponudbe, žive glasbe, za katero so poskrbeli Mladi godci, živahnih igric in ne nazadnje prave kanonade raznih pirotehničnih pokalic in ognjemeta, ki je bil zlasti dobro viden nad Žužemberkom pa tudi po drugih suhokranj-skih vasicah. DELOVNO - Najdaljšo noč in prvi dan v novem letu so delovno preživeli gostinci pa tudi ansambli Rubin, Kosobrini in Fehtarji. Prvega dne v novem letu so se na daljši pohod odpravili tudi člani planinske sekcije, ki so se srečali na vrhu Sv. Petra, člani Društva konjerejcev pa so s konji namesto na ta vrh raje odjezdili na Plešivico, kjer jih je pri lovski koči čakal golaž. Obe skupini pa je po zdravil župan. Sprehod po Metliki ŠE VERJAME - Ko je Občinsko združenje slovenskih častnikov konec minulega leta razvijalo svoj društveni prapor, je njegov predsednik Anton Krašovec dejal, da jim prapora sicer ni prinesel dedek Mraz, je pa to najlepše darilo za novo leto. Krašovec torej očitno še verjame v dedka Mraza, ki pa se jih ni - ti ti grdi dedek -usmilil s praporom. Kaj pa, če se je tokrat izkazal Miklavž ali morda Božiček? PREVIDNOST-Nekateri Metličani zatrjujejo, da so, odkar poznajo vse večje in hujše razsežnosti bolezni norih krav, postali zelo previdni. Ne le da so se odrekli poslušanju goveje muzike, ampak se menda nekateri bojijo celo pogovarjati se s tistimi, ki se pišejo Govednik... SOLIDARNOST - Prebivalci Metlike, Rosalnic in Božakovega so bili 28. decembra prepričani, da so jih tisti, ki v občini odločajo o žitju in bitju, prisilili, da so solidarni z državljani Zvezne republike Jugoslavije. Razlika je bila ie v tem, da so bili Srbi po deset ur na dan brez elektrike, del metliških občanov pa prav toliko časa brez vode. In medtem so slišali celo nasvet, da morajo vodo pred uporabo prekuhati. “Najprej jo moramo sploh imeti," so komentirali občani s suhimi pipami. A ko je voda prišla, nad njeno uporabo niso bili najbolj navdušeni. Ne zato, ker se je pred zaključkom tisočletja bolj šikalo piti vino, ampak ker je voda precej spominjala na kavo. MM JZ M ASIH O 3 C J JU MM Črnomaljski drobir SPOZNANJE - Črnomaljska Komunala je lani pobrala in odpeljala trikrat več kosovnih odpadkov kot leto poprej. Ekološko čuteči so gotovo navdušeni nad tem podatkom. Vprašanje pa je, če je pri ljudeh, ki so se odzvali apelu Komunale, kije pobirala kosovne odpadke, zares prevladal čut za lepše okolje. Ali pa so občani na koncu tisočletja spoznali, da nima več smisla hraniti doma za slabe čase starih pralnih strojev, hladilnikov, foteljev in omar? DOMAČA NALOGA - Črnomaljski svetnik Martin Lindič je dal svojim svetniškim sotrpinom na zadnji seji v prejšnjem tisočletju domačo nalogo, česar si doslej ni upal storiti niti župan. Ker je Lindič vedel, da bodo imeli svetniki za praznike veliko prostega časa, jim je naložil, da si v gradivu preštudirajo in primerjajo, kaj je v preteklem letu v okviru javnih del naredilo za 700 tisoč tolarjev Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi in kaj je za tri milijone tolarjev uspelo spraviti skupaj črnomaljski Komunali. Lindič bo, glede na svojo doslednost, na naslednji seji gotovo zahteval od svetnikov, da mu poročajo, kaj so ugotovili. POKOPALIŠČA - V črnomaljski občini imajo večne težave z denarjem za pokopališča, ker ga ni nikoli dovolj. A se na koncu koncev le vse dobro izide: doslej še nobeden umrlih ni ostal nepokopan. Semiške tropine UPANJE - Govor semiškega župana Janka Bukovca ob dnevu samostojnosti, ki so ga v občinski prestolnici praznovali skupaj s semiškim žegnanjem, torej štefan-jim, ki ga imajo na isti dan, je bil zelo kratek. Izrazil je upanje, da ne bo moralo preteči deset let, preden bo novi ameriški predsednik ugotovil, kje je Slovenija, in tudi, da v slovenski Ljubljani ne bodo potrebovali še nekaj let, preden bodo ugotovili, daje tudi Bela krajina v Sloveniji. JASLICE - Ker je bilo zanimanje za žive jaslice v kraški jami Mahkovec izredno, je bilo slišati predloge, naj bi jih ponovili večkrat na dan. Pa je bila ta misel zatrta že v kali. Kdo pa je že videl, da bi ženska rodila vsake pol ure? PRIZNANJA - Pred nekaj tedni smo v tej rubriki ob novici, da sta Toni in Slavo Plut z Mladice pri Semiču za organiziranje dobrodelnih prireditev dobila priznanji novomeške bolnice, kar se jima v lastni občini še ni zgodilo, zapisali, da pač nihče ni prerok v lastni deželi. To trditev sedaj popravljamo, kajti na štefanje sta na dobrodelni prireditvi ob nakupu zvonov za učenje pritrkovalcev dobila priznanji semiškega župnijskega urada. In to kljub temu, daje bila to prva verska dobrodelna prireditev, na kateri sta sodelovala, in četudi vsi dobro vedo, da Pluta nikoli ne delata prav velike gneče v cerkvi. Metliški častniki razvili prapor Na slavnostnem zboru Občinskega združenja slovenskih častnikov Metlika govoril načelnik generalštaba Slovenske vojske dr. Iztok Podbregar - Častni znaki ZSČ in plaketa METLIKA - Občinsko združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Metlika je 26. decembra pripravilo slavnostni zbor, s katerim so častniki in podčastniki proslavili deseto obletnico slovenske samostojnosti, peto obletnico preoblikovanja svojega združenja ter dvestoto obletnico rojstva Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti so razvili tudi svoj prapor. Predsednik OZSČ Metlika Anton Krašovec v svojem pozdravnem govoru kljub slovesnemu trenutku ni mogel mimo tega, da se ne bi dotaknil dosedanjega dela. 9. julija 1995 se je namreč v skladu z novo zakonodajo o društvih tedanja Zveza rezervnih oficirjev pre- oblikovala v OZSČ. S tem pa seje tudi marsikaj spremenilo, saj je OZSČ postala sodobna, prostovoljna, nestrankarska, stanovska in strokovna organizacija vojaških častnikov in podčastnikov. Medtem ko je ob preoblikovanju združenje štelo 63 članov, jih ima sedaj Mestna zbirka bo v gradu Črnomaljski občinski svetniki so bili soglasni, da mestno muzejsko zbirko uredijo v spodnjih grajskih prostorih ČRNOMELJ - Na tukajšnjem občinskem svetu so že večkrat razpravljali o mestni muzejski zbirki. Svetniki so že leta 1995 sprejeli sklep o zbirki, ki naj bi bila v prvem nadstropju črnomaljskega gradu. Ker pa je potem polovico prostorov zasedla občinska uprava, je po mnenju svetnika Jožeta Strmca, ki si močno prizadeva za mestno zbirko, tisto, kar je še ostalo v gradu, le grob pregled dogajanj v mestu. Kot je na zadnji seji v preteklem letu znova poudaril Strmec, je zanj za mestno muzejsko zbirko primerna edino stavba nekdanje kovinarske šole v Ulici Mirana Jarca. Župan Andrej Fabjan je v gradivu predlagal, naj bi bila mestna muzejska zbirka v sedanjih grajskih prostorih. Z njegovim predlogom se je strinjal tudi odbor za družbene dejavnosti. Strmec pa je menil, da odločitev o tem, kje naj bi bila zbirka, odložijo, sicer bo zbirka skromna, neuporabna in nezanimiva. Predlagal je, da zaprosijo Belo- kranjski muzej za prostorsko in vsebinsko zasnovo zbirke. Mojca Stjepanovič z občinske uprave je pojasnila, da želijo v muzeju najprej vedeti, kje bo zbirka, da bodo arhitekti lahko izdelali načrt obnove. Župan Fabjan je povedal, da so razmišljali o tem, da bi se občinska uprava preselila v spodnje prostore gradu, muzejsko zbirko pa bi uredili v zgornjih, a to ne bi bilo mogoče. Druga možnost je bila, da bi zbirko uredili v nekdanji kovinarski šoli, katere lastnik je občina. Ker pa bodo za obnovo stavbe morali odšteti milijon DEM, je vprašanje, kdaj bi se vložek povrnil, če bi bila v hiši zbirka. Če pa bo ostal v njej Center za socialno delo, bodo dobili denar za najemnino, a tudi druge prostore bodo lahko oddali. Zato je predlagal, da se občinska uprava postopoma preseli v druge prostore, muzejska zbirka pa bi ostala v spodnjih grajskih prostorih. S tem so soglašali vsi svetniki. M. B.-J. že več kot sto, v svoje vrste pa želijo pritegniti čim več nerazporejenih častnikov in mladih, ki zaključijo vojaško šolanje. Krašovec je z zadovoljstvom poudaril, da so uresničili večino zastavljenih nalog. Delo je potekalo v tesnem sodelovanju z ostalimi obrambnimi strukturami in Slovensko vojsko. Pri številnih nalogah so sodelovali s 323 OVTP Črnomelj in OZSČ Novo mesto in Črnomelj. Na zboru sta Krašovec in major Anton Šuklje tudi slovesno podpisala letni načrt sodelovanja za leto 2001 med OZSČ Metlika in 323 OVTP Slovenske vojske Črnomelj. Častni gost metliških častnikov in podčastnikov je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik dr. Iztok Podbregar. Pripravil je daljše predavanje o vlogi Slovenske vojske, njenih nalogah doma in v okviru mednarodnih dejavnosti. Med drugim je dejal, da vojaška sila ne sme biti le sama sebi namen, ampak mora podpirati interese lastne družbe. Predsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) Miha Butara in član predsedstva ZSČ Janez Videtič pa sta podelila častne znake ZSČ Martinu Vrviščarju, majorju Antonu Šukljetu in Antonu Lovšinu. Stotnik Anton Kraševec pa je prejel plaketo ZSČ, saj je pod njegovim vodstvom postalo OZSČ Metlika eno najboljših v ZSČ. M. B.-J. PRAPOR ČASTNIKOV - Ker so želeli biti v OZSČ Metlika bolj prepoznavni, sta ob peti obletnici preoblikovanja združenja metliški župan Slavko Drago-van in predsednik ZSČ polkovnik Miha Butara (na fotografiji) razvila prapor združenja. Predala sta ga predsedniku Antonu Krašovcu, ta pa praporščaku Antonu Lovšinu ter njegovima pomočnikoma Branetu Pušiču in Niku Ovničku. Na slavnostnem zboru so v kulturnem programu sodelovali recitatorji metliške osnovne šole in oktet Vitis. (Foto: M. B.-J.) DRAGATUŠKl NARAŠČAJ - Dragatuški folkloristi vedno znova presenetijo s svojimi predprazničnimi nastopi ob iztekajočem se letu. hkrati potrdijo, da jim idej še ne bo zmanjkalo, pohvalno pa je, da niso pozabili tudi na naraščaj (na fotografiji), ki že uspešno stopa po stopinjah svojih odraslih vzornikov. (Foto: M. B.-J.) V veselem prazničnem pričakovanju Folkloristi iz Dragatuša z gosti iz Marija Gradca in Kopra znova navdušili na folklornem večeru pred božično-novoletnimi prazniki - Tokrat več o čaranju ob decembrskih večerih ČRNOMELJ - Dragatuški folkloristi veljajo za ene najboljših v Beli krajini. Njihova posebna odlika je, da znajo v svoje nastope vedno vdihniti nekaj novega, privlačnega, sproščujočega. Skratka nekaj, s čimer pritegnejo obiskovalce, da jih prihajajo vedno znova gledat, poslušat, bodrit. Ne čudi, da so njihovi oboževalci pred koncem preteklega leta že enajstič zapored napolnili veliko dvorano črnomaljskega kulturnega doma. Praznični večeri folklorne skupi- VSE VEČ KONJ - Konjerejsko društvo Semič je bilo ustanovljeno pred štirimi leti, delo v njem pa je bolj zaživelo v zadnjih dveh letih, ko so pripravili tudi 7 pohodov po Beli krajini. Medtem ko je bilo na ustanovnem zboru 12 članov, jih danes društvo šteje že 54. Njihovo zagnano delo je bilo čutiti tudi na štefanje ob blagoslovu konj pred semiško cerkvijo sv. Štefana, ki se gaje udeležilo okrog 50 konj s svojimi lastniki iz vse Bele krajine, Suhe krajine in Ljubljane. Tudi gledalci so dodobra napolnili semiški trg, na katerem je semiški župan Janko Bukovec kot boter razvil društveni prapor in ga predal predsedniku Borisu Sajetu. (Foto: M. B.-J.) ne Dragatuš, na katerih se trudijo skupaj z gosti iz vse Slovenije pričarati najlepše, kar premore slovensko ljudsko izročilo, so torej očitno posebna poslastica. Vsako leto namenijo posebno pozornost eni od šeg iz bogate narodne zakladnice. Ker so nekdaj verjeli, da je prav ob koncu leta čas magije, čaranje ob decembrskih večerih pa ima še posebno moč, so tokrat temu prilagodili program in sceno. Še posebej je ta skrivnostni čas ter svet otroške igre z igrico Coprnica pričarala otroška folklorna skupina iz Dragatuša, ki jo vodita Anita Matkovič in Katja Kocjan. Ti mali nadobudneži so tudi zagotovilo, da se folklori v kraju obeta še lepa prihodnost. Dragatuški folkloristi so se predstavili z belokranjskimi pesmimi in plesi, ki jih Belokranjci sicer dobro poznajo, vendar je tokrat njihov nastop odlikovala nova odrska postavitev. Da pa so Belokranjci spoznali še drugo slovensko ljud- Pritrkovanje gotovo ne bo zamrlo S pomočjo donatorjev so v Semiču kupili šolske zvonove za pritrkovanje, izkupiček od dobrodelne prireditve pa namenili za uk pritrkovalcev ■ Najstarejša pritrkovalka šteje 90 let Elaborat za Cankarjevo cesto METLIKA - Sredi decembra so po besedah metliškega župana Slavka Dragovana dobili investicijski elaborat za Cankarjevo cesto, z deli na njej pa naj bi pričeli spomladi. Vanj bodo vnesli še manjše popravke, ki sojih zahtevali krajani in mestna skupnost Metlika. Gre pa za dodelavo, ne za nov projekt. Župan upa, da bo država zagotavljala denar za rekonstrukcijo ceste, četudi po dvanajstinah. Na zadnji seji v preteklem letu pa so občinski svetniki sprejeli sklep, da bo občina financirala odkup zemljišč za pločnike ob Cankarjevi cesti. sko izročilo, so poskrbeli folkloristi Kulturnega društva Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Predstavili so kozjanske in štajerske plese, godovanje in božične šege. Družina Batista iz Kopra - dedek, hčerka Irena ter vnuka Metka in Vid - pa so s starimi ljudskimi inštrumenti, med katerimi so nekateri edinstveni v svetu, ter z ubranim Metkinim petjem predstavili istrske ljudske pesmi. Posebno veličasten pa je bil zaključek, ko je več kot 70 nastopajočih v veselem pričakovanju, z ljudskimi božičnicami na ustih ter s svečami, baklami in petrolejkami odšlo z odra k polnočnici. M. BEZEK-JAKŠE Projekt za ureditev mejnega prehoda METLIKA - V pripravi je projekt za štiripasovno cesto od metliškega železniškega nadvoza do mejnega prehoda s Hrvaško in ureditev mejnega prehoda. Ko bo vprašanje šengenske meje jasnejše, bo morala priskočiti na pomoč tudi država. Sicer pa je zemljišče, kjer stoji mejni prehod, v denacionalizacijskem postopku, saj je last meščanske skupnosti, v kateri je 106 denacionalizacijskih upravičencev. SEMIČ - V semiški občini je veliko pritrkovalcev, a so vsi v glavnem že starejši. Zadnje dni preteklega leta pa so poskrbeli, da se bodo pritrkova-nja, te lepe slovenske posebnosti, lahko učili na trdnih tleh in ne visoko v zvonikih, tudi mladi. S pomočjo številnih donatorjev so namreč kupili štiri šolske zvonove za pritrkovanje. Kot je povedal župnik Janko Štampar, ki je na štefanje v farni cerkvi sv. Štefana zvonove blagoslovil, je na idejo o nakupu tovrstnih zvonov prišel Toni Plut, ki je s pomočjo brata Slava in predsednice Kulturnega društva Orel Marije Stariha začel udejanjati svojo zamisel. V dobrega pol leta so pri donatorjih zbrali dovolj denarja za štiri zvonove. Najtežji, 32-ki-logramski zvon je plačal Janez Ivanetič, za 22-kilogramskega pa je denar prispevala Martina Sepaher iz Amerike. 15-kilogramski zvon je posvečen spominu Štefana Benčiča, velikega ljubitelja in poznavalca vseh zvonov v semiški župniji, 9-kilogramski zvon pa bo spominjal na semiško ogranistko Minko Bartol. „Veliko darovalcev je želelo ostati neimenovanih, idejo, da v Semiču negujejo pritrkovanje, pa so podprli tudi ljudje, ki ne hodijo v cerkev. Menijo pa, da tudi ta naša posebnost sodi h kulturi slovenskega naroda," je od blagoslovu povedal župnik. Kljub temu da so z zbranim denarjem odplačali zvonove, pa so v semiškem kulturnem domu istega dne pripravili še dobrodelno prireditev. Izkupiček so namenili za učenje pritrkovalcev, ki jih bo iz Ljubljane hodil poučevat Marko Česen, 30 tisočakov pa za gradnjo kapele v novomeški bolnici. Vstopnice za prireditev, na katero ni vabil niti en plakat, so bile razprodane že teden prej. V bogatem kulturnem programu so sodelovali pritrkovalci iz Novega mesta in semiške občine, semiške glasbene skupine in posamezniki, ki so pokazali tudi, kako zvenijo zvonovi skupaj s pesmijo. Kot je povedal Toni Plut, so imeli pri pripravi programa zares srečno roko, da je šlo za prireditev na visoki kulturni ravni, pa je potrdil tudi gost Franci Vrhunc, prelat iz Ljubljane. Župnik Štampar se je najstarejšim semiškim pritrkovalcem, med katerimi je štela največ, kar 90 let, Alojzija Movrin z Vinjega Vrha, za dolgoletno pritrkavanje zahvalil s priznanji. M. BEZEK-JAKŠE KAKO ZVENIJO ZVONOVI - Štirje šolski zvonovi za pritrkovanje, ki jih je na štefanje v semiški farni cerkvi blagoslovil župnik Janko Štampar, so eni najbolje uglašenih v Sloveniji. Zvonovi, ki so prvi tovrstni v Beli krajini, nosijo' imena Janez, Martina, Štefan in Minka, na njih pa se bodo lahko učili vsi Belokranjci, ki jim pritrkovanje veliko pomeni. Župnik je tudi prvi poklen-kal na note zvonove. (Foto: M. B.-J.) UMA__L 2 H o 3 e j JM HMA TOČNO OPOLNOČI- V občinah zahodne Dolenjske je bilo najbolj odmevno novoletno rajanje v Kočevju. Na tamkajšnji mestni ploščadi sta tudi tokrat občina Kočevje in regionalna radijska postaja Radio Univox z več kot triti-sočglavo množico silvestrovali na odprtem. Zbrane sta v novo leto popeljala narodno-zabavna ansambla, kočevski župan Janko Veber je tako kot lani točno opolnoči nazdravi! »z županovim vinom« (na sliki), potem pa je mesto razsvetlil petminutni ogenj. V tem času je bito v središču Ribnice mirno, brez organizirane prireditve, kar je mnoge razočaralo. Okrog dvesto občanov je silvestrovalo pri planinskem domu in cerkvici pri Sv. Ani, v Sodražici so z baklami odšli proti Travni gori. Veselo je bilo tudi po drugih planinskih postojankah. (Foto: M. G.) BLAGOSLOV TUDI PRI SV FLORIJANU - Na predlog rejcev konj so letos v Retjah pri sv. Florijanu prvič organizirali blagoslov teh plemenitih živali, ki jih je v Loškem Potoku vsako leto več. Cerkvena slovesnost se je začela z mašo, nato pa je potoški župnik Franc Vidmar blagoslovil živali. Zatem so konjeniki z zastavo na čelu in ob zvokih harmonike odšli v Retje, kjer se je praznik sv. Štefana spremenil v pravo ljudsko slavje, kot je bilo nekoč že v navadi. Sklenili so, da bo blagoslov konj postal tradicionalen. (Foto: A. K) Pričeli s prenovo športne dvorane Največja investicija v zadnjih treh letih ■ Ribniški šport bo pridobil dodatnih 1.500 kv. metrov površin RIBNICA - V ribniški občini so novembra lani pričeli z največjo posamično investicijo v zadnjih nekaj letih. Predvidoma v dveh letih bodo v celoti prenovili in razširili obstoječo športno dvorano tako, da bo po letu 2002 ribniškemu športu na voljo skupno kar 4.142 kv. metrov pokritih površin. Če bo vreme dopuščalo, bodo že v teh dneh, najkasneje pa do 15. januarja, končali s I. fazo urejanja športne dvorane. Pogodbena vrednost I. faze znaša 50 milijonov tolarjev, obsega pa izgradnjo prizidka, s katerim bodo v dveh nad,-stropjih pridobili dodatnih 1.579 kv. metrov površin. Poleg ribniške občine, ki bo že v letošnjem letu prevzela levji delež financerskih obveznosti, bo za izgradnjo prizidka prispevala tudi fundacija za šport in sicer 30 milijonov tolarjev, ki si jih je ribniška občina lani pridobila na njihovem razpisu. Projektna vrednost celotne investicije znaša 500 milijonov tolarjev, kar polovico od tega pa bodo porabili letos za ureditev osrednjega, obstoječega dela športne dvorane. Poleg potrebe po večjem obsegu športnih površin, ki narekuje- Božično-novoletni koncert LOŠKI POTOK-Telovadnica OŠ dr. Antona Debeljaka je bila v torek, 26. decembra, napolnjena z ljudmi, ki so prišli na koncert številnih pevskih zborov. Nastopili so mešani PZ Planinskega društva Loški Potok pod vodstvom Štefke Debeljak, otroški PZ pod vodstvom Marije Montanič, dekliški PZ Ave verum tokrat izjemoma pod vodstvom Emanuele Montanič in mešani PZ z Blok pod vodstvom Jožeta Rajka. Na koncu so zbori združili moči v pesmi Sveta noč, vodila pa jih je Štefka Debeljak. Nekatere pesmi je na klavirju spremljala Emanuela Montanič. Potočani že dolgo niso doživeli tako kvalitetne kulturne prireditve. -ak jo in upravičujejo izgradnjo prizidka, sta namreč dva razloga, ki ribniško občino še dodatno silita v celovito prenovo objekta športne dvorane. Prvi je nič kaj obetavno poročilo o stabilnosti objekta, ki so ga dali lani statično preveriti, drugi razlog pa so rezultati meritev, ki so pokazali, daje predvsem v sanitarnem delu objekta prisoten tudi radon. Zato bi se v občini slej kot prej morali lotiti tudi ureditve teh problemov. Krajevni urad uporabnejši VIDEM - DOBREPOLJE -Od prejšnjega meseca je na Krajevnem uradu Dobrepolje možno vložiti zahtevek za izdajo nove osebne izkaznice, novega potnega lista, potrdila o državljanstvu in ostale izpiske iz matičnih knjig na podlagi izpiska iz računalniške evidence. Prav tako lahko na tem mestu sprejemajo podpore kandidatom in listam kandidatov za javno funkcijo ob volitvah, ter zahte za razpis zakonodajnega referenduma, za spremembo ustave ali zakona. V dobrem letu dni seje ideja o informatizaciji Krajevnega urada Dobrepolje s pomočjo Upravne enote Grosuplje in ob dovoljenju Ministrstva za notranje zadeve uresničila. Prej so namreč morali z vsemi takimi zahtevki v Grosuplje. V letošnjem letu jih čaka najzahtevnejši del investicije, saj bodo uredili dvorano, tribune, streho in vse instalacije. Z deli bodo pričeli predvidoma aprila, končali pa naj bi jih še pred septembrom, in pred začetkom novega šolskega leta. Vrednost v letošnjem letu opravljenih del bo znašala 250 milijonov tolarjev, pri čemer v občini upajo, da jim bo 100 milijonov uspelo dobiti od države. M. L.-S. Pohod z baklami VIDEM - DOBREPOLJE - Turistično društvo Podgora in vaščani Podgore so na božični dan oz. predvečer dneva državnosti priredili tradicionalni že sedmi pohod z baklami na Kamen vrh. Polurnega pohoda se je kljub slabemu vremenu in razmočenem terenu udeležilo okoli 700 udeležencev, med njimi precej turistov in celo ekipa Televizije Slovenija. Z baklami opremljene skupine pohodnikov so se vile iz Podgore, Ponikev, Predstrug in Podpeči, vse pod vodstvom vodičev TD Podgora. V planinski koči na vrhu so udeležence s čajem in kuhanim vinom pričakali planinci, ob vrnitvi pa so bili deležni prav tako tradicionalne kmečke pojedine in plesa. Tradicionalni koncert pihalnega orkestra VELIKE LAŠČE - V nedeljo, 17. decembra, sta KUD Marij Kogoj Turjak in občina Velike Lašče priredila v kulturni dvorani krajevnega doma na Turjaku tradicionalni že peti Božično - novoletni koncert Pihalnega orkestra Dobrepolje, ki ga je vodil dirigent Roman Gačnik. Nastopil je tudi domači moški oktet KUD Marij Kogoj Turjak pod vodstvom Štefana Zrneca. Upokojenec zaprisežen delu Ze 25 let zbira pločevino Kočevski podjetnik Boris Zupanc bo stare avtomobile sortiral in jih stisnjene po delih tudi prodajal - Od Turjaka do Kolpe KOČEVJE- “Lani me je prijelo, da bi puško vrgel v koruzo. Čeprav od zgodnje mladosti zbiram pločevino v tem delu Slovenije, mi do sedaj nihče ni dal niti prebitega tolarja, da bi kril vsaj obratovalne stroške. Letos se je nekoliko le premaknilo, saj me je občina Kočevje nagradila s 430 tisočaki za aprilsko odvažanje zapuščenih štiritaktnikov. Poslej bo boljše, saj sem kot podizvajalec podpisal pogodbo s podjetjem Avto Wolf, ekološka reciklaža avtomobilov, iz Skakovcev v občini Cankova. To podjetje je v okviru akcije “Zbiramo tri tisoč avtomobilov" dobilo koncesijo od ministrstva za okolje in prostor za vso državo," je povedal kočevski podjetnik Boris Zupanc( 47 let), sicer lastnik enega največjih odpadov v Sloveniji. Boris je daleč naokrog znan po tem, da že četrt stoletja na zadovoljstvo krajanov skrbi za odvoz odpadnega materiala, pločevine, železa, starih avtomobilov in za ureditev divjih odlagališč. V šestnajstih letih je na širšem območju ribniške in kočevske občine “nabral" več kot 6.500 avtomobilov, samo aprila letos pa 106. V občini Kočevje so pred kratkim evidentirali čez dvesto odsluženih in zapuščenih jeklenih konjičkov. Boris Zupanc, največji podjetnik med Romi v Sloveniji. Seznam pa ni popoln. Kmalu jih bodo predstavniki podjetja Wolf “izsušili”, potem pride na vrsto Boris. Njegova naloga je, da sortira pločevino, aluminij, železo, plastiko, akumulatorje in gume. Razkosane avtomobile bo ločeno zbiral na še neurejeni lokaciji na Marofu ter jih stisnjene prodajal znanemu kupcu. “V prihodnje bo dela še več. Poleg kočevske bom čistil tudi druge dolenjske občine od Turjaka do Kolpe. S sinovi sem posodobil vozni park,- v katerem imamo štiri nove kamione, prirejene za odvoz pločevine, dvigala in rezila. Na preži smo 24 ur, pri meni pa dela šest stalno zaposlenih ljudi, kar ni nepomemben podatek," je še povedal Boris Zupanc. M. G. Nova Turistična karta obkolpskih občin KOSTEL - Ena izmed oblik promocije krajev v zgornji Kolpski dolini je bila tudi izdaja treh kart v nakladi po tri tisoč izvodov, v katerih so predstavljene turistične, naravne, zgodovinske in gostinske posebnosti ter zmogljivosti nekdanje enotne občine Kočevje z novimi občinami Osilnica in Kostel. Nova, torej četrta karta, bo na novo predstavila občine Osilnico, Kostel in Kočevje z obkolpskim delom ter del občine Črnomelj, ravno tako z vasmi in zaselki ob Kolpi. Turistično-športno društvo Kostel se je prijavilo na razpis Nacionalne turistične agencije, ki bo denarno podprla izdajo nove publikacije. Kot najugodnejši ponudnik za tiskanje karte, ki bo enake velikosti kot dosedanje, je bil izbran Inštitut za geodezijo in fotografometrijo v Ljubljani. Predsednik Turistično športnega društva Kostel dr. Stanko Nikolič je povedal, da bo karta zanesljivo v rokah obiskovalcev teh krajev že v spomladanski sezoni. • M. G. Obdaritev najstarejših LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev Loški Potok je tudi letos obdarilo svoje člane, ki štejejo več kot 80 let. 35 starejših oseb so obiskali in skromno obdarili člani odbora za rekreacijo. -ak Zrenjanin bi navezal prijateljske stike s Kočevjem Po pobratenju s francoskim Halluinom KOČEVJE - V prejšnji Jugoslaviji je krajevna skupnost Kočevje mesto tesno sodelovala s krajevnimi skupnostmi iz tedanjih petih jugoslovanskih republik, občina pa je bila pobratena z Rabom in Dolino pri Trstu. Zaradi vojne-in razpada skupne države so se stiki s krajevnimi skupnostmi povsem pretrgali, sodelovanje z Rabom in Dolino je bilo zgolj simbolično. Župan Janko Veber pravi, da Rab zaradi vojne in zlasti prejšnje državne politike ni pokazal želje po tesnejšem sodelovanju, stiki z Dolino pa naj bi v prihodnje vendarle bolj zaživeli. Po podpisu listine o pobratenju med Kočevjem in Halluinom v Kočevju jo bosta župana obeh mest potrdila januarja v Franciji. Te dni seje pri kočevskem županu Janku Vebru oglasil državljan Zvezne republike Jugoslavije in povedal, da si mesto Zrenjanin želi navezati prijateljske stike s Kočevjem. Občina uradne ponudbe še ni prejela, kadar jo bo, pa je zanesljivo ne bo vrgla v koš. Župan Veber je dejal, da bo mogoče sedaj po demokratičnih spremembah na republiški in zvezni ravni lažje navezovati gospodarske stike z Zvezno republiko Jugoslavijo, če pa bo obstajal interes obeh mest, pa bodo navezali tudi prijateljske stike. M. G. Stanislav Oberstar dejaven v krajevni skupnosti - Tudi zanamcem bo žaga rezala kruh - Kdaj urejena struga reke Bistrice? RIBNICA - Med dobitniki lanskih nagrad in priznanj občine Ribnica je bil tudi upokojenec Stanislav Oberstar iz Rakitnice. Iz rok ribniškega župana Jožeta Tanka je prejel Urbanovo nagrado. Njegov življenjski opus je sestavljen iz številnih dejanj, vsa pa so veliko prispevala k izboljšanju življenjskih razmer v občini. Kot dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Dolenja vas in nekdanji odbornik ima izredne zasluge za razvoj tega območja. Bil je med najbolj dejavnimi pri izgradnji vodovoda v Rakitnici, pokopališča v Dolenji vasi, asfaltiranja cest do Rakitnice in pri uvajanju telefonije. Kot delegat občine Ribnica je sodeloval pri upravnem odboru zavoda Ljubljanica - Sava, ki je izpeljal uspešen projekt zajezitvenega sistema Prigoriškega jezera. Veliko dela je vložil tudi v uspešno zaključeni projekt odvodnjavanja urejevalne struge Rakitnica-Sveta Marjeta. “Osem let sem vodil lokalno skupnost, ki je lepo urejena. Malce sem razočaran, ker nam ni uspelo urediti struge reke Ribnica. V sušnem obdobju je popolnoma suha, saj voda ponikne takoj za vasjo, na Dolenja-vaškem polju. V vodi je veliko odpadkov, ki ostanejo na površju, a to zelo škoduje zdravju. Denar za sanacijo je bil sicer zagotovljen, a zadeva ni bila nikoli strokovno izpeljana. Stru- Dobili manj od obljubljenega VELIKE LAŠČE - Župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek je obvestil občane o zmanjšanem pritoku državnih sredstev, do katerih so upravičeni po zakonu o financiranju občin. Od ministrstva za finance so namreč dobili sporočilo, da niso upravičeni do celotne vsote, ki jim jo je posredovalo prav to ministrstvo, z utemeljitvijo, da so lastni prihodki občine večji. Na občini so od ministrstva do sedaj že dvakrat zahtevali pisno pojasnilo, a ga niso dobili. Zato upanja, da bodo dobili obljubljeno razliko 23 milijonov tolarjev, še niso povsem izgubili. Stanislav Oberstar go bi morali ponekod zajeziti in zapreti luknje, da ne bi zemlja vode takoj pogoltnila,” pove. Stanislav je daleč naokrog znan po žagi. Že leta 1953 jo je poganjal manjši elektromotor (oče je že imel obrt), s konjem pa so les dovažali iz bližnjih gozdov. Leta 1960 je ustanovil in posodobil lastno žago , ki deluje še danes in sodi med značilna uspešna družinska podjetja pri nas. “Takrat je bilo malo žag, pri nas jo je imel še naprej brat, ki je ostal na domu. Jaz sem jo zgradil na drugem koncu vasi. Kmalu se je odprl trg, saj sem kočevskima podjetjema Melamin in Inkop izdeloval po naročilih. Več kot dvajset let sem poslovni partner Mladinske knjige in Dela. Tudi drugih odjemalcev ne manjka, skoraj vse odpeljejo izpod roke. Za palete in razne okvirje uporabljam manj kakovosten les, drugi finalni izdelki, za mizarstvo, zahtevajo več strpnosti in pridnosti za stroji. Kmalu bo pod streho nova hala in sušilnica, saj je slednja neizogibna v tehnološkem procesu proizvodnje. Sicer zaposlujemo šest ljudi, jaz pa sem kljub upokojenskemu stanu še vedno dejaven. Za to se lahko zahvalim svoji družini, ki mi vedno stoji ob strani,” pravi. M. G. Drobne iz Kočevja SILVESTROVANJE - Mnenja o tem, koliko ljudi je dočakalo letošnje novo leto na mestni ploščadi v Kočevju, so dokaj različna. Nekateri govorijo o številu med 2 tisoč in 2 tisoč 500, drugi spet omenjajo celo 4 tisoč in več. Ne glede na to, ali imajo prav prvi, kar bi pomenilo, da so drugi pretiravali, ali pa imajo prav drugi, kar bi pomnilo, da so prvi želeli dati prireditvi manjši pomen, kot ga je ta dejansko imela, pa ostaja nesporna in z obeh strani sprejeta ugotovitev, da je bilo silvestrovanje daleč najbolj obiskana prireditev v okviru letošnjega Veselega decembra. PRAZNIKI - Ne glede na to, kakšne si ljudje naredijo praznike, ti niso več to, kar so bili včasih. Dokaz za to je, denimo, da ljudem pred prazniki ni več potrebno kupovati večjih količin hrane, ker so dežurne trgovine odprte tudi na praznične dni. Kljub temu pa so prazniki še vedno dnevi, ko se ne dela. Da to velja vsaj za nekatere, če že za večino ne več, pa je bilo v Kočevju opaziti po tem, da so mestno ploščad in s tem vse tisto, kar je ostalo po tleh po silvestrovanja, očistili šele v sredo. -------------------------. Ribniški zobotrebci ZAŠČITENO IME R1KO -Podjetje Riko je bilo svojčas paradni konj ribniškega gospodarstva. V svojih najboljših časih je zaposlovalo tudi preko tisoč ljudi. Čeprav zato z današnjega zornega kota zveni skoraj nepojmljivo, pa podjetje ni imelo zaščitenega svojega imena. To je storil šele sedanji lastnik kar treh podjetij z imenom Riko v svojem naslovu, Janez Škrabec. Kljub temu da naj bi ta zato imel eksluzivno pravico uporabe imena Riko, pa na območju nekdanjega podjetja Riko v Ribnici danes poleg njegovega podjetja Riko hiše, d.o.o., delujeta - kolikor nam je znano - vsaj še dve podjetji z besedico Riko v svojem naslovu. Obe podjetji nadaljujeta z upešnima prozvodni-ma programoma bivšega Rika in imata zato precej več skupnega z nekdanjim Rikom kot podjetje Riko hiše - če ne upoštevamo, seveda, da je bil na čelu nekdanjega Rika sorodnik lastnika podjetja Riko hiše, d.o.o.i Laški sel: PRENOS POLNOČNICE -Televizija Slovenija je letos prenašala polnočno mašo na sveti večer iz velikolaške župnijske cerkve. Pred prenosom polnočnice so izvedli tudi 10- minutno predstavitev Velikih Lašč. Božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje VIDEM - DOBREPOLJE -Kulturno društvo Godba Dobrepolje je 26. decembra pod vodstvom dirigenta Romana Gačnika priredilo božično-novoletni koncert v župnijski cerkvi v Vidmu. Poleg Godbe Dobrepolje je nastopil še učiteljski oktet Pa kol’k’r tol’k’ iz osnovne šole Dolenji Logatec, prireditev pa je povezoval Igor Ahačevčič. Žive jaslice VELIKE LAŠČE - Turistično društvo Turjak je priredilo na dvorišču gradu Turjak predstavitev božične zgodbe. Zgodbo je s petjem in igranjem prikazalo preko 50 udeležencev, zlasti mladih. Po polurni predstavi so se udeleženci in gledalci na božični večer lahko udeležili še polnočnice v grajski viteški dvorani. Na božični dan so v popoldanskih urah predstavo ponovili, tokrat je bila maša po predstavi v grajski kapeli. S trebuhom za kruhom VELIKE LAŠČE - Po lani izdani publikaciji statističnega urada RS "Delovne migracije v Sloveniji" je občina Velike Lašče glede na obseg delovnih migracij uvrščena med izrazito bivalne občine. Med zaposlenimi in samozaposlenimi občani se jih skoraj 64 odstotkov vozi na delo v Ljul> ljano, okrog 16 odstotkov se jih vozi v druge občine, le dobrih 20 pa je zaposlenih v svoji občini. Od skupno 377 zaposlenih z delovnim mestom v občini Velike Lašče je več kot 71 odstotkov domačinov, skoraj 29 odstotkov pa jih prihaja na delo v Velike Lašče iz drugih občin. Trebanjske iveri v ________________________y VELIKI TEHNIČNI (PREOBRAT!? - Prejšnji teden so kar pogosto zvonili telefoni, ko ste se nekateri hudovali zaradi zamenjave imena te rubrike s Sevniški-mi paberki na taisti strani. Večina pa ste se nas lotili bolj prizanesljivo, čeravno nekoliko zafrkljivo, češ ali je vmes kakšna cenzura in ali ne stoji kdo zadaj... Takoj moramo pojasniti, da sta obe komunski kroniki, kot pravimo tej rubriki novinarji, ostali neokrnjeni. Napake, za katero se seveda vsem prizadetim opravičujemo, ni povzročil kakšen “veliki brat”, ki nas morebiti opazuje iz ozadja, pač pa je do spremembe preobrata naslovov kronik prišlo zaradi manjšega tehničnega spodrsljaja, ki pa je zaradi vrveža in naglice ob praznikih, tako vsaj upamo, lažje razumljiv. Hkrati vaša odzivnost dokazuje, kako pozorni bralci ste, zato smo še z večjim veseljem zakorakali v novo tisočletje. MOST, DRŽAVNA SRAMOTA! Ljudje sprašujejo, kaj sta naredili občina in trebanjska krajevna skupnost pri gradnji takšnega mostu čez železniško progo v Trebnjem pred 50 leti, da se na njem ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila. Na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta je svetnik Jože Rebolj (DeSUS) jezno dejal, da se na ta način “zajebava 12.000 ljudi na dan”, in predlagal, naj razobesijo nad tem mostom transparent, daje ta most državna, ne občinska sramota, in pripišejo še imena odgovornih. Župan Ciril Pungartnik je pojasnil, da je minister za promet Presečnik obljubil, da bo prišel pogledat v Trebnje in da se je občina spustila v tožbo, a jo je sodišče zavrglo. “To je kazen, ker Trebanjci nočemo pristati na dolinsko varianto avtoceste. Če bi, so nam ponujali most s tremi voznimi pasovi,” je dejal župan. Akademski klub Šentruperta in okolice ŠENTRUPERT - Študent politologije in španščine Daniel Škarja je bil pobudnik ustanovitve Akademskega kluba Šentruperta in okolice, ki naj ne bi združeval le študente, pač pa vse mlade, jim omogočal uresničevanje njihovih idej in bogatil njihovo življenje. Škarja je postal tudi predsednik kluba. Sevniški paberki PUBI NA KUBI - Vse večje domorodcev, ki raziskujejo eksotične kraje. Prijatelja iz otroških dni Jožeta Weissa, udomljenega v Boštanju, ki smo ga vrstniki v dneh, ko smo se še igrali in podili za Savo kot kavbojci in Indijanci, klicali Pubi, sem po naključju po daljšem času srečal v sevniški poslovalnici pri Foto Asji. Tamkaj seje Pubi oglasil zaradi fotografij neposredno po božičnih praznikih, ki jih je z družino preživel na Rubi. Pubi je povedal, kakšne krasne razmere za turizem, plaže, morje in drugo ima Kuba. Da pa veliko ljudi živi dosti slabše, ker še živi bradati fosil, ki plačuje policiste dvakrat bolje kot zdravnike. Nič čudno, če so zadnjič Fidela zalotili, ko je iskal pomoč botra Tonija... (NE)POSREDNI PRENOS -Predsednik sevniškega turističnega društva Albert Felicijan je povedal, da bo kot organizator in odgovorna oseba izstavil sevniški kabelski televiziji račun za 500.000 tolarjev kot odškodnino, ker je AXA 2000, ki oddaja in predvsem oglašuje preko njihovega zakupljenega kanala, brez dovoljenja snemala silvestrovanje na prostem, pred Paradižem oz. Sevničanko. Felijan je rekel, da se je s predstavnikom Axe pogovarjal le za posnetek, reportažo, kakršno je že dvakrat naredil tudi za novomeški Vaš kanal sevniški snemalec, nekdanji sodelavec nacionalke Franci Pavkovič. Na Felicijana, ki je po Posredovanju župana Kristijana Janca popustil, so se plesalci jezili, češ zakaj bi nam kdo več ur snemal pod noge. Prav oživeli šele po pol enih, ko je Axa ugasnila kamero... tttii.. j ^ )\J AŠ i'i-J o Ei d J J\I JMi Korenine boštanjske kulture 9J let, odkar je bila uprizorjena igra Miklova Zala - Vidno predvojno kulturno druženje mladih pri salezijancih na Radni - Iz cerkvenega zbora je izšlo več pevcev - Priznani umetniki Šentrupert že skoraj na konju? Zelo uspešen izid referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Šentrupert navdaja Šentruperčane z upanjem, da so še korak bliže svoji občini PLAKAT MIRU - V Domu starejših občanov v Trebnjem bo še do druge polovice januarja na ogled 22 plakatov miru učencev trebanjske osnovne šole. S te razstave v režiji trebanjskih Lionsov pojde na mednarodno razstavo “Plakata miru " izdelek Jošta Bukovca, obešen na steni hodnika ob recepciji (na posnetku). Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja Predstavitev knjige Alenke Kolšek in Mitje Simiča SEVNICA - Ob koncu preteklega leta sta avtorja knjige Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja, Alenka Kolšek in Mitja Simič, v sevniški občinski knjižnici predstavila to zanimivo delo. V knjigi lahko spoznamo nekatere najzanimivejše vrtove omenjenih regij. Večino jih je, žal, načel zob časa, nekatere pa ponovno obnavljajo. Obdelava vseh področij je zelo strokovna, saj se avtorja tudi poklicno ukvarjata s tem področjem, kajti zaposlena sta pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju oziroma v Novem mestu prav na področju urejanja krajine. Knjiga ni le historični oris vrtov, ampak nam ponuja tudi morebitne rešitve ponovne revitalizacije teh vrtov. Posebno poglavje predstavljajo samostanski vrtovi cistercijanskih opatij Stična in Kostanjevica, kartuzije Pleterje in frančiškanski samostan v Novem mestu. Spoznamo lahko še park ob dvorcu Soteska, grajski park Mokrice, grajski park Gradac, grajski park Grm, park Novi dvor v Radečah, park ob dvorcu Loka pri Zidanem Mostu, vrtove sevniškega gradu, krajinski park Zgornjega brestaniškega gradu in njegove vrtove ter še dva skrivna vrtova Posavja - vrt Filomene Medved oz Podkuma in vrt Marije Pungerčič v Sevnici. Knjiga je tudi oblika topografije in bi bilo zelo lepo, če bi na podoben način predstavili še ostale slovenske vrtove. Še lepše pa bi bilo, da bi čim več pričujočih vrtov ponovno zaživelo v vsej svoji lepoti in funkciji. ALBERT FELICIJAN BLAGOSLOV KONJ V ŠENTRUPERTU - Na Štefanovo so člani konjeniškega društva Šentrupert na 10. blagoslov konj pred cerkev sv. Ruperta pripeljali 27 konj. Blagoslovil jih je in daroval mašo župnik Mirko Simončič. Lastniki konj in številni krajani pa so se zatem razvedrili ob cvičku in žrebičkovem golažu, ki so ga pripravili fantje pod vodstvom predsednika društva Cirila Bizjaka. Slovesnosti se je udeležil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. (Foto: P. P.) ' ŠENTRUPERT - Predbožični referendum, 24. decembra 2000, bo z velikimi črkami zapisan v kronikah Šentruperta, kajti zelo dobra udeležba in uspešen izid referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Šentrupert sta po mnenju predsednika sveta KS Petra Freliha dobro znamenje in obet, da so na pravi poti do svoje občine. “V Trebnjem le stežka pridobimo ustrezno finančno podporo za naše razvojne programe; največkrat samo jadikujejo, kako malo je denarja. Temeljito smo proučili ir) smo prepričani smo, da bi bilo tega več, ko bi imeli v Šentrupertu svojo občino, zato nadaljujemo s prizadevanji v tej smeri,” je na Štefanovo po blagoslovu konj v Šentrupertu, še v konjeniški opravi oblečen, komentiral Peter Frelih izid referenduma in se zahvalil krajanom za veliko podporo programu krajevnega samoprispevka. Od začetka aprila letos do konca marca 2006 naj bi z 2-odstotnim samoprispevkom krajani zbrali 88 milijonov tolarjev in k 271,8 milijona tolarjev ovrednotenemu pro- Srečanje starostnikov VELIKI GABER - Krajevna organizacija Rdečega križa Veliki Gaber je konec novembra pripravila srečanje krajanov, starejših od 70 let. Od 94 starostnikov se je srečanja, ki so ga podprli obrtniki krajevne skupnosti, udeležilo 53 krajanov in krajank, katere sta pozdravila predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Franc Anžlovar in občinska sekretarka Rdečega križa Majda Miklič. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole, dekliški cerkveni zbor in Katarina Makor z igranjem na klaviature. Jaslice v Boštanju in na Šmarčni BOŠTANJ - V boštanjski cerkvi pri sv. Križ je izzvenel prijeten božični koncert župnijskega pevskega zbora, ki ga je organist in ključar te cerkve Ciril Udovč že popeljal do zavidljivo kakovostne interpretacije. Udovč pa je prijetno presenetil obiskovalce cerkve še kot izdelovalec čudovitih božičnih jaslic, s katerimi je tudi s pomočjo zvočnih in svetlobnih efektov pnogim v pičlih 4 minutah pričaral življenje od jutra do večera v Betlehemu. Na Šmarčni pa je mladinska skupina z živimi jaslicami privabila celo pozornost televizije. gramu primaknili še 71,8 milijona tolarjev v delu in denarju, od občine Trebnje in države pa pričakujejo prispevek njihovim akcijam v višini blizu 122 milijonov tolarjev. S tem bodo posodobili lokalne in krajevne ceste, poskrbeli za • Udeležba na sedmih voliščih v KS Šentrupert je bila 59,7 odstotna, za samoprispevek pa je glasovalo kar 928 volilcev (84,67 odst.!). Šentruperčani so tako ujeli še zadnji vlak za samoprispevek, kajti po razsodbi ustavnega sodišča po 31. decembru 2000 ni več možno zbirati sredstev na ta način. preskrbo z dovolj kakovostne pitne vode, za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, za sofinanciranje programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter za soudeležbo pri programu zdravstvene oskrbe krajanov, ureditev ambu- Blagoslov konj v Vranju VRANJE - Sevniška sekcija Posavskega konjerejskega društva je v sodelovanju s sevniško kmetijsko svetovalno službo na Štefanovo pripravila tradicionalni svečani blagoslov konj pri cerkvi sv. Štefana v Vranju. Jezdeci in kočijaži so v dolgi koloni krenili z Marofa z 21 konji, kar je največ doslej. Blagoslov in mašo je opravil sevniški župnik Ciril Slapšak. Peticija SEVNICA - Okrog 20 stanovalcev Glavnega trga, starega mestnega jedra, je poslalo na sevniško občino in upravno enoto zahtevo, naj preprečijo odprtje mladinskega centra, ki bojda nastaja v Korenovi hiši, ker se boje, da bi to motilo njihov mir in poslabšalo kakovost življenja. Vaš četrtkov prijatelj Peter Frelih: 'Smo na pravi poti!" lante, za potrebe vrtca, šole in za druge potrebe krajanov. Podobno kot doslej bodo tudi v prihodnje skušali pridobitve čimbolj enakomerno porazdeliti po krajevni skupnosti, prednost pa bodo vendarle imeli bolj dejavni gradbeni odbori, ki bodo znali bolj oplemenititi pridobljena sredstva in uskladiti interese krajanov. VISOKI ŽIVLJENJSKI PRAZNIK - Aktivistke krajevne organizacije Rdečega križa Veliki Gaber so minuli mesec s šopkom in skromnim darilom obiskale Josipino Erjavec iz Žubine, ki je slavila svoj 91. rojstni dan. Še enkrat ji iz srca čestitamo. (Foto: M. Smolič) Novi prostori KS Šentrupert ŠENTRUPERT - KS Šentrupert bo od Kmetijske zadruge Trebnje Šentrupert odkupila Kostelčevo hišo. Polovico kupnine so že plačali, polovico bodo pa letos. Od novega leta 2001 bo pisarna KS Šentrupert v prostorih nad mlekarno, telefonska številka pa je nespremenjena: /07/ 34 34 600. BOŠTANJ - Visoki jubilej, 150-letnica boštanjske šole, je tesno povezan s številnimi generacijami, rodovi, ki so si svoje prvo znanje pridobili prav v Boštanju. Tudi opazni začetki organiziranega kulturnega delovanja v Boštanju segajo v začetek 20. stoletja, saj nas kar 93 let loči od časa, ko je bila v stari Liparjevi hiši uprizorjena igra Miklova Zala. Z ustanovitvijo sokolskega društva je delovanje doživelo še večji razmah s tam-buraškim zborom, knjižnico, zlasti uspešna je bila dramska skupina. Med vojno in po njej je gledališka dejavnost nekoliko zamrla, v letu 1974 pa je spet oživela z ustanovitvijo kulturnega društva in z uspešnimi uprizoritvami kar osmih gledaliških del.-žal pa je delovanje društva, v katerem je delovala tudi folklorna skupina, ob koncu osemdesetih let zamrlo. Potrebno je omeniti tudi vidno predvojno organizirano kulturno in siceršnje druženje mladih na Radni, kjer so tam bivajoči salezijanci ustvarili prve zametke godbe na pihala, gledališke predstave in druge dejavnosti. Po pripovedovanju še živečih Boštanjčanov je igranje inštrumentov, gledaliških predstav in ubranega petja združevalo veliko mladih iz tamkajšnje okolice. Organizirano zborovsko petje ima v Boštanju resnično dolgoletne korenine. Od leta 1954 do 1964 je deloval prvi moški pevski zbor, ki ga je vodil učitelj Jože Petančič. Od leta 1964 pa vse do danes, torej Jože Novak, baritonist v svojem elementu nepretrgoma skoraj 37 let, uspešno nadaljuje poslanstvo zbora doma in v tujini takrat ustanovljeni oktet Boštanjski fantje. Dva ustanovna člana pojeta še danes! "Za obstoj večglasnega petja imata zasluge gospoda Geld in Dolinar, ki sta župnikovala v Boštanju in sta veliko prispevala k izobrazbi treh organistov in kasneje dveh uspešnih zborovodij, tako cerkvenega zbora, oktetov, kot zborov Lisce in Jutranjke. Iz dolgoletnega delovanja cerkvenega zbora je izšlo več pevcev, ki so nadaljevali s petjem pri drugih skupinah pa tudi pri ohranjanju ljudskih običajev v kraju. Svoje prvo pevsko in glasbeno znanje smo mnogi pridobili prav v osnovni šoli, v pevskih zborih, pod vodstvom neutrudnih učiteljev,” je povedal Boštanjčan Jože Novak, predsednik Zveze kulturnih društev Sevnica, dolgoletni baritonist okteta Jurij Dalmatin. Precejšen del kulturnih dogodkov v kraju je povezan z dejavnostjo boštanjske šole. Vrsto let sta delovala po dva pevska zbora, v zadnjem času tudi dekliški nonet. Tradicijo ubranih dekliških glasov pa že trinajsto leto nadaljuje vokalna skupina Corona. Boštanj s svojo okolico je znan tudi po vrsti umetnikov, saj so se tod rodili, delovali oz. še ustvarjajo: pesnik Anton Umek Okiški, kipar in med-aljer Vladimir Štoviček, kipar in slikar Franc Klemenčič, Anton Štefic, skladatelj Jakob Jež, v novejšem času pa kipar in pesnik Rudi Stopar, slikarka Tadeja Gabrič in rezbar Lojze Rak. P. P. NA ČATEŽU STRPNO DO FINANČNEGA PLANA - Svetniki krajevne skupnosti Čatež pod Zaplazom so na zadnji seji sveta KS v preteklem tisočletju strpno in tudi razmeroma hitro sprejeti finančni plan KS za leto 2001, v katerem so največji zalogaji za majhno KS izgradnja poslovilne vežice, kanalizacije in čistilne naprave. O dosežkih in načrtih te KS boste več zvedeli na našem uredništvu v gosteh na Čatežu. Predsednik sveta KS Ivan Zajc se je zahvali! članom za prizadevno delo, brez sejnin, s skromnim darilom, izkazala pa se je tudi Mrharjeva kuhinja. (Foto: P. P.) NOVOLETNI KONCERT - Sevniška godba, pod taktirko Simona Urha, je na novoletnem koncertu izvajata širok repertoar od zahtevnejših skladb klasikov pa do priljubljenih Straussovih in Avsenikovih skladb. Godbi in številnemu občinstvu v jedilnici Lisce je čestitaI sevniški župan Kristijan Janc, jim zaželet uspešno in zdravo leto 2001. Zatem sta župan in dirigent Urh nazdravila še poslušalcem, ki so kot je tradicija, prav tako dobili v roke kozarec penine. (Foto: P. P.) MMlUfc J2 N ASIH OEJČIll PREDNOVOLETNO - Duo Venera z varovanci Sožitja Krško v preddverju osnovne šole Leskovec pri Krškem. Vsak je dobil njuno srce Sožitje pred novim letom KRŠKO - Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Krško je v preddverju osnovne šole Leskovec pri Krškem 17. decembra pripravilo zaključek leta.Dogodek je mineval ob otvoritvenem govo- Predstava in igrače za otroke v bolnici BREŽICE - Otroški oddelek Splošne bolnišnice Brežice je v dneh pred prazniki obiskalo brežiško amatersko gledališče Kremini-no kraljestvo, ki dela s Karmen Molan. Kreminino kraljestvo je otrokom pripravilo predstavo, brežiški župan Vladislav Deržič je otroškemu oddelku bolnišnice izročil darilo, igrače za bolnike tega oddelka. Tanja Plevnik v Brežicah BREŽICE - V tukajšnji kavarni Amarcord so 27. decembra odprli razstavo slik Tanje Plevnik. Doslej je Plevnikova že razstavljala v Mariboru, v Šmarju pri Jelšah, v Podsredi in še ponekod po Sloveniji. Kavarniški večer ob otvoritvi je popestrila tudi slikarkina prijateljica Jana Kvas, ki je pela trubadurske pesmi ob kitari. ru predsednika Sožitja Krško Daneta Mižigoja in kulturnem programu, v katerem so nastopili harmonikar Gregor Gramc, plesalci krškega plesnega kluba Lukec in varovanci Sožitja Krško, vključeni v VDC Krško-Leskovec. Prispel je tudi Božiček z darili. Navzoče, zbralo se jih je kar 216, je zabaval tudi ženski Duo Venera z Vranskega. O nastopu vranskih glasbenic je dejal eden od udeležencev: “Članici dua imata izjemen odnos do drugačnih ljudi. Mladi umetnici sta to pokazali, ker sta varovance ter njihove starše in skrbnike ne le zabavali z inštrumenti, pač pa jim ustvarili tudi izredno prijetno vzdušje z vedrino in s toplim odnosom do navzočih v dvorani. Prijaznost sta izkazali posebej s tem, da sta vsakemu varovancu posebej izročili pleteno srce iz testa. Ta darila sta pripravili s pomočjo Karitas z Vranskega. Dobro razpoloženje staršev in skrbnikov ter varovancev prijeten nastop Venere tudi pojasnjujeta, zakaj ta mladi ženski duet vse pogosteje vabijo na nastope ne samo po Savinjski dolini ampak tudi po Dolenjski in v Posavju. M. L. RAJANJE Z DEDKOM MRAZOM - V krškem gasilskem domu je bito v petek. 29. decembra, zelo veselo. Zveza prijateljev mladine (ZPMS) Krško je namreč tam za najmlajše in njihove starše pripravila rajanje, ki se ga je udeležil tudi dedek Mraz. Malčki so mu peli pesmice, za nagrado pa so dobili sladke bombone (na sliki). Članice skupine Kresničke so s popularnimi pesmimi na plesišče zvabile tako razigrane otroke kot tudi njihove starše, mladi prostovoljci ZPMS pa so čarali, pripovedovali zabavne novice in uprizorili kviz. (Foto: M. R.) Krški step navdušil Američana Plesalci PPK Lukec Krško zadovoljni z uspehi na svetovnem prvenstvu v Nemčiji - Priznanje svetovne plesne organizacije za Luko Vodlana - “Plesalci še niso rekli zadnje besede” KRŠKO - Člani posavskega plesnega kluba Lukec so se vrnili iz Nemčije z lanskega decembrskega svetovnega prvenstva v stepu zadovoljni tudi zaradi uspeha, ki ga je dosegel Luka Vodlan. Državni prvak v stepu med pionirji je uspehom klubskih kolegov dodal tudi svoje odlično 11. mesto med 21 tekmovalci in postal tretji najboljši v Evropi. Luka je dobil tudi edini na svetovnem prvenstvu posebno priznanje 3 C’s. Priznanje, ki ga svetovna plesna organizacija daje za najboljšo tehnično izvedbo plesa, mu je na prvenstvu dodelil glavni sodnik tekmovanja in podpredsednik svetovne plesne organizacije Američan Bill Flovver. Flovver je pred podelitvijo dejal, da ga je mladi krški plesalec z natančnostjo in tehniko izvedbe ter trikratnim nastopom brez napak “pripravil do tega, da mladeniču dodeli to redko priznanje”. Dejal je tudi, da Lukov ples predstavlja step ples, ki ga športni tekmovalci in koreografi zaradi hitrosti izvedbe in drugih dodatnih elementov izpodrivajo v prid tekmovalnih dosežkov. To veliko priznanje je Luka pred polno športno dvorano v Reisi sprejel iz rok svetovne prvakinje med članicami Američanke Kare Prete. LUKA DOBIL PRIZNANJE - Bill Flovver, glavni sodnik prvenstva in podpredsednik svetovne plesne organizacij (levo), je bil navdušen nad stepom, ki ga je ameriškim očem pokazal Luka Vodlan (desno). (Foto: D. V.) Luka Vodlan, 11 -letni učenec 5.razreda OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, ob vrnitvi s svetovnega prvenstva v stepu v Nemčiji ni skrival zadovoljstva: “Dosegel sem odlično 11. mesto in dobil priznanje za najboljšo tehniko med vsemi • Nastope plesalcev PPK Lukec so si lahko v živo ogledali obiskovalci prireditve 27. decembra v Kulturnem domu Krško. Poleg članov kluba so sodelovali Majda Arh, Sanja Cerjak, Lidija Hribar in Jernej Kolar, svetovni prvak na diatonični harmoniki. nastopajočimi. V kategoriji pionirjev sva tekmovala dva fanta in 19 deklet. Pred nastopom nisem imel treme, saj sem takšnih in podobnih tekmovanj vajen. Tekmujem namreč tudi v standardnih in latinsko- Tečejo, čeprav na dolge proge Podjetniški center Krško je zaključil staro leto s selitvijo v nove poslovne prostore ■ Krško vendarle enkrat med prvimi v Sloveniji - Dovolj zamisli in da se jih vnovčiti KRŠKO - Podjetniški center Krško je zaključil staro leto s selitvijo v nove poslovne prostore na Cesti krških žrtev 53. Sedemindvajsetega decembra, ko so proslavili vselitev, so izrekli nekaj za krške razmere ne prav pogostih pohval. Podjetniški center Krško deluje nekako kot valilnica zamisli za hitrejši, vsestranski razvoj občine in Posavja. Pri tem sodeluje z ustreznimi ustanovami v Sloveniji in dela v prepričanju, da mora tudi Posavje dobiti razvojni denar iz skladov, ki so za take namene na voljo v združeni Evropi. Delovanje in dejavno gibanje Podjetniškega centra Krško po družbenih in državnih mestih odločanja je več govornikov na otvoritvi novih poslovnih prostorov centra pohvalilo, češ da je krški podjetniški center nastal hitro in da je zato Krško vendarle enkrat med prvimi v Sloveniji. Koristni razvojni učinki tega, kar počenja podjetniški center zdaj, se bodo pokazali čez čas. Tako je prepričan poleg direktorice Podjetniškega centra Krško Marije Krušič tudi Franci Bogovič, župan občine Krško. Po njegovem poleg podjetniškega centra Krško premore še druge razvojne ustanove in ima v skupnem seštevku zdaj dovolj močno ekipo za razvoj občine in Posavja. Razvoj je, kot meni župan, tek na dolge proge. Rezultate bomo resda dolgo občutili, meni direktorica podjetniškega centra Marija Krušič. “Vendar so bili v dveh letih dejavnosti Podjetniškega centra Krško - to je pravzaprav zelo kratek čas - ob skromni kadrovski zasedbi in ob trimesečni bolniški odsotnosti delavca doseženi številni rezultati, ki so tako ali drugače že vplivali na življenje občanov in delo različnih ustanov,” zagotavlja Krušičeva. Podjetniški center Krško, rečeno najkrajše, v prebivalcih Posavja spodbuja in odkriva podjetnost. Pri tem jih prepričuje, da imajo dovolj dobrih zamisli in da jih lahko vnovčijo. M. L. ameriških plesih skupaj s plesalko Amadejo Plevel. V polfinale sem se uvrstil, ko sem z drugim nastopom popravil napako v tehnični izvedbi. V naslednjem kolu nisem imel več možnosti, da bi prišel naprej, saj je bilo v finalu 5 Američank in 1 Švicar. Posebnega priznanja oz. diplome, ki mi jo je podelil glavni sodnik svetovnega prvenstva g. Fowler iz ZDA, sem bil zelo vesel. Pomeni mi veliko spodbudo za nadaljnje delo in za učenje stepa.” Dušan Vodlan, Lukov oče in ustanovitelj posavskega plesnega kluba Lukec Krško, napoveduje, da nastop na lanskem decembrskem prvenstvu v Nemčiji ni bil zadnji uspeh kluba Lukec: “Ti izredni svetovni dosežki so plod dolgoletnega truda in vsakodnevnega treninga mladih plesalcev, ki niso rekli zadnje besede. Verjamemo, da bodo rezultate izboljšali.” M. L. Janji Blatnik (na sliki levo) je na predstavitvi njenega pesniškega prvenca zapela skupina Roženkravt. (Foto: MiM) Z ustvarjanjem kljubuje bolezni Janja Blatnik je pri 46 letih izdala prvo pesniško zbirko, ki odraža njen boj z boleznijo LESKOVEC PRI KRŠKEM - Na predstavitvi prve pesniške zbirke “Še sem živa” Janje Blatnik v sredo, 27. decembra, so njene pesmi prebirali Petra Rep, Stanka Hrastelj in Iztok Starc. Avtorica se jim je nasmihala z invalidskega vozička, na katerega jo je priklenil premočen odmerek narkoze pred 13 leti. Ne tistega nesrečnega dne pri komaj 33 letih niti zdaj ni Janja Blatnik izgubila optimizma. Poškodovani centralni živčni sistem ji je prinesel Parkinsonovo bolezen, ki jo je želela premagati s ponovno operacijo, a jo je zadela še kap po desni strani. Tako je izgubila govor, spomin in pokretnost, kar pa se je po terapijah v centru Soča obetavno povrnilo. Novembra 1999 si je pri padcu poškodovala glavo, tako daje zopet morala na invalidski voziček. Takrat je v bolnišnici napisala svojo prvo pesem, malo zatem pa se je v Soči naučila še risati na steklo in svilo. Njene pesmi so večinoma žalostne, izražajo hrepčnenje po zdravju, ki je za avtorico edino pravo bogastvo. Recitatorji so prebrali enajst pesmi, prijetna popestritev pa so bile pesmi, ki sojih zapeli in zaigrali Mateja Praprotnik in Peter Martinčič, Mateja in Jerneja Žarn, Lara Jagrič, Jasmina Levičar in pevci skupine Roženkravt. Na koncu prireditve je Vojko Sotošek v imenu krške občine Janji Blatnik izročil šopek, nato pa so si obiskovalci ogledali še razstavo Janjinih slike na steklu in na svili. M. RAPUŠ ŽEGNANJE KONJ - V Kapelah je v torek, 26. decembra, po blagoslov zaveznika konj Štefana prišlo 60 konj iz konjerejskih društev Kapele, Posavje Krško in Gorica pri Slivnici ter iz konjeniškega društva Dobova. Nekaj pozdravnih besed so izrekli predsednik Konjeniškega društva Dobova Boris Cvetkovič, predsednik sveta KS Kapele Franc Urek in brežiški župan Vlado Deržič. Nato je brežiški župnik Milan Kšela blagoslovil konje, potem pa jim je ponudi! še blagoslovljen kruh (na sliki). Na letošnjem sedmem žegnanju konj, ki ga.je lepo povezoval Ivan Urek, je bila najmlajša jahalka 7Jetna Anamaria Hotko. (Foto: M. R.) V ČAST RAZVOJU - Otvoritev novih poslovnih prostorov Podjetniškega centra Krško je spremljalo precej obiskovalcev. Tako so se pridobitve centra razveselili (z leve): brežiški župan Vladislav Deržič, krški župan Franci Bogovič, kraljica sadja Anita Pavlovič, direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič in kralj cvička Toni Jurkovič. (Foto: M. L.) Krške novice ANDREJ BAJUK - Dr. Andrej Bajuk je nekaterim vplivnim ljudem iz krške občine zatrdil, da se zaveda svojih korenin v Dovškem pri Senovem. Kako bo nekdanji predsednik vlade Republike Slovenije to pokazal, domačini okrog Senovega čakajo z največjo nestrpnostjo. SENOVO, DEDEK MRAZ IN ANDREJ BAJUK - S Senovega so sporočili svoje novoletne želje. Nekateri tam si želijo, da bi jim dedek Mraz kaj prinesel. Drugi si želijo, da jim dedek Mraz ne bi ničesar prinesel, ampak da bi jim odnesel - Hermana Kuneja z direktorskega mesta v rudniku. Govori se, da tako velikih želja dedek Mraz ne more izpolniti, potem ko je Kuneja znova postavil za rudniškega direktorja nekdanji slovenski premier dr. Andrej Bajuk. Bajuk je močnejši od dedka Mraza, seveda, čeprav ne zmeraj in ne povsod. NOVO LETO KRAJŠA RAZDALJE - Fotografija zgoraj: krški župan Franci Bogovič in direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič ob otvoritvi novih prostorov podjetniškega centra. Fotografija spo- daj: Dušan Vodlan, duša plesnega kluba Lukec (desno), in Sebastijan Vodlan, dober plesalec plesnega kluba Lukec Krško (levo) na letošnji zaključni plesni prireditvi v Krškem. Novo v Brežicah KATERI JE PRAVI? - Pre-nekateri domačin z brežiškega konca je bil razočaran, ko je po telefonu hotel izvedeti, ali je že popravljena njegova motorna žaga. Namesto servisa za žage se je omenjenim lastnikom žag oglasilo brežiško dopisništvo ljubljanskega Dnevnika. Lastnik servisa za žage in Dnevnikov brežiški dopisnik se namreč pišeta enako: Sečen. Ernest Sečen, novinar, Dnevnikov brežiški dopisnik, stanuje v Kregarjevi ulici 1 in ne popravlja motornih žag. Novinar je že prosil Telekom, naj napiše v imenik, daje v Kregarjevi ulici Dnevnikov dopisnik, vendar pošta prošnji še ni ustregla. Zdaj je, kot je. In kako naj ljudje vedo, kateri jim popravlja motorko? CVETE - V Brežicah cvete trgovina. Nekdanja trgovska šola tudi, in sicer na strehi. No. Čisto možno je, da na strehi luknja ni zato, da bi ven pogledal cvet, ampak zato, ker šola nezadržno propada. KOPICA PAPIRJEV - Če hoče športni klub v brežiški občini dobiti za dejavnost občinski proračunski dehar, mora zanj zaprositi. To je razumljivo. Manj običajno je, da mora svojo prijavo za denar narediti na več kot dvajsetih straneh z vsemi mogočimi podatki o klubu. Očitno je taka kopica na drobno popisanih papirjev davek, ki ga mo rajo družbi in državi plačati zanesenjaki, ki se jim v današnjih časih še ljubi brezplačno voditi amaterske športne klube in tako ustvarjalno zaposliti mlade ljudi in jih rešiti ulice. Mimogrede: včasih sta bila za omenjeno prijavo za denar v Brežicah dovolj dva lista. Ali je bilo prej bolje ali slabše - to ni vprašanje. dežurni I poročajo | RAZBIJAL SKODELICE - 24-letni A. M. iz okolice Dolenjskih Toplic se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, ker je 26. decembra zvečer vinjen v gostinskem lokalu Skalca v Dolnjem Ajdovcu žalil natakarico in razbijal skodelice. LAHKO BO TELEFONIRAL -Med 23. in 26. decembrom je neznanec na Glavni cesti na Mirni vlomil v kiosk ter ukradel mobi kartice, nekaj piva in cigaret. Lastnik F. K. iz okolice Trebnjega je oškodovan za okrog 200 tisoč tolarjev. NEPOVABLJEN V TRGOVINO - Neznanec je med 23. in 26. decembrom vlomil v trgovino Kramer na Mirni ter ukradel sladkarije, pijačo, toaletne izdelke, cigarete in nekaj denarja. F. K. je oškodovan za več kot 420 tisoč tolarjev. NAJPREJ PEUGEOT - 25. decembra je neznanec na parkirnem prostoru poškodoval vrata osebnega avta znamke Peugeot, last M. V. iz Mokronoga. ŠE CLIO - J. A. z Grmade je 25. decembra parkiral svoj renault clio pod kozolcem v bližini stanovanjske hiše. Neznanec ie z ostrim predmetom poškodoval pokrov motorja in bočno stran. Škoda znaša 120 tisoč tolarjev. Dodal svojo fotografijo OBREŽJE r 36-letni V. B. iz Bosne se je pri mejni kontroli izkazal s potnim listom, ki se je glasil na ime D. S. Policist je ugotovil, daje osumljeni v potni list naknadno vstavil svojo fotografijo. Osumljenega so vrnili na Hrvaško. PO KAKŠNI MERI?-Da se Novo mesto, še posebej staro mestno jedro, duši v neznosni prometni gneči, ni nobena novost in zaenkrat ni videti prave rešitve za to v marsičem tudi nepotrebno nadlogo. Od nedavnega za nekaj prešer-nov dražji (zdaj stane 15.000 tolarjev) odvoz nepravilno parkiranega vozila s pajkom gotovo ne bo naredil več reda v prometnem kaosu. In dokler bo prometna infrastruktura taka, kot pač je, se kaže kot edina primerna rešitev, da se kaj premakne v glavah in v prometni oziroma sploh kulturi vseh udeležencev v prometu. Prizori, kot je na sliki, posneti zadnji teden minulega leta, so svojevrstno spričevalo, do kod seže objestna zaverovanost vase in pišmevuhovstvo do drugih. Še tako velika parkirišča in še tako dobro prometno urejeno mesto ne bosta nikoli kos motorizirani objesti. (Foto: MiM) Z razstrelivom grozil sebi in dojenčku BRESTANICA - 29. decembra okrog 20.30 je 44-letni J. G. iz okolice Brestanice prišel domov, z njim pa tudi njegov prijatelj 31-letni J. M. Doma so bili takrat 49-letni I. Š., 19-letni D. Š., oba iz Kranja, 33-letna osumljenčeva prijateljica J. K. ter njun osemmesečni sin N.M.K.G. Ob prihodu J. G. se je vnel prepir. J. G. je odšel v drugo sobo in si pripravil kilogram eksploziva amonal, vanj potisnil detonator in vse skupaj povezal z vžigalno vrvico. Pripravljen eksploziv si je zatlačil v prednji del hlač in pokril s puloverjem. Nato se je vrnil v sobo z ostalimi gosti. Iz otroške postelje je vzel otroka in prisotnim povedal, da bo otroka in sebe razstrelil z eksplozivom, ki ga ima na sebi. Uresničitev groženj mu je preprečil J. M., ki je osumljenca obvladal vse do prihoda policistov. Policisti so osumljencu zasegli 206 cm počasi goreče vrvice, 11 detonatorjev, 1 kg eksploziva amonal “V” in 13,30 m detonator-ske vrvice in mu odvzeli prostost. S kazensko ovadbo - za kazniva dejanja poskusa umora, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi in povzročitve splošne nevarnosti -so ga privedli k preiskovalnemu sodniku v Krškem. S pištolo v svoj prst BREŽICE - 63-letni S. N. iz okolice Brežic je 30. decembra okrog 16. ure na dvorišču svojega doma streljal s plašilno pištolo znamke Rhoner Sport-waffen. V trenutku sprožitve je imel cev pištole naslonjen v kazalec leve roke in sije poškodoval prst, tako daje moral pomoč iskati v brežiški bolnišnici. Odklonil preizkus NOVO MESTO - 25. decembra je občan obvestil policiste, da se nek voznik zelo hitro vozi po Bršljinu in se obrača s pomožno zavoro. Policisti so ga našli in ga pri gostinskem lokalu v Bršljinu ustavili. Preizkus z alkotestom je odklonil. Ker je večkraten kršitelj cestno prometnih predpisov, saj so ga v lanskem letu obravnavali že devetkrat, so mu začasno odvzeli osebni avto in ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Policisti so posredovali tudi zoper njegovega brata, ki je prišel na kraj in grozil policistom ter oviral postopek. Ukraden avto pustil ob cesti BREŽICE - V noči na 28. december je neznanec vlomil v parkiran osebni avto znamke Ford Escort 1.8 CLX in se z njim odpeljal po hitri cesti v smeri Ljubljane. Na območju PU Ljubljana je poškodovanega pustil ob cesti. Pešci so še med najbolj ogroženimi Ali so žrtve neustreznega ravnanja voznikov ali pa jih skupijo tudi zaradi svojih napak ■ V Gribljah 22-leten pešec umrl na kraju nesreče - Lani manj žrtev kot leto prej NOVO MESTO - Od leta 1980 je na naših cestah umrlo kar 2126 pešcev, kar je 22,1 odstotkov vseh mrtv ih ali, povedano drugače, skoraj vsaka četrta smrtna žrtev je bila pešec. V letu 1999 seje število mrtvih pešcev ponovno povečalo. Tildi zato predlog Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa vsebuje cilj, da se število mrtvih pešcev zmanjša za najmanj petdeset odstotkov glede na leto 1995, to je največ 41 mrtvih pešcev v letu 2003 in nič mrtvih otrok - pešcev. Zadnji teden minulega leta so tudi naše ceste zaznamovale prometne nesreče, med katerimi je ena zahtevala smrtno žrtev. 23. decembra ob 2. uri je 20-letni A. V. iz Fučkovcev z osebnim avtom v Gribljah zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal na levo smerno vozišče, kjer je hodil 22-letni pešec J. B. iz Gribelj, ki ni imel odsevnega telesa. Voznik je trčil v pešca, ki je padel na pokrov motorja, nato na vozišče, kjer gaje voznik potiskal še nekaj metrov. Zaradi hudih telesnih poškodb je J. B. umrl na kraju nesreče. Dan prej, 22. decembra, ob 20. 35 je 36-letni voznik osebnega avta M. B. z Malega Kala z neprilagojeno hitrostjo pripeljal do Karteljeve-ga po hitri cesti št. 1 in dohitel kolono vozil, kije stala zaradi ovire na cesti. Ker ni mogel pravočasno ustaviti, je silovito trčil v voznika D. O. iz Ljubljane, njegov avto pa je nato odbilo v kombinirano vozilo, ki gaje vozil P. K. iz Ljubljane. Voznik D. O. in sopotnica sta bila ranjena in so jima pomoč nudili v novomeški bolnišnici, policisti pa so ugotovili, da je M. B. vozil pijan, saj je napihal 1,81 promila alko- Ilegalci z ukradenim avtom POSAVJE - Pretekle dni so policisti na področju PU Krško imeli spet veliko dela z ilegalci. Prijeli so sedem Romunov, tri Moldavijce in tri Pakistance. Trije Romuni so bili še posebej vztrajni: 30. decembra so pot iz Hrvaške v Slovenijo nadaljevali do Blance pri Sevnici, in sicer do hladilnice sadja. Vlomili so v kombinirano vozilo znamke VW LT 35, vendar vozila niso mogli spraviti v pogon. Nato so odšli do tovornega vozila znamke Iveco Evrocargo, reg. št. CE Dl-517. Vozilo je bilo odklenjeno in jim ga je s spajanjem kontaktnih žic uspelo vžgati. Odpeljali so se v smeri Sevnice, kjer so jih prijeli policisti. hola. Trezen ni bil tudi 36-letni B. A. iz Ljubljane, ki seje 22. decembra popoldne v tovornim vozilom na hitri cesti št. 1 pri Medvedjeku zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zapeljal v betonsko koritnico, nato pa trčil v zaščitno kovinsko ograjo. Vozniku, ki so ga odpeljali v bolnišnico, je alkotest pokazal 1,67. Z neprilagojeno hitrostjo je 22. decembra popoldne 31-letni S. Š. iz Meniške vasi prehiteval osebni avto pri Soteski, zato ga je začelo zanašati. Zapeljal je na desno stran, nato pa na travnat nasip, po katerem je drsel in trčil v drevo. Avto seje prevrnil, ranjenega voznika in sopotnika pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Razveseljivo je, da v prvih dneh novega leta na naših cestah še ni bilo smrtne žrtve in tudi v letu 1999 je v primerjavi z letom poprej umrlo 7 odstotkov manj ljudi - 311. Ali bo tudi v prihodnje žrtev manj, je odvisno predvsem od nas in našega načina vožnje. L. M. Okradel zdravilišče ČATEŠKE TOPLICE - Neznanec je v noči na 27. december v hotelu Zdravilišče izkoristil krajšo odsotnost receptorja in vstopil v pisarno recepcije ter iz železne blagajne (ključ se je nahajal v vratih blagajne) ukradel 11.147.523 tolarjev, čeke različnih bank v vrednosti 511 tisoč tolarjev, slipe plačilnih kartic v višini 3.083.662 tolarjev in pisne naročilnice in zagotovila v vrednosti 1.190.336 tolarjev. Sledi kazenska ovadba na pristojno krško sodišče. PRIPRA VUENI NA SNEG - Letošnjo zimo si bomo prav gotovo zapomnili, ker snega kljub primernemu datumu ni in ni. To seveda najmanj veseli najmlajše, ki so prikrajšani za zimske radosti. Zlasti voznikom, ki se morajo vsak dan po nekaj kilometrov odpraviti v službo, pa so gole ceste čisto pogodu. Kot je povedal direktor vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Novo mesto Anton Hrastar, je njihova ekipa okrog tristo ljudi vsak trenutek pripravljena na delo. Na zalogi irhajo okrog tri tone soli in osem tisoč kubikov peska. Decembra so ceste Že posipali na ribniškem koncu in na Vahti. “Sicer pa do zdaj še nismo imeti dela. Na voljo imamo tudi okrog 80 plugov, tako da se bomo trudili, da bodo ceste v primeru snega na področju Kočevja, Ribnice, Trebnjega, Novega mesta, Posavja in Bele krajine pravočasno splužene in čim bolj varne,”je povedal. (Foto: L. Murn) POGOVOR Z VODJO NOVOMEŠKIH ZAPOROV MILENO SUKOVIČ Najštevilčnejši pobeg v zadnjih desetih letih Neverjetna je bila novica v začetku decembra, daje sedmerici obsojencev in pripornikov uspelo pobegniti iz novomeških zaporov. Pobeg je bil načrtovan, in čeprav ni bil tako spektakularen, za štirimi zaporniki še vedno ni sledu. Prav najštevilčnejši pobeg v zadnjih desetih letih pri nas je bil razlog za pogovor z Mileno Sukovič, vodjo Oddelka Novo mesto Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Na tem delovnem mestu ste že od leta 1994 in številčnega pobega verjetno še niste doživeli. “Res ne, vedno je šlo za manjše pobege. Predlani je na primer en obsojenec ušel s sprehajališča, drugi pa je pobegnil iz novomeške bolnišnice. Oba so prijeli v eni uri. Leta 1995 je pobegnil eden in leta 1993 dva, tudi ti ne za dolgo, ostala leta pa smo imeli mir. Seveda pa so tudi preprečeni pobegi, o katerih javnost ni obveščena.” Je bil za zadnji pobeg sedmih obsojencev, od katerih sc je eden v pol ure javil sam, drugega so policisti prijeli naslednji dan, tretji pa se je sam vrnil malo kasneje, načrtovan? Kako je potekal? “Pobeg so načrtovali priporniki in obsojenci že dlje časa, saj so zanj pripravili potrebno predelano orodje. Zaprti so s prirejeno kovinsko palico odvili vijake na ključavnici, da so lahko odprli vrata. Zatem so skušali vlomili vrata, ki vodijo na dvorišče sodišča, vendar jim to ni uspelo, zato so s pomočjo kovinske palice vlomili najprej lesena vrata in potem naredili odprtino v rešetkastih železnih vratih, ki vodijo na hodnik sodišča. Pri tem so si pomagali z zadnjo stranico kovinske postelje. Tu pa so vlomili v vrata enega od prostorov sodišča ter skočili skozi okno skoraj tri metre globoko in pobegnili na prostost. Še preden so zapustili prostore zapora, so vrata sobe zaprli tako, da na prvi pogled ni bila opazna nobena sprememba.” Kje sta bila paznika in kdo je sploh prvi opazil pobeg? “Paznik, kije varoval sodišče, je prvi zaznal vlom vrat v pisarno. Slišal je dva treska in pritekel, toda pobega ni mogel več preprečiti. Takoj je obvestil vodjo izmene v oddelku, ta pa naprej nadrejene in policijo, ki je takoj pričela z zasledovanjem. Policijska uprava Novo mesto je tudi zaprosila za razpis mednarodne tiralice, vendar kakšnih novih ugotovitev ni. Pobeg se ■je zgodil ob 21.25, ob 22. uri pa je po hišnem redu spanje in štetje. Sama izvedba je verjetno potekala že po prvem štetju po večerji ob 19. uri, zadnji obhod paznika je bil ob 21.10. Opazil ni nič posebnega. Iz zaslišanja obeh zapornikov, ki ju imamo, je možno le ugotoviti, da je naša analiza pobega točna." Kdo oz. storilci kakšnih kaznivih dejanj sploh prestajajo kazen v novomeških zaporih? “Po navodilih naj bi tu prestajali kazen obsojenci, sojeni za kazniva dejanja do šest mesecev zapora oz. če preostanek kazni ni daljši od pol leta. Po odločbah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa lahko tudi obsojenci z daljšimi kaznimi na podlagi svoje prošnje ali prošnje njihovih svojcev (premestitve zaradi izobraževanja, boljših stikov s svojci,..). Pri nas prestajajo kazen tudi osebe, kaznovane v postopku o prekršku - tu gre za direkten zapor ali nadomestno kazen zapora, kar izvršujemo za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Tega je zdaj več, kar kaže na slab ekonomsko - socialni standard. Dan zapora pomeni deset tisoč tolarjev in marsikdo kazen zaradi na primer cestnoprometnega prekrška ali neplačevanja dohodnine raje odsedi v zaporu. Trend števila pravno kaznovanih upada. Izvajamo pa tudi pripor za področje Okrožnega sodišča Novo mesto in Krško.” Kot vsi slovenski zapori se tudi vaš oddelek srečuje s prostorsko stisko. Povprečna zasedenost zavodov je presežena za skoraj 15 odstotkov. Kako poln je vaš oddelek? “Oddelek je prezaseden, saj je uradna celotna kapaciteta 41: 18 pripornikov, 14 obsojencev in 9 kaznovanih v postopku o prekršku. Trenutno jih imamo 52, dosegli pa smo tudi že številko 60. Posebna prostorska stiska vlada v oddelku pripora, kjer jih imamo kar 34. Naš nov pravilnik in zakon, pa tudi evropski minimalni standardi, predpisujejo devet kvadratnih metrov za osebo v samski sobi in sedem v skupni sobi. Žal pri nas ni možnosti, da bi to izvajali. Sob z eno posteljo sploh nimamo, v skupinskih pa naj bi bilo v sobi največ osem oseb. V priporu je tam, kjer bi morali biti trije, pet oseb, v sobi za enega sta vsaj dva. V traktu obsojencev pa je v sobi za tri štiri ali pet oseb, kjer naj bi jih bivalo šest, pa osem ali več. Nemogoče je pripornike popolnoma ločiti od ostalih obsojencev, ravno tako ne moremo izvajati ločenega prestajanja kazni v polodprtem in odprtem režimu, nemogoče je ločevanje kadilcev in nekadilcev. Nekatere manj problematične pripornike smo prisiljeni začasno nameščati v obsojenski oddelek, kjer so pogoji varovanja slabši, saj so prilagojeni obsojencem s krajšimi kaznimi. To ni prava rešitev, toda drugače ne gre. Kup stvari je, ki bi jih morali upoštevati, pa se jih ne da.” Čemu pripisujete naraščanje števila zapornikov? Povečanje števila zaprtih osebje povezano s sprejemom novega Kazenskega zakonika in novega navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni, po katerem se je višina kazni od treh mesecev dvignila na šest. Letos smo k sreči izgubili obsojenke, saj morajo biti po zakonu ženske ločene od moških, pri nas pa to ni bilo mogoče. Za ženske naj bi še vedno izvajali pripor, vendar je to v takih razmerah nemogoče. Vsakokrat smo zaprosili sodišče za premestitev na Ig zaradi varnosti in omogočanja pravic po pravilniku o priporu. Trend števila pripornikov narašča s samostojnostjo Slovenije. Veliko je prepovedanih prehodov čez državno mejo, nedovoljenega prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi, mamili itd. Priporniki pa tudi vse manj zaprošajo za predčasno prestajanje zaporne kazni, torej pred pravnomočnostjo sodbe.", Kako rešujete prostorsko stisko? “Skušamo se znajti, kakor moremo. Ena od rešitev so premestitve v druge zapore, toda povsod se ubadajo s podobnimi težavami. Začasne rešitve iščemo tako, da obsojence nameščamo v dnevni prostor. Nimamo tudi dovolj prostora za obiske. Rešitev se skriva v kletnih prostorih, kjer novomeška policija še vedno izvršuje policijsko pridržanje do 48 ur. Dogovarjamo se, da bi izpraznili prostore, ki jih mi nujno potrebujemo. Tako bi dobili spremljajoče prostore: garderobo za paznike, uredili bi prostore za rekreacijo, večjo knjižnico, arhiv, za delo itd.” V obrazložitvi, zakaj je 2. decembra prišlo do pobega sedmih obsojencev, je Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij navedel tudi prezasedenost oddelka. Kaj pa delo paznikov, saj je bil nadzor očitno pomanjkljiv? “Potrebno je povedati in upoštevati, da so zaradi velikega števila zaprtih oseb naši delavci preobremenjeni. Imamo 21 zaposlenih, kar je premalo. Pet paznikov je potrebnih, da izvajamo 24-urno fizično varovanje novomeškega sodišča, kar je dodatna obremenitev. Nimamo posebne ekipe za spremljanje zaprtih oseb, nimamo vratarja, čigar naloge opravlja vodja izmene, skratka, naše prošnje za dodatne zaposlene so že stare. Glede paznikov, ki sta delala usodno noč, pa naj povem le to, da je proti obema uveden disciplinski postopek zaradi suma hujše kršitve delovne obveznosti, pri čemer bo treba upoštevati objektivne okoliščine, kot sta njuna preobremenjenost in številčnost zaprtih." Kakšno kazen pa sta dobila pripornik in obsojenec, ki sta se vrnila? “Kot določa pravilnik, lahko upravnik zavoda predlaga okrožnemu sodišču uvedbo disciplinskega postopka zoper pripornika in ta potem določi sankcije, za obsojenca pa disciplinski postopek, ki ga vodi disciplinska komisija. Za vse je bilo to storjeno.” Ste po tem pobegu v zavodu uvedli kakšne posebne varnostne ukrepe, poostrili nadzor nad zaporniki? Milena Sukovič “Gotovo smo zdaj bolj pozorni, poskrbeli smo za večjo strukturiranost in nadzor strukturiranosti časa obsojencev, kdaj so zaprti, odprti, kakšen nadzor imajo. Proučuje se, kakšne varnostno - tehnične izboljšave bi bile nujno potrebne, čeprav že vseskozi poudarjamo večje tehnično zavarovanje. Nujne so prostorske in kadrovske izboljšave. Ne glede na vse, se trudimo, da zapornikom zagotovimo možnosti uresničevanja njihovih pravic, vem pa, da so največje nezadovoljstvo pokazali zaradi premeščanja, kar jim skušamo razložiti. Sicer pa predsednik sodišča izvaja redni tedenski zunanji nadzor in za zdaj še ni bilo pripomb ne z njihove ne z njegove strani. Pozitivno oceno o stanju in delu v našem oddelku pa je oktobra dal tudi namestnik varuha človekovih pravic.” LIDIJA MURN t Urška in Spela v evropskem vrhu Mirnski badmintonistki je v finalu oziroma v četrtfinalu izločila Belgijka Elke Biesbrouck - Počena struna Urški preprečila pot do sestrskega finala MIRNA - Mirnski badmintonistki Urška in Špela Silvester sta se v zadnjih dneh minulega tisočletja nastopili na najmočnejšem turnirju /.a mlade badmin-toniste v Evropi International Kembit - Artikona na Nizozemskem in dokazali, da v starostni skupini do 15. leta spadata med najboljše na stari celini. Trimo še prvi TREBNJE - Tudi po 4. krogu tekmovanja v 1. ligi Trebnjega v malem nogometu vodi Trimo, drugi je Avto Klemenčič in tretji Urbič. (N. G.) V konkurenci 63 najboljših evropskih igralk do 15. leta seje 13-letna Špela Silvester prebila do finala, kjer je z 0:2 izgubila z Belgijko Elke Biesbrouck (8:11, 7:11). V polfinalu je Špela z 2:0 izločila najboljšo Nizozemko Shavonovo. Le malo pa je manjkalo, da bi na Nizozemskem doživeli celo sestrski finale. Špelina Urška Silvester leto dni starejša sestra Urška je na kasnejšo zmagovalko Elke Biesbrouck naletela že v četrtfinalu. Bolje je začela Belgijka, ki je Urško v prvem nizu ugnala z 11:6, drugi niz pa je z 11:7 dobila Urška. Obetavna badmintonistka mirnskega Toma je bila v boljšem položaju tudi pred koncem odločilnega tretjega niza, ko je vodila z 10:8, potem pa se ji je strgala struna na loparju. Menjava loparja ji je za trenutek vzela zbranost, kar je odlična Belgijka hitro izkoristila in Urško v podaljšani igri premagala ter tako preprečila, da bi se sestri srečali v finalu. V Igri dvojic sta sestri Silvester prebili do polfinala in osvojili 3. mesto. Revija kegljačev NOVO MESTO - Na tradicionalni reviji kegljačev je na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu med moškimi zmagal Andrej Mohorič (Novo mesto), med ženskami pa Milene Veber (Trebnje). Izidi: ženske - 1. Veber (Trebnje) 423,2. Žvab 410, 3. Majerle (obe Rudar Črnomelj) 408; moški - 1. Mohorič (Novo mesto) 905, 2. Mržljak 904, 3. Starešinič (oba Rudar) 900. (N. G.) Špela Silvester Nastop na sester Silvester na omenjenem turnirju je njunemu trenerju Miletu Čuku priporočil sloviti danski trener Jens Grili, ki je lani poleti že tretjič obiskal mirnske bad-mintoniste in jim svetoval med pripravami na sezono. Grili, ki tako že štiri leta spremlja napredek Silvestrovih, je lani dejal, da sta, če se bosta na turnirju na Nizozemskem uvrstili med najboljše, v svoji kategoriji tudi dejansko v samem vrhu evropskega badmintona. 1. V. I77TT3T1 T m ljubljanska banka Mednarodna denarna nakazila INFORMACIJE: Nova Ljubljanska banka Podružnica Novo mesto, tel. 07 / 332 4810 Vsem bralcem Dolenjskega lista želimo v letu 2001 zdravja in osebne sreče ter obilo poslovnih uspehov! ljubljanska banka Z Američani do novih zmag Za konec tisočletja domači zmagi - Moštvo okrepil še en Američan - Večja konkurenca med krilnimi centri NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so drugo tisočletje zaključili z domačima zmagama. V 13. krogu lige Kolinska so doma z 99:70 ugnali Roglo, v četrtfinalu pokala Slovenije pa v Sežani po ogorčenem boju še Kraškega zidarja. Drugače je v suproligi, kjer so novomeški košarkarji zadnji dve tekmi izgubili (Lulea, Pau -Ortez), zato je bila sinočnja tekma v Gentu z belgijskim podprvakom Oostendejem toliko bolj pomembna. Od pogostih tekem in številnih potovanj že precej utrujeni košarkarji Krke Telekoma se v prvem polčasu tekme z Roglo niso kaj posebej trudili in bojeviti gostje so na čelu z odličnim veteranom Veljkom Petranovičejp in večnim talentom Milošom Šporarjem ves čas držali korak z Novomeščani in prvo četrtino dobili z 20:19, tik pred koncem prvega polčasa pa je Davison s trojko svoje moštvo popeljal do do tedaj najvišjega vodstva Krke (45:39). V drugem polčasu so se novomeški košarkarji le zbrali in z nekoliko bolj zavzeto igro prišli do pričakovane visoke zmage. V torek, 26. decembra, so košarkarji Krke Telekoma v četrtfinalu pokala Slovenije v Sežani s 86:82 (22:24. 42:43, 63:62) premagali Kraškega zidarja. Sežančanom ni veliko manjkalo do presenečenja, čeprav je za Novomeščane tokrat prvič igral novi tujec v moštvu 31-letni 207 cm visoki Američan Joe Courtney, ki je nekaj let nastopal tudi v ligi NBA. Nazadnje je bil član Idaha v ligi CBA, kjer je povprečno dosegel 10 točk in štiri skoke. V nekaterih medijih so se pojavile vesti, da bo Američan v moštvu zamenjal Mirka Ščekiča, s katerim naj bi Krka Telekom že prekinila pogodbo, vendar je njegov odhod tehnični vodja moštva Vlado Gavranovič. zanikal in povedal, da Ščekič ostaja v Krki Telekomu. Vsakakor pa je Courtney močno povečal konkurenco v moštvu, tako da se bodo morali krilni centri precej bolj truditi, da jih bo trener Pipan uvrstil v moštvo za posamezno tekmo. I. V. Dragiša Drobnjak je bil z 20 točkami najboljši strelec Krke Telekoma na četrtfinalni tekmi pokala Slovenije v Sežani. (Foto: I. V.) Najbolje do zdaj BREŽICE - Konec decembra so v prvi ligi v streljanju s pištolo strelci Kruna Brežice nastopili na turnirju v Turnišču in kljub odsotnosti svojega najboljšega tekmovalca Roberta Ferenčaka dosegli 1626 krogov, kar je zadostovalo za 9. mesto, kar je najbolje do sedaj. Posamični izidi Brežičanov: Sabadoš 553, M. Krajnčič 538, Pavlovič 535. Po 3. krogu so Brežičani na lestvici na 11. mestu. V tretji državni ligi v streljanju z zračno puško so Brežičani s 1611: 1452 premagali novomeški Revoz. V isti ligi je Leskovec doma s 1644:1643 premagal Šentvid pri Stični. Trebnje je doma s 1592:1642 izgubilo z novomeško Krko. Vrstni red: 1. Leskovec 9, 2. Krka 7, 3. Kruno Brežice 7, 4. JK Šentvid 4, 5. SV Ivančna Gorica 4, 6. Revoz 3, 7. Trebnje 2. Med posamezniki vodi Piškurič, drugi je Redek (oba Krka), tretji pa je Sotler (Kruno Brežice). Decembra Povše, skupno Mesojedec SEVNICA - Na decembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Martin Povše, v skupnem vrstnem redu pa je zmagal Zvonko Mesojedec. Končni vrstni red: 1. Mesojedec 216, 2. Povše 211, 3. Kuzmič 182,4. Grilc 174,5. Glavač 79. (J. B.) Radejev memorial Ahmatovičevima BLANCA - Na 6. šahovskem memorialu Jožeta Radeja je v članski konkurenci nastopilo 32 šahistov iz občin Brežice, Krško in Sevnica in gost iz Zagreba ter 30 osnovnošolcev. Med odraslimi šahisti je zmagal Hilmija Ahmatovič (Triglav Krško), drugi je bil njegov klubski kolega Gorazd Novak in tretji Sevničan Martin Povše. Med osnovnošolci je zmagala Mirela Ahmatovič (Triglav Krško), drugi je bil Boris Mitrovič (Milan Majcen Sevnica) in tretji Marko Bučar (Triglav Krško). (J. B.) Turnir v Trebnjem TREBNJE - Športna zveza Trebnje bo 13. in 14. januarja pripravila turnir v malem nogometu. Pokrovitelj turnirja je župan občine Trebnje, nagrada za prvo mesto pa znaša kar 100 tisoč tolarjev. Prijave in dodatna pojasnila: Boško Vujasin (041 626 360). Rok prijav: četrtek, 12. januar, do 19. ure. Vebrovi klubski naslov NOVO MESTO - Na 22. klubskem prvenstvu trebanjskih kegljačic je zmago s 1218 podrtimi keglji slavila Milena Veber, druga je bila Alenka Miklavčič in tretja Rozi Flisar. Na Kum in Ostrež NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 6. januarja, pripravilo planinski pohod po prvem delu zasavske planinske poti z vzponoma na Kum (1219 m) in Ostrež (827 m). Prijave sprejema in dodatna pojasnila daje Mojca Ver-ček Rems po telefonu 041 745 849. Turnir v šnopsu VELIKI PODLOG - V soboto, 6. januarja, bodo v baru Arh v Velikem Podlogu ob 16. uri pripravili veliki turnir v šnopsu. Vsi udeleženci se bodo lahko posladkali z golažem, najboljši pa bodo dobili tudi denarne nagrade. Dodatna pojasnila lahko dobite pri Ivanu Arhu iz Velikega Podloga po telefonu (07) 497 40 87. Kočevci bi si zaslužili proglasitev KOČEVJE - Minulo leto ni bilo najbolj uspešno za kočevski šport. Bolj kot ekipe v igrah z žogo (košarkarji in rokometašice)so bili Kočevci uspešni v individualnih športnih zvrsteh. Športna zveza Kočevje je pred leti pripravljala razglasitev najboljših športnikov, zdaj pa takega izbora ne pripravljajo več, čeprav bi si športniki to zaslužili. Med kandidati bi zagotovo bili tekač veteran Franc Kocijančič, ki je lani kar 16-krat zmagal na večjih množičnih tekih, plesalca Jasmina Arko in Blaž Bižal, ki sta na svetovnem prvenstvu osvojila peto mesto, karateist Franc Štamberger in Gregor Vidmar, član mladinske državne reprezentance v namiznem tenisu. (M. G.) Na vrsti je Misisipi TREBNJE - mokronoški vztrajnostni plavalec Martin Strel je od izvira do izliva preplaval Donavo, letos pa se namerava lotiti še enega podobnega podviga. Preplavati želi ameriško reko Misisipi. 46-letni Mokronožan računa, da bo za to potreboval vsaj 70 dni, v tem času pa bo preplaval 3.779 kilometrov od severne Minnesote do Mehiškega zaliva. Strelci za praznike KOČEVSKA REKA - Strelski klub Moris -1. brigada Slovenske vojske Kočevska Reka je pripravil tradicionalni novoletni turnir v streljanju z zračnim orožjem. Nastopilo je 140 tekmovalcev. Po posameznih kategorijah so zmagali Daša Gel-ze, Darjan Mihelič, Andreja Kep in Nada Jakovac (M. G.) Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zakaj so kočevski Nemci ostali brez domovine? DL št. 51, 21. decembra Ob spremljanju polemike o tako imenovani Kočevarski tragediji, se za vključitev v polemiko ne čutim dovolj kvalificiranega in poklicanega, vendar pa, ker je polemika namenjena nam bralcem, si jemljem pravico o napisanem tudi razmišljati. Z gospodom inž. Avgustom Grilom ne mislim polemizirati, ali je bilo leto 1941 prej kot 1945, niti tega, kdo je žrtev preseljevanja Kočevarjev. Ali njegov stric, ki je prišel na Štajersko na občutno slabšo kmetijo, kot mu je bila obljubljena in si iz razočaranja vzel življenje, ali dotedanji prebivalci tiste kmetije, ki so preživeli izgnanstvo, se vrnili in svobodno zaživeli na svojem prvotnem domu (ne vsi) pač pa bi rad opozoril na manevre, zvijače in mišljenske trike, ki se vlečejo in so prisotni kar ves čas polemike, posebno pa v tem zadnjem Grilovem zapisu. Prva taka, ki spominja na enoumje in antidemokratično prizadevanje je v tem, ko je, če lahko verjamem zapisanemu, g. inž. Gril poskušal s svojim pismom uredništvu DL onemogočiti javno polemiko z drugače mislečim g. prof. Tschinklom. Očitno v DL niso nasedli in nastalo je, kar lahko prebiramo. Grila ne zanima stališče g. prof. Tschinkla in se ne loti polemike z njim. pač pa hoče diskriditirati njega kot osebo, tudi s pomočjo domnevno negativne politične in siceršnje drže njegovega očeta. Mimogrede. Taki triki so nam poznani iz časa UDBE, kajti za demokratsko razmišljanje in pojmovanje eventuelni grehi staršev ne morejo ali smejo bremeniti dostojanstva otrok, po drugi strani pa eventuelno zgrešeno pojmovanje zapletenih medčloveških in političnih odnosov prednikov nima neobhodno nujne zveze s konkretnim stališčem posameznika. V praksi je takih primerov nešteto. Nekaj podobnega je g. Gril počenjal s svojo nasprotnico v nedavni polemiki v časniku Delo. Torej stališča so eno, osebno dostojanstvo je drugo. Ker g. Gril v polemiko vključuje tudi svojega pokojnega očeta, naj povem, da sem o njem od partizanov slišal izredno pozitivno oceno. To pa nikakor ne pomeni, da se moram strinjati s sinovimi miselnimi akrobacijami. Prav tako skupaj s pozitivno držo Kočevarjev iz Mošniške doline ne daje upravičenega razloga za dilemo: Kdo se je nagibal k nacizmu? Logičen odgovor se glasi: Ostalih 97%. Zanimivo je prizadevanje za priznanje manjšine, ki je ni. Tudi tu se g. Gril poslužuje raznih miselnih manevrov in trikov. Enkrat so Kočevarji staroselci Nemci, drugič Staroavstrij-ci, tretjič kar oboje. Za razjasnitev dileme, bi bilo dobro prebrati tudi zapis Janeza Valvazorja, ki pa je bil inteligenca časa in Kočevarje opisal kot manjšino, ki ima svoje običaje, šege in navade ter govori jezik, ki ga ne razumejo niti Nemci niti Slovenci. Torej, kam spadajo? Za razliko od g. Grila, ki svoje nasprotnike v polemiki označuje za norce, sam ocenjujem g. Grila za izredno bistrega v tem pogledu. Vse tri narodnosti, to je: Staronemce, Staroavstrijce in Kočevarje bi seštel skupaj in tako manipuliral s podatkom o številu novonastalih manjšincev. Domiselno. Njegovo tolmačenje Ustave RS je tudi enkratno. Namreč v tem zadnjem članku se med ostalim pritožuje, da mu niso priznane posebne pravice, istočasno pa drugim očita kršenje 63. člena Ustave, ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti. Ksenofobija (sovraštvo do tujcev), da je še kako živa. Kako razumeti ta očitek. Saj vendar g Gril, niti staroselci ne morejo biti tujci, g. Tschinkla, ki pa trenutno je tujec, nasprotno od Grila, ki tega ne želi in se boji našega pohujšanja, želimo poslušati in brati njegova razmišljanja. Kdo se tu kaže ksenofob? V popolnosti pa se z g. inž. Avgustom Grilom strinjam v njegovi ugotovitvi, da bo potrebno pospraviti ropotijo v lastni glavi. Vsaj za družbeno sociološko področje to velja zagotovo. ALOJZIJ LUKŠlC Mali Slatnik 35 a Obnova pokopališča v politične namene? DL št. 51, 21. decembra Prvi članek o Kočevskih Nemcih nekoč in danes očitno spada v literarno zvrst fantastične ali vohunske literature, malce naivnih predstav Agat-he Christie o velikih zarotah ipd. Ima samo eno napako: v podobnih umišljenih zgodbah avtorji vedno napišejo, da je vsaka podobnost z živimi ljudmi zgolj slučajna. Druga zapoved žanra je, da nikoli ne smeš uporabljati imen in priimkov konkretnih ljudi. Če ne bi bili v sestavku omenjeni dr. Ebner, dr. Pirker, g. Gril in jaz, bi bila to pač literatura. Res pa je, da predstavnike mednarodnih organizacij ščiti kazenski zakonik RS in da mora tožilstvo v primeru obrekovanja ali žaljivih obdol-žitev ukrepati po uradni dolžnosti z odobritvijo ministra za pravosodje. Če razume uredništvo vsako svarilo takoj kot grožnjo, to ni naš problem. Pač pa je naš problem, če se nas povezuje z dogajanjem pred vojno ipd., obenem bi v tem lahko videli tudi dokaz avtohtonosti, če smo bili tu ob koncu stoletja, pa je skupina ostanek skupine izpred vojne, ne more biti neavtohtona, kot smo že večkrat slišali od slovenske politike. Veliko bolj oprijemljiv je članek o pokopališču v Starem Logu, tu je razne teze mogoče spodbiti z listinami in drugimi dokazili. Če si ogledamo nekaj trditev, na katerih članek gradi, lahko ugotovimo: 1. K tezi o nemških napisih, da ne gre za dvojezično ozemlje, da so začeli Kočevarji hoditi v "staro domovino” po letu 1989 ali 1990. Dobro bi bilo, če bi kdo od KS kdaj šel v lastno cerkev, si ogledal nemške napise in se spomnil, zakaj so tam. Ko •' < m \ TfUOB SMPAl STE- Ml e'P/c so v začetku sedemdesetih let obnavljali cerkev, so prosili za pomoč Kočevarje iz Stare Cerkve in ti so nabrali kot pomoč pol milijona šilingov, ki sojih izročili RKC z enim samim pogojem: da morajo v cerkvi ostati ohranjeni nemški napisi, kar jim je nadškofija obljubila. 2. “Ob delih je prišlo do nepričakovanega vmešavanja. Arbeitsge-meinschaft...” KS Stara Cerkev je poslala Avgustu Grilu 29.5.96 dopis, kjer piše: “Društvu Kočevarjev staroselcev bi radi sporočili, da smo se vključili v njihov program urejanja spominskih obeležij... zato se obračamo na vas in še živeče svojce pokopanih, da poskušate prispevati po svojih močeh k ureditvi pokopališča." Torej nepričakovano vmešavanje? 3. Iz članka ni razvidno, daje bilo pokopališče urejeno eno leto pred postavitvijo obeliska, tudi s sredstvi, ki so jih zbrali Kočevarji po svetu preko Arbeitsgemeinschaft in ki nikakor niso bila majhna. Za izročeni denar seveda imamo potrdila, ki jih je podpisoval g. Jasenc. 4. Uredništvo kaže popolno nerazumevanje za načela državnih subvencij, ko ugotavlja, da se je Schus-sel odločil za podporo pri obnovi pokopališča v Starem Logu in pripominja: ”... sicer ne tako veliko vsoto je bilo težko enako razdeliti na obe društvi”. Če je subvencija namenska, moraš z njo plačati račune in vse davke (na to Avstrija posebej budno pazi!), za delitev ne ostane nič, ker je neporabljena sredstva treba vrniti v celotni višini, enako velja za nenamensko porabljena sredstva. 5. G. Jasenca zapušča spomin pri napisu na obelisku. Besedilo na spomeniku je predlagal točno tako dr. Michitsch, res pa gaje odobrila KS, tudi kot napis v 4 jezikih. In še k premontaži plošče: jaz sem se začudila, nisem pa imela nič proti. Sprednje strani namreč obelisk sploh nima, ker ne stoji pravokotno na pot. Prvotno smo obrnili slovensko ploščo proti vhodu, tako dajo takoj opazi vsak, ki stopi na pokopališče. V času del in ob postavitvi obeliska tudi ni bilo nikakršnih nesporazumov - saj je celo KS sklicala sestanek, da bi se določila program in vrstni red govornikov (župan Veber, takratni koroški deželni glavar dr. Zernatto ipd.) ob načrtovanem slavnostnem odkritju obeliska in dveh plošč (slovenske in nemške) za sponzorje, ki sta bili tudi predvideni že v načrtu za priglasitev del. Krajani Starega Loga nam zagotavljajo še danes, da nimajo nič proti napisom v nemškem, angleškem in kočevar-skem jeziku, in skrbijo, da pred obeliskom vedno gori svečka. 6. In še k društvu Peter Kosler. “Čutil sem, da sem ostal nekako ob strani,” je omenil inž. Erik Krisch," ... Začel sem iskati članstvo.” To je bila nujna potreba, ne zaradi dejavnosti Društva staroselcev ali česa podobnega, temveč zato, ker je društvo Peter Kosler takrat imelo 10 (deset - ustanovnih) članov. Morda že samo devet, ker je Hefferle v tistem času umrl. Društvo s samo 10 ali 9 člani seveda nima posebne teže. 7. Uredništvo zasoli konec s pripombo o Planini in g. Janežu. Staroselci niso kaj dosti vedeli o delu gozdarjev, zato smo z dopisom prosili g. Janeža za podatke, da bi dodali še to k napisu. Na dopis ni odgovoril. 8. In zakaj seje društvo Staroselcev ukvarjalo s Starim Logom? Ker je bilo po Kočevskem razrušenih ogromno vasi in pokopališč, skoraj vse tudi iz nekdanje župnije Stari Log. Tako naj bi imeli ljudje, ki obiščejo staro domovino, možnost, da vsaj pred spomenikom prižgejo za vse umrle iz Kočevske dežele svečko. Kdor vidi za tem političen prizvok, vidi bele miši. Za današnje prebivalce pa je gotovo lepo, da svoje svojce lahko pokopljejo na lepo urejenem pokopališču in ne na kraju, ki je bil prej bolj podoben smetišču. Bojim se, da bi svoje pismo pravzaprav morala nasloviti: Resnica in druge nepomembne malenkosti. DORIS DEBENJAK, Ljubljana Za Veseli december Za dializo 2000 NOVO MESTO - Za "dializo 2000” so v novembru in decembru 2000 darovali: STP, d.o.o.. Novo mesto 50.000; Julij Brine, Metlika, 1.073.000; Joži Džepar 10.832; Društvo kmečkih žena Metlika 40.000; Adrijana Kuk-man, Novo mesto, 2.500; Družina Kulovec, Gor. Kamenje 21, Novo mesto, namesto cvetja za pokojnika Antona Hladeta 10.000; družina Junec, Golušnik, Otočec, namesto cvetja za pokojnika Antona Hladeta 3.000; Ro-letarstvo in kovinoplastika Medle, Novo mesto, 2.000.000; AS inženiring, Marija Strmec, s.p., Smolenja vas 10, Novo mesto, namesto novoletnih voščilnic 80.000; Pogorjč, d.o.o., Šentjernej, 25.000; Total, d.o.o., Pod Trško goro 98 a, Novo mesto, 300.000 in Ivan Krajnc, Košenice 32, Novo mesto, 20.000. Za drage instrumente pa: Niko Goleš, Novo mesto, namesto cvetja 10.000; Labod Novo mesto namesto cvetja za pok. Ovniček A. 150.000; Marija Ostroversnik, namesto cvetja za pok. Primc 20.000; I. Bučan, Metlika, 5.000; Emini prijatelji za interni oddelek namesto cvetja za pokojnika Boža Galiča 13.500; Krajani Pader-šičeve 51.100; Polona Pielich, Novo mesto, 10.000; SLS+SKD, mestni odbor Novo mesto, prispevek za bolne otroke 50.000; Albin Primc, Volčičeva, 20.000; Mimi Glavan, Straža, 30.000 in Milan Lutman, Koper, 5.000 tolarjev - vsi trije namesto cvetja na grob Primc. Stane Kmet zna najbolje z gozdom Najboljši gospodar na Dolenjskem PODGOZD PRI DVORU -Stanje slovenskih gozdov bi bilo gotovo drugačno, če bi imeli še več takšnih gospodarjev, kot je Stane Kmet iz Podgozda pri Dvoru, ki skrbi za okoli 12 ha pretežno mešanega gozda. Pred kratkim je namreč dobil visoko priznanje “Najboljši gospodar gozda za leto 2000”, ki gaje njemu in še desetim drugim gospodarjem na posebni slovesnosti na Sinjem Vrhu pri Ajdovščini podelil direktor Zavoda za gozdove Andrej Kunaver. Podelitve se je udeležil tudi minister za kmetijstvo mag. Franc But. Stane Kmet je prejel priznanje za zgledno vzdrževanje gozda in za skrb, ki jo posveča gozdu. Zaposlen je v podjetju IMP Livar in dejaven kot ribič, doma pa skupaj z ženo Anico skrbi za kmetijo. “Gozd me je zmeraj reševal v težkih situacijah, zato mu posvečam še posebno pozornost. Pomembno je, da znaš gozd ohranjati v vsej njegovi veličini, ne samo da ga posekaš in pustiš vnemar. Pomembno je tudi redčenje in pogozdovanje gozdnih površin,” je povedal. Letošnji najboljši gospodar gozda na Dolenjskem, pri čemer je všteto vse območje od Ivančne Gorice do Bele krajine, izkoristi vsak prosti čas za obhod svojega gozda, ki se razteza pod širnimi roškimi gozdovi nad reko Krko od vasi Podgozd do Soteske. Moti ga Stane Kmet odnos nekaterih lastnikov, ki naredijo golosek in z njim veliko rano v naravi. Ob priznanju, na katero je zelo ponosen, je dobil tudi praktično nagrado: škornje, čelado, zaščitno obleko in rokavice za delo v gozdu. S. MIRTIČ NOVO MESTO - Med 27. in 29. decembrom so za Veseli december na žiro račun Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto št. 52100-678-80209 nakazali: Nikola Dančulovič. s.p., 2.000; Graverstvo Kečkeš, Šentjernej; Marija Dolar, s.p., in Anton Pirkovič, s.p., Šentjernej 3.000; Kos, Šentjernej, 4.000; prispevki po 5.000 SIT: Marina Hočevar, s.p., Šentjernej; Kava bar Jamnik; Silvester Bratkovič, s.p., Šentjernej; Anton Vovko, s.p.. Ratež, 6.000; Mihael Mohorčič, s.p., Žužemberk 7.000: po 10.000 tolarjev so prispevali: Igor Babnik, s.p.; Jordan, d.o.o.; Keragrad d.o.o.; KO RK Dvor; OŠ Mirna Peč; Franc Vidmar, s.p.; Vincenc Bele, s.p.: Trgovina Eltom; OŠ Šmihel; Lovska družina Otočec; Krajevna skupnost Žabja vas; Jek-lotehna Špoljar, d.o.o.; Žarko Šepic, s.p., 15.000; KZ Krka, z.o.o., 30.000; Dolenjski list, 40.000; Območna obrtna zbornica Novo mesto in Pfleiderer Novoterm, d.o.o., 100.000 tolarjev; v delu in materialu pa so pomagali: Trgovina Globus, Picerija Novljan, Gostišče Kos, Cestno podjetje Novo mesto in Milan Badovinac. GORAZD ŠTANGEU ZA VOLANOM VOLKSWAGNA - Avtohiša Berus, znana po izrednem posluhu za pomoč športnikom, se je odrezala tudi pretekli petek, ko se je kolesarski as Gorazd Štangelj iz Volswagnovega salona odpeljal z novim golfom TDI. Berusovi so pomagali že Matjažu Smodišu, Matjažu Vrhovnihu in tudi Gorazd Štangelj upa na dolgoročno sodelovanje. Ključe novega golfa je Štanglju izročil Boštjan Berus, tudi sam navdušen športnik. (Foto: Majda Luzar, EPS) BLAGOSLOV KONJ PRI NOVI ŠTIFTI - Na dvorišču frančiškanskega samostana in v okolici romarske cerkve Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti je tamkajšnji pater Niko na Štefanovo, ko goduje sv. Štefan mučenec, blagoslovil konje in sol za živino. Čeprav je blagoslov konj v Ribniški dolini še vedno živ, je nekaj časa po vojni ta običaj skoraj izginil. Pred leti so jo oživili člani Konjeniškega kluba Ribnica ob veliki podpori patra Nika. Pod tristoletnima lipama na Novi Štifti se je zbralo več kot petdeset jezdecev in konj s širšega območja Ribniške doline. Pri Andoljškovih iz Dan (na sliki) konjereja ni le izraz prestiža, ampak predvsem potreba za opravljanje raznih del. (Foto: M. G.) SEMIŠKE ŽIVE JASLICE - Mladi Semičani so pod vodstvom kaplana Antona Prijatelja v kraški jami Mahkovec letos prvič pripravili žive jaslice, o katerUr so sicer razmišljali že pred dvema letoma, ko so prvič postavili lesene jaslice v naravni velikosti. Slednjih tudi tokrat niso opustili, zanimanje za ogled tako jaslic kot predstave pa je bilo tolikšno, da ga organizatorji gotovo niso pričakovali. (Foto: M. B.-J.) ŽIVE JASLICE V MAHKOVCU Tokrat sreča, ki pa je opoteča SEMIČ - Pred nekaj leti so v kraški jami Malikovec nedaleč od Semiča prvič postavili jaslice. Čeprav so bile figure v človeški velikosti narejene iz lesonita, je zanimivost v prelepo jamo privabila veliko obiskovalcev. Pred letom dni pa jih je lahko občudovalo le malo ljudi, saj so jih kmalu potem, ko so bile postavljene, oskrunili vandali, ki so jih bolj kot jaslice zanimali tehnični pripomočki v jami. Letos so pripravljavci jaslic v Mahkovcu storili še korak naprej in se odločili za žive jaslice. Pod vodstvom semiškega kaplana Antona Prijatelja so mladi naštudirali približno četrt ure dolgo predstavo o tem, kako sta Jožef in Marija iskala prenočišče in kako se je rodit Jezus. Organizatorjem ne gre odrekati, da se niso potrudili, saj so pastirji pripeljali s seboj celo žive ovce, angel, ki je oznanil prihod Odrešenika, pa je s pomočjo jamarskih pripomočkov visel kar s stropa. A tudi jama, ki ima obliko velike okrogle dvorane, je bila za takšno prireditev več kot odličen ambient, česar so se očitno dobro zavedati obiskovalci, ki so 24. in 25. decembra ob štirih popoldne trumoma pridrli na predstavi. Očitno pa organizatorji niso dovolj poskrbeli za ozvočenje, zato so se- ljudje - zagotovo jih je bilo vsaj 200 - ki niso nič slišali, pogovarjali med seboj in jama je'začela spomijati na čebelnjak. A to ni bilo najhujše. Organizatorji in tisti, ki se jim je uspelo preriniti v jamo - mnogo jih je namreč ostalo zunaj - so lahko veseli, da se ni zgodilo nič nepredvidljivega. Za varnost je bilo namreč slabo poskrbljeno. Na drsečih in razmajanih stopnicah s še bolj razmajano ograjo bi marsikdo lahko staknil zlom. In kaj bi se zgodilo, če bi kakšen nepridiprav v brezno vrgel dimno ah solzilno bombo, ki bi končala prav sredi obiskovalcev v jami? Sam bog ve, koliko ljudi bi pomendrali, saj je bilo jamo mogoče zapustiti le v gosjem redu, počasi eden za drugim, redarjev pa tudi ni bilo opazili. Da se je vse končalo tako, kot je prav, se je tokrat treba zahvaliti predvsem sreči, za katero pa vemo, da je večkrat opoteča in se ne gre vedno zanesti nanjo. A glede na to, da so Mahkovec in prireditve v njem zelo privlačne, bo v prihodnje gotovo potrebno misliti tudi na to, kaj bi bilo, če bi bilo kaj narobe. M. BEZEK-JAKŠE TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! PETEK, 5.1. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Oddaja za otroke; Na liniji; Oddaja za otroke; Dokumentarna oddaja; Novi raziskovalci, dok. nan.; Ljubimec lady Chatterley, češka drama -13.00 Poročila - 14.00 Tedenski izbor: Alergije; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali, dok. odd. - 17.10 Rdeči grafit -17.45 Modro -18.15 Brežine -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Prešeren, nad. - 21.05 Zvok, dok. nan. - 21.40 Deteljica - 22.00 Odmevi - 23.00 TV Poper - 23.30 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Sestre, nad.; Paul Merton predstavlja- 11.00 Euronevvs-13.10 Švedski film-14.40 Toreadorjev valček, angleški film - 16.20 Čarovnik iz Oza, ris. nan. -16.45 Gozdni tigri, dok. odd. -17.35 Tanja, nad. -18.30 Grafične tehnike -19.30 Videospotnice - 20.05 Planeti, dok. odd. - 21.00 Nana, nad. - 21.55 Frajerji in družice, nizozemski film - 23.20 Jezera, nad. KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 SeaQuest, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n'Roll - 13.45 Bravo, Maestro -14.25 Ricki Lake -15.40, Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Udarci pravice, nan. • 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Felicity, nan. - 22.00 Ugrabljeni tečnobi, ameriški film - 23.40 Najbolj nori zločinci, dok. odd. - 0.10 Policisti, nan. POP TV 10.00 Ne pozabi me nikdar, nan. -11.00 Večna ljubezen, nad. -11.50 Brez tebe, nad. -13.15 Zgodba južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show -16.30 Brez tebe, nan. -17.20 Večna ljubezen, nad,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosno orožje, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nan. - 22.50 F/X - umori s trikom, nan. - 23.40 Zlobni dvojček, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film -17.45 Turistična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.45 Pravljica- 19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila- 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Dokumentarna oddaja -14.15 Poročila -14.20 Dokumentarna oddaja -15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes-17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Hrvaška kulturna dediščina -18.25 Dokumentarna oddaja -19.0 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.15 Ameriški film - 23.30 Odmevi dneva - 23.30 Ameriški film -1.00 Ameriški film - 2.30 Novo življenje, francoski film - 4.30 Nočni program HTV 2 9.35 Poročila - 9.40 Ponovitve oddaj - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila- 19.00 Prijatelji, nan,-19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Poklic miss- 23.25 Pravi čas -0.55 Najboljša dela svetovnih muzejev SOBOTA, 6.1. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Risanka; Zgodbe iz školjke; Radovedni taček; Na liniji - 10.05 Navigator, ameriški film - H.30 Srebrno-grivi konjič, ris. nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.50 Orionov pas, norveški film -15.10 V svojem svetu, angleški film -16.30 Poročila - 16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Fliper in lopatka, ris. nan.-17.50 Na vrtu- 18.15 Ozare -18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. -18.50 Risanka • 19.00 Danes • 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ob 70-letnici maestra Mojmira Sepeta - 22.00 Dokumentarna oddaja - 22.25 Frasier, nan. - 23.05 Poročila- 23.40 Poljubi me, Kati, nan. - 0.40 Južnjaška uteha, ameriški film SLOVENIJA 2 8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. • 9.50 Družinska naveza, nad. -11.10 Euronetvs • 13.00 Šport-19.30 Videospotnice-20.05 March v Chicagu, angleški film - 21.50 Praksa, nan. - 22.30 Družinska zaveza, nad. - 23.15 Sobotna noč KANAL A 7.15 Lavvrence Arabski, angleški film -11.00 Kung Fu, nan. • 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Mladoporočenci-13.30 Stilksi izziv-14.00 Jezni mladenič, ameriški film - 16.00 Delfini, dok. odd. -17.00 Pop'n'Roll -18.00 Beverly Hills 90210, nan.-19.00 Prijatelji, nan. • 19.30 Dvakrat v življenju, nan. ■ 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Hudičeva odvetnica, ameriški film - 22.50 Bogataševa žena, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. POP TV 8.30 Risanke -10.00 Power Ranger, nan. -10.20 Knjižni molj Wishbone, nan. ■ 10.40 Navihanka, nan. -11.00 Mladi učitelj, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Puma Charlie, ameriški film -15.30 Zgodba o Jackie, nad. -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Letalo prekletih, ameriški film - 22.00 Neznanec s pogreba, ameriški film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial -18.00 Belokranjski obzornik -18.30 Rezerviran čas -18.45 Pravljica -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Iz združenja lokalnih TV -21.OONovice-21.15 Od sobote do sobote -21.30 Glasbena oddaja HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Hladnokrvni kaznjenec, ameriški film -10.05 Poročila -10.10 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna oddaja -13.00 Dokumentarni film -13.55 Poročila-14.05 Oprah Show-14.55 Hruške in jabolka -15.30 Naravni sosedje, dok. odd. -16.05 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena oddaja-18.40 Kulturna oddaja-19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Ameriški film - 23.05 Poročila - 23.25 Dalziel in Pascoe. nan. - 1.05 Ameriški film - 2.50 V zaporu zaradi Patsy Ciine, avstralski film - 4.25 Nočni program HTV 2 8.00 Sedmerica veličastnih, nan. - 8.40 Poročila - 8.45 Hišni ljubljenčki - 9.30 Maša iz Rima -12.15 Glasbena matineja -13.50 Dokumentarna oddaja -14.25 Beverly Hills, nan. -15.10 Briljantina -16.00 Melrose Plače, nan. -16.45 Črno-belo v barvi -17.30 Nekateri so za vroče, ameriški film -19.30 Policija, nan. • 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.05 Koncert Berlinske filharmonije - 22.00 Skupaj do zvezd - 22.55 Seks in mesto, nan. - 23.20 Metropolis - 0.50 Najboljša dela svetovnih muzejev NEDELJA, 7.1. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Ranč pri kraguljčkovi sedmici - 9.55 Nedeljska maša -11.00 Svet divjih živali, dok. nan. - 11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila -13.25 Koncert šansonov Iztoka Mlakarja-14.05 Turistična oddaja -14.25 Pomagajmo si -15.00 Prešeren, nad.-16.05 Prvi in drugi - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Podobe iz Srednje Evrope -18.15 Slovenija, dežela kraškega ovčarja -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Kaj so rekli večerni gostje v letu 2000 -22.35 Poročila- 22.55 Prešernove Gazele v skladbi L. M. Škerjanca - 23.05 Portret plesalca stepa Michaela Flatleyja - 23.55 Gospodar plesa SLOVENIJA 2 9.10 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja. nad. -10.55 Prava stvar, nan. -11.30 Pripravljeni, odd. o slovenski vojski - 12.00 Zborovska in folklorna glasba -13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. - 20.55 Cikcak - 21.30 Zimsko veselje v Sloveniji - 21.45 Šport v nedeljo - 22.15 Avstralsko-novozelandski film KANAL A 8.45 Apartma, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13,00 Komedija zmešnjav -13.30 PopriToU* 14.30 Mularija v gozdu, ameriški film -16.10 mestni divjak, dok. odd. -17.00 Divja zemlja, nad. -18.00 Merlose Plače, nad.-19.00 Prijatelji, nan,-19.30 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. • 21.00 Ljubica, otroci so se skrčili, ameriški film - 22.40 Stilski izziv - 23.20 Upor na ladji, ameriški film POP TV 8.30 Risanke -10.00 Power Ranger, nan. -10.20 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.40 Navihanka,nan.-11.00 Mladi učitelj, nan,-11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Profesorjeve igrače, angleško-amer-iški film -14.40 Prva izdaja, nan. -15.30 Prijateljice, ameriški film -17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP,nan,- 19.15 24 ur-20.00 Schindlerjev seznam, ameriški film - 23.15 Športna scena - 23.45 Sinovi, ameriški film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.00 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? • 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Moj kraj - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 8.1. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pomagajmo si; Zares divje živali, dok. odd.; Rdeči grafit; Polni!; Modro; Brežine; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu, dok. odd.; Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.30 Tedenski izbor: Polnočni klub; Pevci slovenskega popa v Prešernov spomin -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Telebajski - 17.I0 Radovedni taček • 17.45 Recept za zdravo življenje-18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - I8.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Dokumentarec meseca - 22.00 Odmevi - 22.55 Peto prizorišče SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice - 10.55 Nana, nad. -12.35 Tedenski izbor: Planeti; Cik cak; Sobotna noč; Policija na naši strani - 16.30 Caroline v velemestu, nan. • 17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -18.00 Regionalni program -18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Tomažev evagnelij, dok. odd. - 21.00 Studio City - 22.00 South Park, nan. - 23.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Film KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -10.25 SeaQuest, nan. -11.50 Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Akcija Jackson, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan - 22.40 Sedem, nan. POP TV 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. -11.00 Večna ljubezen, nad. -12.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Športna scena -13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. odd. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show -16.30 Brez tebe, nad. -17.20 Večna ljubezen, nad. • 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 21.00 Vaški milijonarji, ameriški film - 22.40 Jag, nan. - 23.30 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -16.30 Posnetek dogodka -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur • 20.00 Novoletni videomeh - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled TOREK, 9.1. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Ranč pri kraguljčkovi sedmici; Oddaja za otroke; Recept za zdravo življenje; Dokumentarna oddaja; Komisar Rex, nan. - 13.00 Poročila • 13.55 Tedenski izbor: Dokumentarec meseca; Peto prizorišče -16.05 Duhovni utrip -16.30 Poročila -16.45 Otroška oddaja -17.10 Leteče dvigalo, nan. -17.45 Dokumentarna oddaja- 18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik - 20.05 Na morje, nad. - 2 L10 Aktualne teme - 22.00 Odmevi - 22.50 Trust, angleška drama SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice -■ 10.05 Tedenski izbor: Hotel ob Vrbskem jezeru, nan.; Tomažev evangelij, dok. odd.; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota. dok. odd. -13.40 Tedenski izbor: V svojem svetu, angleški film; Studio City: Metropolis -16.30 Caroline v velemestu, nan. -17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -18.00 Seks in čokolada, angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festivali - 21.00 Gumbarji, češki film - 22.40 Dežela mojega krsta, dok. film - 23.05 Svet poroča KANAL A 9.00 Križarjkenje. nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -10.25 SeaQuest, nan. -11.50 Ricki Lake-12.45 Pop'n'Roll-13.45 Stilski izziv -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža. nan. -17.30 Fant zre v svet, nan, -18.00 Noro zaljubljena, nan. • 18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Igra preživetja, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Tretja izmena, nad. POP TV 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. -11.00 Večna ljubezen, nad. -11.50 Brez tebe, nad. -13.15 Zgodba južnih morij, nan. -14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show -16.30 Brez tebe, nan. -17.20 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Joshuevo srce, ameriški film ■ 21.40 Bolnišnica upanja, nan. ■ 22.30 Jag, nan. • 23.20 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.3 Športni pregled -18.45 Nas poznate? - 19.15 24 ur - 20.00 Zlata ribica, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled Nagrade v Kočevje, na Ratež in Otočec Žreb je izmed reševalcev 51. nagradne križanke izbral Tomaža Smoleta iz Kočevja, Staneta Klobučarja z Kateža in Anico Bučar z Otočca. Smoletu je pripadla denarna nagrada. Klobučar in Bučarjeva pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. januarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 1”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 51. križanke Pravilna rešitev 51. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KANASTA, ATESTAT, DANIELA, KOMARČEK, [KAR, 1CA, TORR. NA1N. OPEKA. VRATA. KOTEN1NA, AN, ARI, IRONIJA, VENET, SCENA, AKABA. TIPA. SREDA, 10.1. SLOVENIJA 1 8.30 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Babar, ris. nan.; Fliper in lopatka, ris. nan.: Otroška oddaja; Lingo; Leteče dvigalo, nan.; Dokumentarna oddaja; Na morje, nan. - 13.00 Poročila - 13.25 Tedenski izbor: Obzorja duha; Navigator, ameriški film; Aktualne teme- 16.00 Mostovi-16.30 Poročila-16.45 Male sive celice -17.45 Svet narave, dok. odd. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Izgubljena prtljaga, film - 21.40 Uničene sanje dr. Franceta Prešerna, dok. odd. - 22.15 Odmevi - 23.10 Svetovni izzivi - 23.40 Z Geor-geom Gershvvinom, glasbena oddaja SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice - 10.05 Tedenski izbor: Hotel ob Vrbskem jezeru, nan.; Gumbarji, češki film -14.10 Tedenski izbor: Dokumentarni film; Štafeta mladosti -15.35 Glasbena dokumentarna oddaja-16.30 Caroline v velemestu, nan. -17.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. -18.00 Sticky Fingers, ameriški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Prenos košarkarske tekme v suproligi- 22.15 Vse, razen umora, nan. - 23.45 Pianist, kanadski film KANAL A 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -10.25 SeaQuest, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Providence, nan. - 21.00 Družinsko pravo, nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Mesto greha, nan. POP TV 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. • 11.00 Večna ljubezen, nad. - 11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Zgodba južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. -15.40 Oprah show -16.30 Brez tebe, nan. -17.20 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur- 20.00 Umor v hudičevi soteski, ameriški film - 21.40 New-yorška policija, nan. - 22.30 Jag. nan. - 23.20 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Zlata ribica, ameriški film -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.30 V svetu ok-tanov - ATV predstavlja DOLENJSKI UST Utrujenke in utrujenci Znanec, ki je izdal stranko in knjižico, od katere imajo platnice največjo umetniško vrednost, sredica pa obsega sedem natisnjenih strani, se mi je potožil: “Dotolčen sem. Najmanj pet let nisem sposoben napisati niti črke, kaj šele stavek, ki bi ga pomnila literarna zgodovina. ” Nato se je zalival z vinom, kot bi bil dehidriran in ne ustvarjalno prazen. Samo dva dneva po počitnicah sem srečal učiteljico, ki že domala polno delovno dobo uči v prvem razredu. Po mestu se je vlekla kot megla, in če ne bi bila zaklenjena vsa vhodna vrata v ozki ulici, po kateri sem šel, bi smuknil v vežo, samo da mi ne bi bilo treba poslušati jadikovanja o utrujenosti in vedno bolj neznosni mulariji. Tako pa sem prikimaval in se pretvarjal, da razumem njeno dotolčenost, iz-mozganost in izpraznjenost. Voditelji popularnega televizijskega kviza, v katerem se lahko prebijete do milijonarja, že po tretjem vprašanju vidno utrujen najavi: “No, zdaj se bomo malce odpočili ob gledanju ekonomsko-propagandnih sporočil. ” Niti za prst debela plast pudra ne more prikriti 'minevanja roka njegovega trajanja. Do dna duše se mi smili. Lepotice, ki so se tri dni pripravljale na izbor najlepše v deželi pod Triglavom, so tik pred zdajci povedale v kamero, da lahko samo še jokajo, in sicer od neizmerne utrujenosti. Priprave so jim pobrale zadnje atome moči, in ko bo cirkusa konec, bodo popadale po tleh (beri: po posteljah). Bolj po pomoti kot načrtno je bržkone zašla na male ekrane tekstilna delavka, ki je povedala, da ima doma štiri mladoletne otroke in zapitega brezposelnega moža. Povedala je, da se s petdeset tisoč tolarji težko prebije od začetka do konca meseca in da bi rada delala nadure, če bi ji to v podjetju le dovolili. Prav vesel sem je bil: bila je edina, ki se ni pritoževala nad utrujenostjo. TONI GAŠPERIČ Vsem, ki so zaupali v nas in nas podprli: nekdanje Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem - Občina Žužemberk - ELEA, d.o.o., Ljubljana - JANEZ, d.o.o., Ljubljana - Inštitut za geodezijo, Ljubljana - Telekom Slovenije, d.d., PE Novo mesto - SGI, d.o.o., Ljubljana - Elektronabava, d.d., Ljubljana - Telsim, Berk Igor, s.p., Celje - IPS, d.o.o., Ljubljana - Lancom, d.o.o., Maribor - Iskra Transmisslon, d.o.o., Ljubljana - Halcom, d.o.o., Podčetrtek - ABC, Cibic, d.o.o., Novo mesto - KGN, Novinc Jože, s.p., Prapreče - KGN, Novinc Stane, s.p., Prapreče - Pekarna Malka, Alboma, d.o.o., Žužemberk - FS, d.o.o., Malo Lipje - se iskreno zahvaljujemo, v letu 2001 pa jim želimo veliko uspeha in dobrih poslovnih rezultatov. TD Suha krajina iz Žužemberka DESET DOMAČIH Tokrat objavljamo posebno novoletno lestvico, ki ni tekmovalnega značaja, ampak hoče obuditi spomin na lani uspele domače viže. Redna lestvica, ki je na Studiu D vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), bo objavljena spet prihodnji teden. 1. Nisem, pozabil - Mladi Dolenjci 2. Pridne roke - ansambel Slavček 3. Vesela Dolenjka - ansambel Rubin 4. Srce odpira svet - ansambel Vrisk 5. Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja 6. Rože z domačega vrta - ansambel Slapovi 7. Sosed sosedu - Trio Frančič 8. Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje 9. Dolenjski “šmardone” - ansambel Mavrica 10. Moja reka - ansambel Rog Dr. Janezu Ferbarju v spomin Umrl je dr. Janez Ferbar, ki je kot mlad navdušen fizik sredi šestdesetih let prišel poučevat na novomeško učiteljišče in gimnazijo. Posvetil se je delu z nadarjenimi učenci. Pod njegovim vodstvom so raziskovali in dosegali najboljša mesta na tekmovanjih, ki jih je prirejalo gibanje Znanost mladini. Vsako pomlad je zbiral učence in odhajal z njimi v gore, ki jih je imel tako rad. Za njegovo delo z mladimi mu je Društvo matematikov, fizikov in astronomov na občnem zboru v Novem mestu izreklo priznanje. Kot je sam pravil, “je v Novem mestu hotel le diplomirati, nato pa zbežati v beli svet”. Toda, uštel seje. Privezalo ga je delo na učiteljišču, kjer ni zadoščalo učence poučiti le “kaj”, marveč je bilo treba povedati tudi “kako”. Videl je, da pod rokami kolegov nastajajo nova učila, ob katerih so učenci lažje sprejemali podajano snov. Videl je, da se tudi pri pouku fizike lahko še marsikaj stori. Odločil seje za dodatni študij v Londonu in upal, da bo novosti presadil na novomeška tla. Ko je na pobudo občnega zbora omenjenega društva v Novem mestu oddelek za fiziko organiziral magistrski študij za učitelje, se je vanj vključil, postal magister fizike in čez čas tudi doktoriral. Te novosti so ga tako prevzele, da mu Novo mesto ni več zadoščalo. Vsem je hotel povedati za boljši način poučevanja fizike. Iz Anglije je pripeljal Teltronova učila za pouk atomike, nato pa ob pomoči kolegov in društva s predavanji in prikazovanji učil dosegel, da so se tista leta skoraj vse gimnazije opremile z njimi. Novi učbenik, ki sta ga s kolegom sestavila za osnovne šole, je bil napisan drugače. Zanj je bilo potrebno tudi prirediti in na novo pripraviti učila, zato je iskal obrtnike, ki bi jih izdelovali, in si prizadeval, da bi šole nekatera učila lahko uvozile. Na tečajih pa je učitelje uvajal v delo z njimi. Tej ideji je posvečal ves svoj čas bodisi pri rednem delu na Pedagoški fakulteti bodisi pri organizaciji različnih tečajev in seminarjev za učitelje. Upravičeno lahko rečemo, da ga je “smrt iztrgala z dela”. Gotovo ga njegovi bivši učenci ne bodo pozabili, prav gotovo pa se ga bodo spominjali tudi tisti, ki so z njim sodelovali in delali. DUŠAN MODIC Koncert za obnovo cerkve VELIKE LAŠČE - V začetku decembra je imela v velikolaški cerkvi koncert družina Galič iz Šempetra v Savinjski dolini. Enourni koncert je potekal v treh ciklih, pri čemer so Galičevi štirje zapeli Slomškove, narodne in božične pesmi. Mama Cita Galič, ki sicer poučuje igranje citer na Glasbeni šoli Grosuplje, je koncert spremljala na citrah, oče Jože pa na ustni harmoniki. Ob koncertu zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni za obnovo župnijske cerkve. IZ PORODNIŠNIC V času od 11. do 31. decembra 2000 so v novomeški porodnišnici rodile: Mirjana Cimermančič iz Vel. Brusnic - Jana, Marjetka Kraševec iz Trstenika - Anžeta, Mojca Smrke iz Radovičev - Luka, Vera Kusič iz Šentjerneja - Damjana, Alenka Starič iz Ornuške vasi - Davida, Romana Metelko iz Čadraž - Martina, Martina Judež iz Vel. Orehka - Niko, Lidija Kobe, Pod Trško goro - Lovra, Darja Verščaj iz Trebnjega - Luka, Darja Sedlar iz Mokronoga - Tjašo, Lidija Pucelj iz Dolnjega Kota -Roka, Jadranka Franko iz Vel. Brusnic - Klavdijo, Jožica Vide iz Gor. Brezovice - Mitja, Barbara Miklavčič s Sel pri Raki - Primoža, Mojca Šantl iz Šentjerneja - Lana, Tatjana Šinkovec iz Gor. Podžumberka - Klavdijo, Zdenka Pavšič z Vrtače - Urško, Irena Šterk z Goleka - Majo, Milena Hrovat iz Zalisca - Andraža, Erika Vrtačič iz Pristavice - Jana, Erika Plevnik iz Smolenje vasi - Aleksa, Darja Rožac iz Krškega - Davida, Vilma Malnar iz Semiča - Roberta, Nedeljka Gotovac iz Družinske vasi -Svetlano, Mateja Smerke iz Gor. Globodola - Anjo, Slavka Zore iz Rumanje vasi - Primoža, Barbara Letig iz Šalke vasi - Luka, Vladka Schweiger iz Črnomlja - Martina, Andreja Butala iz Črnomlja - Benjamina, Jerneja Muc Škof iz Dragomlje vasi - Niko, Fanika Godec iz Škocjana - Niko, Renata Progar Zupan s Postaje - Zalo, Zdenka Turk iz Črmošnjic - Marušo, Bernardka Šer-celj iz Žužemberka - Saša, Nataša Tomc iz Gradca - Klemena, Andreja Potokar iz Lastovč - Gašperja, Karmen Cvetko iz Smolenje vasi - Lejo, Janja Brulc iz Stopič - Maja, Renata Hutar iz Črnomlja - Saro, Anica Krivec iz Mirne Peči - Davida,- Mira Čeh iz Lukovka - Miha, Tanja Benec z Blatnika - Špelo, Jožica Cesar z Velikega Kala - Andraža, Darja Šuster Skušek iz Rožič Vrha - Andraža, Marija Flajšman iz Kostanjevice -Anamarijo, Frančiška Božičnik iz Malih Vodenic - Tadeja, Vladka Cvelbar iz Ravnega - Davida, Milena Rajšel s Šrange - Marušo, Lidija Marinč iz Jakšičev - Jana, Vesna Koritnik iz Stare Cerkve - Tiana, Terezija Turk iz Podgrada - Sama, Katja Pečjak s Sel - Žiga, Kristina Vranešič iz Vrhovcev - Katjo. Iz Novega mesta: Milena Fink, Jakčeva ulica 18 - Teo, Klara Bajec, Nad mlini 84 - Zalo, Darja Jakovec Bučar, Ivana Roba 36 - Niko, Nataša Vrščaj, Seidlova 56 - Evo, Jožica Mejač, Vavpotičeva 2 - Davida, Tatjana Ljubi, Cesta brigad 32 - Anjo, Margareta Foršek Lazarevič, Jakčeva 12 - Ano, Jerica Avsec Brudar, Ragovska 14 - Evo, Alojzija Šega, Šolska cesta 68 - Gašperja, Tanja Novak, Slavka Gruma 84 - Aljaža. Čestitamo! V času od 9. do 22. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andreja Gramc iz Čedma - Patricijo, Karmen Bračun iz Brestanice - Roka, Pavla Mrakič iz Gor. Skopic -Nušo, Mateja Volk iz Brežic - Simona, Mateja Kržičnik iz Kostanjevice na Krki - Zalo, Snježana Vovk z Obrežja - Klemena, Antonija Rus iz Velike vasi - Jakoba, Mojca Golobič iz Gornjega Lenarta - Marušo, Andreja Planinc z Zdol - Laro, Andrej-ka Harapin z Bojsnega - Žana, Klavdija Zajc-Reberšek iz Velikega Mraševega-Nika. Čestitamo! Novoletno srečanje invalidov ŠKOCJAN - Preko 150 članov Društva invalidov Novo mesto, njihovih svojcev in prijateljev seje nedavno zbralo v gostišču Luzar v Škocjanu, da bi se poslovili od leta 2000. V lep večer jih je vpeljal kratek kulturni program, v katerem sta nastopila mladi ansambel Mačkoni iz Brusnic in ženski pevski zbor Plamen iz Škocjana. Udeleženci veselega druženja so se nato zavrteli ob glasbi ansambla “Slavček”, seveda pa niso manjkali niti dedek Mraz, bogat srečelov, družabne igrice in petje... Opolnoči so zagorele sveče in naznanile prihod novega leta, ob kozarcu šampanjca in zdravici pa je sledila novoletna poslanica častnega gosta škocjanskega župana in predsednice Društva invalidov Novo mesto. M. G. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja FRANČIŠKA KASTELIC roj. Kolenc POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto ® 07/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče ter dedi STEVO DEAK iz Jakčeve 20, Novo mesto s Poljan pri Mirni Peči Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Revoza obrat I., M.T.L. Horjul, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kar je minilo, se ne vrne. Toda če je zašlo v svetlobi, še dolgo sveti. (K. Forsler) V 57. letu starosti je mnogo prezgodaj in nepričakovano Gospod poklical k sebi JOŽEFO PEPI KASTELIC medicinsko sestro Nevrološke klinike Ljubljana iz Biške vasi pri Mirni Peči Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ji v težkih trenutkih nudili pomoč. Prav tako hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vedno bo živela v naših srcih. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 88. letu starosti se je po težki bolezni za vedno poslovila KRISTINA ERŽEK roj. Ostanek iz Dol. Medvedjega sela pri Trebnjem Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutku, ko smo izgubili našega dragega moža, očeta in dedija. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in sveče. Žena Rezka, sin Boris z družino, brat Mirko z Ružo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE BIZJAK roj. Vrhovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Trebnje in dr. Bogomiru Humarju, ki sta dragi mami lajšala bolečine. Vsi njeni Mrzla-Luža, 23.12.2000 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama ANA OSTANEK roj. Jevnikar iz Martinje vasi 19 pri Šentlovrencu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi zdravniškemu osebju Onkološkega oddelka KC v Ljubljani, bolnišnici Novo mesto, osebju Doma starejših občanov v Trebnjem, pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnikom, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Srečna naša je bila družina, ko za nas tako lepo si ti skrbel, z dobrim srcem in pridnimi rokami si nam dal, kar si imel. V 73. letu starosti je gospodar življenja poklical k sebi našega nadvse ljubečega moža, atija, dedija, brata in strica ALOJZA DEBEVCA iz Gabernika 7 pri Škocjanu Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom, Zdravilišču Šmarješke Toplice, Društvu upokojencev Škocjan za izrečeno sožalje ter tople besede, podarjeno cvetje in sv. maše. Hvala vsem gasilskim enotam, še posebno PGD Zagrad, ki mu je na dan pogreba postavilo častno stražo in ga z društvenimi prapori pospremilo na kraj večnega počitka. Iskreno zahvalo smo dolžni sedanjemu in prejšnjemu gospodu župniku za pogrebni obred, pokojnikovi dolgoletni zdravnici dr. Božičevi, pogrebni službi Blatnik, g. Dulcu za besede slovesa ob odprtem grobu in Šmihelskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste našega atija imeli tako radi in se tako številno poslovili od njega. Hranite ga v trajnem spominu. Žalujoči: žena Tončka, sin Jože, hčerki Anica in Marija z družino, brat Ludvik ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ljubil si delo, srečen si bil, dom in družino, zdaj pa na hribčku mirno boš spal, v majhni vasici ti svečko ti vedno nekdo bo prižgal. V 47. letu nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ALOJZ BLATNIK iz Jerman Vrha 3 pri Bučki Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala g. Toniju Kosmaču iz Dobrave, ki mu je pomagal na kraju nesreče, reševalcem, gasilcem, policistoma iz Novega mesta, AMZS Otočec in Splošni bolnišnici. Iskrena hvala sodelavcem Adrije Mobil za podarjeno cvetje in denarno pomoč, sodelavcem okrepčevalnice Kramarič Otočec, sošolcem in tovarišicam OŠ Frana Metelka v Škocjanu in Petru Blatniku za pogrebne storitve. Posebna hvala g. župniku z Bučke za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Žalujoči: vsi tvoji, ki te ne bomo pozabili rp/^\ W7/7\ GR 9Z/»\r^inPnM TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULnA U ULJULaJ WLnACj ZJjLtAlAJUlaAj/jtA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Petek, 5. januarja - Simeon Sobota, 6. januarja - Gašper, Miha, Boltežar Nedelja, 7. januarja - Rajmund Ponedeljek, 8. januarja - Severin Torek, 9. januarja - Julijan Sreda, 10. januarja - Viljem Lunine mene 9. januarja ob 21.26 - polna luna kino BREŽICE: Od 4. do 9.1. (ob 18. in 20. uri) Čarlijevi angelčki. 10.1. (ob 18. uri) Dinozaver. 10.1. (ob 20. uri) Neimenovani. GROSUPLJE: 5.1. (ob 17. uri) Kokoške na begu. 5.1. (ob 19. uri) Jake, Brian & Anna. IVANČNA GORICA: 4.1. (ob 16. uri) Kokoške na begu. 4.1. (ob 18. uri) Jake, Brian & Anna. KOČEVJE: 6.1. (ob 18. uri) Kokoške na begu. 7.1. (ob 18. uri) Jake, Brian & Anna. RIBNICA: 6.1. (ob 21. uri) Jake, Brian & Anna. VELIKE LAŠČE: 6.1. (ob 19. uri) Jake, Brian & Anna. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si POSEST RAZNO STARO kmečko domačijo z nekaj zemlje in gozda na Kalu pri Šentjanžu prodamo. B (07)3044090. 8 PREKLICI ALOJZIJ GAZVODA. Šentjošt 6. prepovedujem Jožetu Gazvodi, Smrečnikova 30, Novo mesto, vsako prodajo iz mojih gozdov. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO, sestavljiv program regalov, jedilno mizo s stoli in hladilnik prodam. S (07)3341298. 4 150 LITROV žganja sadjevca in lado samaro. neregistrirano, letnik 1989, prodam. B (041)859-393. 9 ZAVAROVANCI avstrijske zavarovalnice Wiener Stadtische - WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja,vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico, B (02)6232-227, od 12. do 14. ure. 1 IZDELUJEMO vse vrste hlevske opreme za prašičerejo in govedorejo, B (07)8162930 ali (041)503-743. 3 RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri 0 041/412 532. ' PREP/S VOZIL' 041/546-159 UR&KM (več kot plesna gola) pj- 2AUPAJTE PLESNIM MOJSTROM CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE. TEfžAJI ZA MATURANTE. MLETO, SKUPINE ZA HIP HOP, ŠPORTNI PLES■ ■ TEČAJI ZA ODRASLE: ZAČETNI: SREDA. 10-1 2001, OS 20-00 NADALJE!/.: TOREK, 4.1. 2001. OS 20 00 V OS GRM NOVO MESTO. TEL-: OSO 091 / 62S 444 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868 TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701 FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. B 07/33 73 460. USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (07) 3059527 ali (041)544510. 14 SLUŽBO DOBI VEČ KOMUNIKATIVNIH OSEB na področju Bele krajine in Dolenjske za delo v telefonskem studiu iščemo. Delo poteka v pisarni 4 ure na dan. mesečni zaslužek pa znaša od 1000.000 SIT na mesec. Deloje resno in zanimivo. število delovnih mest je omejeno, zato kličite samo resni. Informacije na B (031) 334221, Martin Bajuk. 12 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. LEKARNA VRŠČAJ Marija Vrščaj, mag. farm. Zadružna cesta 33, 8340 Črnomelj tel.: 07/35-67-652 vabi k sodelovanju magistra ali magistro farmacije za delovno mesto farmacevta receptarja. Pogoj: opravljen strokovni izpit. $ SUZUKI —.......... prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto IT 07/30 24 791 WAGON R+ 1.3 GL že od 1,835.846 tolarjev! Ugodni kreditni in leasing pogoji! CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5,1231 Ljubljana, zaradi razširitve dejavnosti išče trgovca-trgovko za poslovalnico v Novem mestu. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov v 8 dneh od datuma objave. GOSPO za enkrat tedensko čiščenje stanovanjske hiše in poslovnih prostorov iščemo. C (07)3375375. 15 Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov r I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev. za tujino lemo 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolporlainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki. d.d„ Novo mesto 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, SODO Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni, tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-iist.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DF.LO-TCR, d.d., Ljuhtjana, Dunajska 5. STANOVANJA OPREMLJENO trisobno stanovanje v centru Novega mesta oddam. (07)3075381. 6 TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddamo, tf (07)3341008, popoldan. 17 ŽIVALI PRAŠIČE, 120 kg, domača krma, prodam. B (07)3073268. 2 PRAŠIČA in kravo za zakol in telička za nadaljnjo rejo prodam. Možna tudi menjava. B (07)4970231. • 5 PRAŠIČA, 150 kg, ugodno prodam. B (07)3082304. 7 PRAŠIČA, 120 kg, prodam. B (07)3085954. ŠARPLANINCA, starega 5 mesecev, ugodno prodam ali oddam nemško ovčarko, staro 2 leti. B (07)3089110. II PRAŠIČE. 110 do 130 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. B (07)3077279. 13 KRAVO za zakol in 9 a vinograda šmarnice prodam. B (07)3078283. 16 2 PRAŠIČA, 100 do 150 kg. domača krma, in cviček prodam. B (07)3082317. 18 PRAŠIČA. 180 kg, domača hrana, prodam. B(07)4987415. 19 PRAŠIČA. 180 kg. in dva 120 kg, prodam, B (07)3082351. 21 KRAVE po izbiri ter 2 žrebici, stari 7 mesecev, ena leto in pol. prašiče, 100 kg. krmljene z domačo krmo, prodam. B (07)3081166. ČRNO-BELEGA TELIČKA in 2 kravi za zakol prodam. B (07)3091012. 23 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. B (07)3081145. OGNJIŠČE ji KOMUNALA Novo mesto, d.o.o. Rozmanova 2 8000 Novo mesto OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo poslovnega prostora v najem • V podstrešnih prostorih novega poslovnega objekta Komunale Novo mesto, d.o.o., na Podbevškovi 12, OC Cikava, Novo mesto, oddamo v najem poslovni prostor v velikosti 400 m!. • V poslovnih prostorih novega mestnega pokopališča Srebrniče oddamo v najem poslovni prostor za namen cvetličarske dejavnosti v velikosti 75,75 m2. 1. Ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje. 2. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Sloveniji. 3. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. 4. Izbrani ponudnik mora pogodbo o najemu skleniti v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri. 5. Predložitev ponudb: Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno predložiti do 22.1.2001 do 12. ure, na naslov: Komunala Novo mesto, d.o.o., Sektor razvoj in investicije, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto. Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako: “Ne odpiraj! Ponudba za najem poslovnega prostora - Cikava” ali “Ne odpiraj! Ponudba za najem poslovnega prostora - Srebrniče” odvisno od objekta, na katerega se ponudba nanaša. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, šteje za pravočasno predloženo ponudbo, ponudba, ki je bila dostavljena v roku, ki je določen v razpisu. 6. Dodatne informacije dobijo morebitni ponudniki pri g. Žarku Kovačeviču, telefon: 07/39-32-598. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra, svakinja, teta in tašča FRANČIŠKA ŠMID rojena PAPEŽ iz Ulice like Vaštetove 7, Novo mesto Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, svete maše ali prispevali za nove dializne prostore ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, še posebej dr. Steklasovi in dr. Janezu Kramarju, ter vsemu osebju Visceralnega oddelka, kjer soji v zadnjih trenutkih nudili oskrbo in lajšali bolečine, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in Zdravstvenega doma Novo mesto, še posebej osebni zdravnici dr. Simoničevi, patru Luki za tolažbo in spodbudo v času, ko ji je bilo najtežje, ter za lepo opravljen obred, sosedom Grahkovim za vso skrb in pomoč, govornici ge. Mariji Jerele za lepe poslovilne besede, sodelavcem iz Krke, d.d., pevcem iz Šmihela, trobentaču za lepo zaigrano Tišino in pogrebni službi Oklešen. Iz srca pa se zahvaljujemo tudi naši dragi mami za vso pozornost, ki nam jo je namenjala, ter za vse nasvete, ki nam jih je do zadnjih trenutkov dajala. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Darinka in sin Bojan z družinama, sestre Ana, Slavka, Majda, Milka in brat Tone z družinami ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče zaman oko le naše išče. Odšel si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja. V 38. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec IVAN MALENŠEK z Oskoršnice 2 A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pokojnemu na kraju nesreče priskočili na pomoč. Posebej se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Iskre Semič, posebno sodelavcem, članom Društva gluhih Novo mesto, sosedom za vso pomoč, govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred in g. Kukarju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Zakaj si moral, ata. umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeli? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ljubil si življenje, družino, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si svoj dom. V 72. letu'starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric, svak, boter, bratranec in tast FRANC KODRIČ iz Dola 20 pri Podbočju Beseda hvala ni dovolj, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem dobrim sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, sodelavcem podjetij Togrel, HK Elektronik in Holzschu, ki so nam v težkuih trenutkih stisnili roko, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam denarno pomagali ter našega očeta tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Colaričevim in družini Zakšek, Lovski družini Podbočje za organizacijo pogreba, g. Jožetu Župančiču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zvezi borcev Podbočje, praporščakom, pevcem za zapete žalostinke, osebju Intenzivne nege bolnišnice Brežice, g. Žičkarju in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali pa ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: njegovi neutolažljivi otroci z družinami in vsi, ki smo ga imeli radi ^FTW- ■ ' VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO vd'cV'® Specializirano podjetje za vse vrste vodnih in nizkih gradenj Poslovnim partnerjem, sodelavcem in vsem bralcem Dolenjskega lista, želimo v letu 2001 zdravje, osebno srečo ter obilo poslovnih uspehov! 3$ ## in i. » DOLENJSKE ?EKA3I1E # # Vsem ^ bralcem Dolenjskega lista, poslovnim partnerjem in sodelavcem jfe. želimo v letu 2001 "j|# .... _...j zdravja in osebne sreče ter obilo poslovnih uspehov! UHMMlJ DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel : 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 Prodajni center podov PCP PUREBER! PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto |J03.0 MHZ LERAN Novo mesto Lebanova 24 http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 taks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Ajdovcu (okolica), Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku; • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži; • VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šuten-ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica); • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah; • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna); • KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica). Oddamo: • poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu. Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. brez priključnine mesečna naročnina samo 1000 SIT izbrane številke kličete 40 % ceneje (040. prijatelji) NOKIA 5110 1000 SIT Vsem, ki boste naročniško razmerje za novi sveženj SENIOR sklenili za 18 mesecev*, ponujamo enostavno obvladljiv, a učinkovit telefon Nokia 5110 za samo 1000 tolarjev. Z zadnjim odrezkom od pokojnine lahko naročniško razmerje za sveženj SENIOR sklenete v Sl.MOBIL centru ali pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Telefon vam bomo poslali po pošti in za vas poravnali poštnino. Ponudba velja do 31. januarja 2001 oziroma do razprodaje zalog. Če pogodbo prekinete predčasno, doplačate 45.000 tolarjev razlike v ceni aparata. Vse cene vključujejo DDV SI.MOBIE |Bg\* j % LJUBLJANA Center Interspar-VIČ. Jamova 105 KRANJ PC Ml-Lesmna. Mirku Vadnava 7 LJUBLJANA Center Interspar-BTC. Smart inska ISč/E KOPER PC Ml-Lesnina, ljubljanska 5 A CELJE Center Interspar. MartUnrska cesta IUU BREŽICE Center Intermarket. tovarniška c. IU MARIBOR Tržaška c. Jtprt McDonald'* n) VELENJE Nakupovalni center Velenje. Kidričeva S/B HOČE PRI MARIBORU PC M!-Lesnina. Miklavška bJ MURSKA SOBOTA Mercatar-Center. Plese I PORTRET TECjA TE