tittil
List za šolo in dom.
---—-»cs^^seses»»--
Izhaja 1. ¡11 15. dne vsakega meseca, in vetji za celo leto S gold. SO kr. za pol leta 1 gold. 30 kr.
Tečaj IX. V Ljubljani 15. aprila 1869.	List 8.
N a p rej!
Narava, ves svet kliče: „Naprej"! Tudi ljudski učitelj, ki druge izobražuje, mora neprestano napredovati. Pripoznana resnica je, da bolj ko si učitelj širi krog svojega izobraženja, toliko več more koristiti v svojem stanu. Pravi učitelj se nikoli ne ustavi in se ne jenja učiti in izobraževati, kajti, ako si neprenehoma ne nabira vednosti, je le ubog najemnik in terpin med svojimi verstniki. Naj slabeji in naj zadnji v svojem stanu pa je tisti učitelj , ki v svoji zabiti slepoti in ošabnosti misli, da je že med vsemi svojimi tovarši naj bolj izobražen, in da sme vse druge čez ramo gledati. Taki napetnež gre v • svoji gizdavi precenitvi tako daleč, da zgreši pri izobraževanji pravo pot, ter gre nazaj v svoje pervotne temnice. — Učitelj je duša svoje šole. Učitelj, ki ne napreduje, tudi ne more dajati šoli tistega življenja, brez kterega dobra šola ne more shajati, in je podobna pustini, kjer bi zastonj iskal rastlin in duhtečega cvetja. Kakor je tedaj na naravnem, tako je tudi na dušnem svetu.
Vsak človek, ki je mlačen v svojem stanu, je nesrečen, koliko bolj nesrečen pa je tedaj učitelj, ki svojo službo opravlja brez ljubezni in duha; tak pozna le težave in skerbi svojega stanu. Takemu velja stari pregovor: „Quem dii odere paeda-gogum fecere".
Učitelj., ki se v svojem stanu primerno izobražuje, mora biti pa tudi stanoviten in značajen, da ga ne potlači vsaka kriva misel, ki leti mimo njega. Kolikokrat se zgodi, da ga
ošabneži in nevedneži zaničujejo in psujejo ravno zato, ker je dober učitelj in mož prave omike. Vsak, posebno pa mladi in nastopni učitelj, ki posluša klic „naprej !*, naj si za svoj kažipot pred vsem drugim zapiše: pripravljaj se za svoj stan, beri in nabiraj si skušnje!
Stari in mladi Slovenec.
Na.
O. Predlog ta služi tebi kakor i meni.
8. V nekterib zvezah in sostavah mi je znamenit: zvati na ime, prizvati; derz na zlo, na dobro leniv; in kakor nsl. nagluh, nakisel, nakriv, nazločest, nagorak, naljut, pravite i stsl.: na adiectivo praefixum minuendi vim habet p. nadalinü longinquus, nadebelinü crassior, nazeleninü viridis grünlich, narusi,-inü subrufus, naslünicinü apricus, nasobinü alius post alium itd.; repetitur na gostinci na velice.
Navada.
0. Navaditi stsl. impellere, calumniari; - na kogo insti-gare; navadinikü - nica calumniator; navada kakor nsl. consuetudo.
8. Res je tudi serb. vaditi docere; vendar se vjenia bolj z nsl. ovaditi (cf. VI, 9). — Sicer pa vidim, daje stsl. navesti-voditi adducere, inferre p. komu skerb, muko, bedo itd.; navod inductio, incitamentum (Anstiftung); ne pa po lat. besede, pisanje navesti, navoditi, navajati t. j. spominjati.
Navodil)iti s§.
O. Navodinjati - avati sg aqua impleri; male sine sg; navodinü qui irrigatur.
8. Vinovodniti — sem časi slišal, češ, daje tuje; ali po tem bi se morebiti smelo pisati slovenski?
Navrapiti.
O. Na vr ap I j Q, - piši invadere; navrapü dircptio, praeda, captivi abductio, navrapi i napasti; rus. navoropiti.
Si. Vrap eti je stsl. corroborari; vrüpsti - pg, - peši spo-liare (verputi i vrg,pgtl), lit. varpa spica. 31ar se da po tem opravičiti ali oteti nsl. glagol ropati- ropniti, da bi ga ne bilo treba razlagati iz lat. rapio (raube) ali robiti itd.?
Xavetije.
0. I navetü insidiae, navetovati - anije komu, domi insi-diari, navetinü - nikü - iivü insidiosus, insidiator.
S. Vendar tudinavetü bozistvinyj auxilium divinum, kakor nsl. zavet, zavetje, zavetnik patronus, tutor (vid. VI, 36.).
Nagliti.
0. Naglü praeceps, tenuerarius, fortasse pro nagüblü (na et glü-güblü, gün^ti pro gübn^ti, a rad. gubiti) ; naglo-dušije iracundia.
S. Naglost, nagelstvo vehementia; na gl iti excitare, uti videtur: äste Ii ny načineti nagliti.
Nagniti.
O. N agn i j % - gniješi putrescere; nagnoiti - gnojq, ster-corare.
/S. Kako dobro ločite stsl. n a g ü n % t i - - neši. flijptere za nagübn^ti, nagübenije plicatio; nagniti, nagnjenje ni tedaj iz ^neigen, Neigung", marveč iz nagüng-ti (cf. VI, 26.).
Naduti.
O. N a d u j % - j e š i, nadungli - nq,- neši, nada,ti - dümq, -meši inflare, - mehi; - sg i naduvati - ymati sg inflari, tumere : pena, sridce nadymaeti sg, naduvi sg, nadeti - nadümenü in-flatus, nadümen - ymanije tumor,
Nsl. nad im a nje tenesmus liabd.; iz du ti je duh, i sedaj obilo takih, ki so naduti, nadunjeni, naduvani ali na-dimani — svojega duha!
Nadeti.
O. Nadeti - ej^, -ješi infligere; nadejati sg sperare , con-tidere itd.
S. I nsl. ločim nadeti - e v a t i ali n a d j a t i kaj , kakor pišete i Vi nsl. nadev fartura; nada der stählerne auf-trag beim anstählen einer hacke, serb. naditi indere nado fodina, chalybs; nada, ono što se dodaje, kad se što nadi, nadjak securicula; v drugem pomenu pa na d e j a t i - j a ui-jem se ali n a d j a t i - n a d j a m se, serb. celo nadati se sperare, confidere; stsl. Bogu, sile svojej , kü Bogu, kü go-spodevi, na milosti božiju, nadeja se vasi, čiso itd.; iz n e n a-da - e - i, nenadno.
Nazimü.
O. Menda unius anni p. agng nazinio, nazioiü detišti, nazime n. porculus anniculus.
S. Znamenito se mi zdi, da pišete pri na: nazi mü tmavaioq unius anni na e.\ inü unus natum videtur.
Nazirati.
0. Nazréti inspicere, observare, nazorü suspieio.
Serb. je nazor inspector; nu-ni je všeč i Vaš nazi r a te Ij.
Naiti.
O. Naid^-deši, tudi nadüiti, invadere, venire, instare, p. naide tima, strahü naide imü,-na ni; na iti je invasio, adventus na pr. duba svetago.
¿S. Vsaj vidim, da ni kar iz lat. invenio (darauf kommen); vjema se z njim stsl. nalésti-zq, (croat. naliža finderlohn); na h o d H i - ¿dí¡¡ - iši accedere, invadere, nahodg venturas, nahodu p. ratínü, vétrínü, incursio, Ímpetus, nahodínikü hostis irruens itd.; nsl. nahoditi s e (sich miide, satt gehen).
Nakü.
O. Vere est subst. m. signiíicans occiput p. Iezi vüz-, cf. vüznakü, naky - nq,ti - va - vovati glavoju nutare, naky-novenije - kyvanije nutus.
S. Nsl. znak, znaki, vznak, naznak (rücklings).
Xalgcati.
O. Nalgc^-češi ali pa - cajq, - ješi, nalgšti - kq¡ - češi tendere p. nal§cajg,t¡ svoje luky i strély, tetivu itd.
S. Nsl. Nalecam se pogibeli obiicio me periculo; na-le kovati strele, naleči mrežo (cf. lgk VII, 60.).
Nameniti.
O. Namenja-niši nominare p. kogo, vojevody vy namenja; ante dicere, destinare, namenjati putare, memorare, praecipere, - s§ reputari.
Za navesti, navodili, navajati mi služi nsl. omenit i-njati; po Vaše méniti memorare, putare, dicere, i nameniti-njati; nsl. omeniti ali omenjati se (einen iiblen Tausch machen).
Pašnik.
Občutki. Posebno rahlo naj učitelj i z rej a občutke pri učencih. Varuje naj se, da jih ne zatira, pa tudi, da jih preveč ne pospešuje. Pred vsem naj odgojnik pazi na to, da gojenca navadi, da se sam gospodari, da mu je pamet in višja postava vodnica, nikoli pa ne sama občutljivost.
Odgojnik naj ne govori veliko, temne s svojim modrim ravnanjem naj vadi gojenca tako, da si dobra čutila vterjuje, slaba pa odstranuje.
Šolske stvari.
Učenci imenujejo in zapisujejo orodje, med drugimi tudi plug ali drevo. Učitelj razlaga o plugu tako le:
Plug je staro, staro kmetijsko orodje. Že Izraelci so orali s plugom, ki je imel čertalo in lemež. Pozneji je bilo to orodje pri kmetijstvo toliko imenitno, da ga je smel imeti in rabiti le tisti, ki si ga je znal sam narediti. Navadni plug ima lemež, čertalo, bradljo in desko. Zboljšani plug je tako imenovani sukavni plug, po kterem ga sedaj narejajo v različnih podobah.
Učenec Janez toži učitelju: Jaz sem lani cepil veliko mladih drevesic, pa se jih je prav malo prijelo, — za kaj li ne? Učitelj: Zdi se mi, da nisi imel dobrih cepičev. Za cepiče jemlji naj raji enoletne mladike, ktere imajo veliko in gosto vkup stoječih očes. Cepiči morajo biti tudi zreli ali godni, to je, ne smejo biti več sim ter tje zeleni, ampak na vseli straneh lepo rujavi; steržen pa mora biti lepo bel. Ko cepiče odrežeš, jih vtakni na hladnem in senčnatem kraji v perst kake tri ali štiri perste globoko, ali jih deni v klet v vlažen pesek. Če jih pa kam dalje nosiš ali pošiljaš, jih zavij v moker mah in potem še v polimano platno.
Pervi veliki vstauovni zbor učiteljskega društva
za Kranjsko.
31. preteč, m. ob 9. uri dopoldne, v 2. sobi HI. razreda c. k. normalke obhajal se je pervi, veliki vstanovni zbor učiteljskega društva za Kranjsko, h kteremu se je zbralo 40 tukajšnjih in vnanjih udov.
Pervosednik začasnega odbora, A. Praprotnik, spregovori nekako tako le:
Častiti gospodje, verli bratje in tovarši!
Zbrali smo se danes, da bi vložili vkladni kamen poslopju, kteri bode svoje verste pervo v naši domovini. Beseda „pervo" „pervikrat" mi udarja vselej nekako čudno, tožno-milo na serce.
Pervikrat smo zborovali kranjski učitelji pretečeno jesen, in pervikrat se snidemo danes, da bi vstanovili pervo učiteljsko društvo za Kranjsko. Ravno nam je osoda v tem kraji odločila važno začetno delo pri šolstvu in svojem stanu. Kamorkoli se oziramo po naši širni Avstriji, povsod v naj višjih in nižjih krogih se sedaj mnogo peča z vprašanjem, kako bi se ljudske šole bolje vredile in svojemu namenu bolje vstrezale. Sedaj, bratje, gre za našo reč, sedaj se moramo gibati tudi mi, kot zvedenci v domači hiši!
Naši sobratje v sosednjih in daljnih deželah imajo že davno lepo vredjena učiteljska društva, in nam kličejo: „Ne obotavljajte se! Ganite se vendar za svojo lastno reč"!
Tudi mi tedaj vstanovimo društvo, ki bode stalo za pravice in blagor ljudske šola na Kranjskem!
Pa morda kdo reče: Sej bode sedaj nova šolska postava skerbela za šole in učitelje, čemu so še učiteljska društva? Temu odgovorim: Nova šolska postava, kakor jo do sedaj poznamo, nam kaže, kdo bode od sedaj učitelju zapovedoval, a kdo in kako ga bode o prihodnje plačeval, tega še ne določuje. V tej reči nam bode še treba vedno terkati, akoravno nam slavna vlada pravično roko podaja.
Pa ne le za zboljšanje materijalnega stanu učiteljem ima skerbeti naše učiteljsko društvo, temuč reševati mora še lepšo, višjo in žlahtnejšo nalogo. Tu v društvu moramo eden drugemu svetovati in edeu drugega podučevati in tako z združeno močjo delati za blagor naše mladine, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in deržave.
V dokaz, da nam ljudskim učiteljem slavna vlada roko podaja, kaže pismo, ktero je zač. odbor našega društva dobil za pirhe kot odpis ali odlok na sklepe pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem. To pismo, ktero je v marsikakem oziru pravo hladilo kranjskim učiteljem, se tako le glasi:
G. zapisnikar Fr. Gerkman bere:
(Št. 1690.) Sklepe pervega občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem, hi jih je odbor 25. oktobra preteč. 1. tu sim podal, je vlada slavnemu e. k. ministerstvu za bogočastje in šolstvo predložila s poročilom in s pristavkom, da je dovolila vstanoviti učiteljsko društvo za Kranjsko, ktero ima namen, da bode skerbelo za duševni in materijalni napredek ljudskih učiteljev in da bode
vsestransko pospeševalo ljudsko šolstvo. Slavno ministerstvo za bo-gočastje in šolstvo je z ukazom 25. preteč, m. s št. 11458 tu sirn naznanilo, da to lepo in brez dvombe tudi nadepolno početje kranjskih ljudskih učiteljev dovoljno zaznamova in ob enem to le omenja:
„Kar zadeva prošnje, da bi se v ljudski šoli zopet dovolila šolska darila, se od določbe tukajšnjega ukaza 16. aprila l. 1868. s št. 2425 ne more odjenjati.
Dovoljuje se pa nasvet, da se poduk na goslih šteje med zapovedane nauke v ljubljanski učilnici za ljudske učitelje, da se s tim lajša podučevanje v petji v ljudski šoli.
Ko učiteljski zbor izreka, da je treba sestaviti učno knjigo za gospodarstvo, ktera bi služila učiteljem in učencem, tedaj tudi s tim pripoznava, da gospodarstveni oddelek v slovenskem berilu za ponavljavne šole ne zadostuje.
Ministerstvo je po ukazu 16. decembra l. 1868. s št. 10809 tudi še pokazalo, da je pripravljeno izdati novo slovensko berilo o gospodarstvu, o kteri reči se je od tod tudi že nasvetovalo.
Zraven tega bodo tudi v slovenskem jeziku prišle na svetlo H ar t in g er-jeve podobe ali tablice o gospodarstvu, in se že, kakor se sliši, s pomočjo kmetijske družbe za Kranjsko to delo poslovenja. Pri izdaji omenjenega berila se te podobe ne smejo zanemarjati, ker se bolj in bolj razširjajo v ljudske šole in poduk lajšajo s prav dobrimi obrazili.
Tudi bi ministerstvo rado podpiralo, ako bi se izdala obertnijska knjiga, vendar je treba, da odbor tej reči napravi natančno osnovo, in naj se pri tem, se ve, ozira na obertnijstva, ki so v deželi navadna, ter naj se ta izdelek tu sim predlaga.
Kar še zadeva nasvet učiteljskega zbora o zboljšanju materi-jalnega stana ljudskih učiteljev, ministerstvo za bogočastje in šolstvo pravi, da tej reči obrača vso svojo pozornost, da pa se ta zadeva le more rešiti po poti deželne postave. Ko se bodo vstanovile podlage za ljudsko šolstvo, se bode o tej zadevi sestavil predlog za deželni oclbor".
To naznanjam odboru s pristavkom, da sem o poduku na goslih za primemo nagrado ob enem tudi pri tukajšnji učilnici ea učitelje vse potrebno ukrenil.
V L j ubij ani 14. marca 1869.
Konrad l. r.
Potem pervosednik naznanja o delavnosti zač. odbora:
Po sklepu pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 15. septembra preteč. 1. je osnovalni odbor tega zbora prevzel važno nalogo, da osnuje učiteljsko društvo za Kranjsko in vse stori, kar se šteje v podlago temu lepemu namenu.
Po opravilnem redu Vam, dragi sobratje, kratko naznanjam o delavnosti zač. odbora in o sedanjem družbenem stanu:
1. Ta odbor je precej po pervem splošnem zbora zložil vlogo do c. k. deželne vlade, v kteri je zraven drugih sklepov tega zbora, po postavi 15. nov. 1867 o pravici napravljati društva 25. oktobra preteč. 1. slavni deželni vladi predložil tudi družbena pravila v pet primerkih ali eksemplarih, in prosil, da naj bi se dovolilo društvo vstanoviti. Slavna c. k. deželna vlada je s pismom 18. novembra pr. 1. s št. 7536 dovolila učiteljsko društvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Družbeni šolski list „Uč. Tovarš" je 15. decembra p. 1. to novico vsem ljudskim učiteljem in šolskim prijateljem na Kranjskem naznanil in jih povabil v društvo. Ob enem so bila v „Tovaršu" tudi natisnjena družbena pravila, in potem še v 200 posebnih ponatisih, ktera se med ude razdeljujejo. Ravno tako se je dalo natisniti tudi 150 slovenskih in 30 nemških sprejemnic.
Na to naznanilo in povabilo v „Tovaršu" so se zaporedoma zglaševali udje iz bližnjih in daljnih krajev naše dežele ne le samo iz med verlih učiteljev, temuč tudi nekteri samo kot podporniki tega društva, in tako naše društvo šteje do danes 83 udov. Iz med teh jih je v Ljubljani in v okolici 26, drugi so pa iz dežele. Podporni udje so trije.
Da so se družbena opravila ložeji opravljala, sem ude samo jaz vpisoval, kakor tudi denar sprejemal in do sedaj o njem gospodaril , kakor bodem tukaj na tanko dokazal.
2. Ta začasni odbor se je o začetku leta 1869. zbral in posvetoval, ktere časopise naj si društvo naroči in kako naj se branje vredi, da bode tukajšnjim in vnanjim udom naj bolj primerno in jim koristilo. Sklenilo se je, da naj se naroči 7 šolskih in drugih primernih časopisov, in sicer: „Oesterreichischer Schulbote", „Allg. österr. Schulzeitung", „Die Volksschule", „Schulzeitung für Inner Österreich", „Pädagogium" in „Slovenski gospodar". Zraven teh lastnih časopisov pa društvo dobrotno dobiva od čast. g. Fr. Lesjaka še „Katli. Zeitschrift für Erziehung u. Unterricht", in tim dodajam še jaz: „Novice", „Danico", „Primorca", „Domovino", „Besednika", „Slovenskega Prijatelja", „Školnika", „Napredaka" in „Uč. Tovarša". Tedaj ima sedaj društvo 6 lastnih in 10 časopisov na posodi. Tudi se je ravno takrat določilo, da naj se naj me družbena soba, v kteri naj bodo časopisi razloženi za tukajšnje in bližnje bralce. Ker se v tem času ni mogla soba dobiti v bolj pripravnem kraji, v središču mesta, se je začasno najela v Virantovi hiši na Šentjakobskem tergu, ktera je bila od 15. jan. 1.1. do sedaj udom odperta in v ktero so nekteri tudi prav pridno brat hodili. To se je tudi v 3. listu „Tovarša" naznanilo vnanjim udom, kterim so se časopisi tudi na dom pošiljali.
3. Ko se je po začasni postavi o šolskem nadzorstvu 1. t. m. cerkveno višje šolsko nadzorstvo umaknilo deržavnemu, je začasni odbor učiteljskega društva za Kranjsko po zgledu učiteljev v nekterih
f
dragih krajih za svojo dolžnost spoznal, da se je bivšemu škofijskemu višjemu šolskemu nadzorniku, preč. g. Jurju Zavašniku, v pismu v imenu društva spodobno zahvalil za 17letno previdno vladanje pri šoli in za splošno očetovsko skerb za učitelje na Kranjskem.
4. Da bi se učiteljsko društvo za Kranjsko za terdno vsta-novilo in potem še le za svoj velevažni namen z novimi močmi neprestano delalo, je začasni odbor sklical današnji vstanovni veliki zbor, in je v ta namen razglasil to v „Tovaršu", v 6. listu t. 1., in je zraven še vse ude pismeno povabil k temu pervemu shodu, kteri naj bi bil vogelni kamen terdnemu, lepemu, novemu poslopju.
Ker je knjižnica perva podlaga vsakemu društvu, ki skerbi za duševno napredovanje svojih udov, naj Vam, dragi učitelji, tudi povem, da ima naše društvo lahko po naj bližnji poti že precej dobro vredjeno knjižnico, ktera se je tako le vstanovila:
Bilo je o sv. Jožefu 1. 1855., ko smo bili vkup trije prijatelji učitelji: Jože Fajfar, učitelj v varušnici za male otroke v Ljubljani, Leopold Belar, učitelj na Brezovici in jaz, učitelj na Dobrovi pri Ljubljani. Pomenkovaje se, kako bi vstrezali duhu časa v važnem učiteljskem stanu in kako bi postavili svoji nalogi pravo podlago, osnujemo malo knjižnico s tim, da obljubimo posojevati eden drugemu svoje lastne knjige in zraven pa še skladati vsaki na mescc 20 kr. za napravo novih knjig in časopisov. Tej mali trojici se pridruži kmali tudi nekaj učiteljev iz Ljubljane, nekteri iz okolice in nekaj učiteljev in katehetov celo iz daljnih krajev na deželi. Ta mala naprava se z začetka veselo razcvita in ima kmali čez 00 lastnih prav koristnih šolskih knjig. Zraven tega pa je imela ta knjižnica tudi zagotovljenih čez 800 zvezkov različnih knjig, ki so jih družniki po svoji moči ponudili nasprotnemu poso-jevanju, in je imela poleg tega še 8 nemških šolskih časopisov in tri slovenske. To knjižnico so pozneji pregledali tudi tadanji višji šolski nadzornik, preč. g. Juri Z a v a š n i k , ter so 30. junija 1. 1856. povabili vse družnike, da bi se ta naprava po njih nasvetu popolnoma vterdila. Pri tem shodu je bilo tudi na tanko določeno, ktere knjige, kteri časopisi naj se naročujejo in nakupujejo in kako naj se sploh bere, da bode bralcem naj več koristilo.
11. aprila 1. 1858. pa umerje marljivi učitelj Jože Fajfar, kteri je bil tadanji oskerbnik te knjižice ali knjižničar, in po naročilu g. višjega šolskega nadzornika prevzame učitelj Janez Zorin to knjižnico v svojo skerb; pa tudi ta zboli in umerje 1. grudna 1. 1862., in tako je prišla knjižnica v tretje, v moje roke. Med tem časom pa se je marsikaj spremenilo in, žalibog, o tem tudi zelo na slabše obernilo, tako da so le še trije udje redno plačevali svoje doneske tej knjižnici, in kmali je vsahnila še ta podpora. Ker pa je bilo naročenih še precej časopisov in dragih knjig, kakor je Helfert-ova, ki so se pri bukvarju g. Lerherju jemale in še le konec leta plačevale, je imela ta knjižnica pri g. Lerherju za
različne časopise in knjige o času, ko sera jo jaz prevzel, dolga 38 gold. 48 kr.; dohodkov pa sem dobil le
12 „ 5 „
tedaj je zmanjkalo 26 gold. 43 kr., ktere sem mogel jaz iz svojega žepa plačati, da sem rešil knjižnico. Vse to je zapisano v zapisnikih, ki so shranjeni v knjižnici, in v tirjatvah ali pobotnicah g. Lerherja, ki jih tu vsak more viditi.
Ta knjižnica šteje sedaj 150 knjig v več kot 200 zvezkih naj več pedagogičnega zapopadka in ima še mnogo nevezanega in nevredenega blaga, kar se mora še vrediti in zvezati.
Ker je bilo tadanje bralno društvo že pravo učiteljsko društvo, akoravno še ne postavno vterjeno, in ker so vstanovniki sedanjega učiteljskega društva tudi vstanovniki tadanje knjižnice, to knjižnico učiteljsko društvo po vsi pravici sme sprejeti za svoje imenje. Ker se šteje knjižnica med perve pripomočke, ktere mora naše društvo imeti, da doseže svojo namero, tedaj je za društvo prav vgodno, da ima že v rokah knjižnico, ktero bi moglo še le po dolgem času vstanoviti.
Naj tedaj slavna skupščina odobri in privoli, da se dolg 26 gold. 43 kr. iz društvenega premoženja plača, in potem je ta verlo začeta knjižnica lepa podlaga večji društveni knjižnici, iz ktere bodo lahko vsi družniki zajemali zdatne duševne krepčave.
Zapisnik vseh dohodkov in stroškov pri učiteljskem društvu od. 1. januarja do 28. sušca t. 1. kaže, da je društvo prejelo vpisnine in letnine 121 gold.; stroškov pa je imelo za kolek ali štempelj pri vlogah . . . „ dvoje vpisnih knjig . . „ naročilo 6 časopisov „ najemščino družbene sobe od
do konec meseca sušca „ kurjavo in svečavo . . . „ vtisnico (štempelj) . . . „ poštnino in druge male reči in če se k temu pridene še knjižnico.......
tedaj vkup......
Tako ostaja še gotovine 51 gold. 10 kr.
Enoglasno se sklene, da naj društvo poverne dolg za knjižnico, in naj jo prevzame v svoje imenje.
G. zapišnikar bere potem zapisnik vseh knjig in časopisov te knjižnice, kakor je bil sestavljen 1. 1858.
Sklene se, da naj se ta zapisnik razdeli med ude, in kedar bode knjižnica na novo vredjena, se bode sestavil nov zapisnik, kteri se bode tudi poslal vsem udom.
Da bi se branje knjig, časopisov i. t. d. ložeji izverševalo, pervosednik nasvetuje, da naj bi se po deželi napravile poddružnice, ktere bi bile v zvezi s poglavitnim odborom v Ljubljani, vendar
15. jan.
dolg za
2 gold.		5	kr
1	»	65	n
15	»	18	rt
12	»	50	7)
2	»	70	»
4	»	50	»
4	»	89	B
26	n	43	n
69 gold. 90 kr.
f
se gotovega o tem nič ne sklene, ker še sedaj po posamnih okrajih ni še toliko udov, da bi se mogle povsod osnovati. Določi se, da naj odbor sestavi red, po kterem se bodo knjige, časopisi i. t d. pošiljali med ude, in naj se to po „Tovaršu" naznanja.
Na versti je razgovor: Kako naj se učitelj vede po novi šolski postavi.
G. Zarnik povdarja, da naj se postave na tanko spolnujejo.
G. Močnik govori v tem smislu, da naj bo učitelj, kakor dosedaj, tako tudi zanaprej, pokoren deželski in duhovski gosposki po besedah zveličarjevih: „Dajte cesarju, kar je cesarjevga in Bogu, kar je božjega". Govornik posebno povdarja potrebo ker-ščanske izreje, ter nasvetuje resolucijo: Učiteljski zbor naj izreče, da učitelji hočejo pod deržavnim nadzorstvom ravno tako skerbeti, truditi in poganjati se za kerščansko-katoliško izrejo, kakor pred pod cerkvenim, ter mladino izrejevati po načelih in vodilih kerščanske vere.
Ta g. Močnikov predlog pa pade, ker učitelji po predlogu gg. Stegna rja inEppicha pravijo, da deržava tudi drugačne izreje, kakor je kerščanska, ne zahteva.
Pripravniški učitelj g. Lesjak meni, da naj se o tej reči opuste vsi razgovori.
G. Eppich (v nemškem jeziku) povdarja, kakor popred per-vosednik, moč združevanja in potrebo učiteljskega društva in njihovih poddružnic.
Pri nasvetjih posamesnih udov se oglasi g. Zarnik in pravi, da bi rad kaj zvedel od društva v pomoč vdovam in sirotam ljudskih učiteljev na Kranjskem.
Oglasi se o tem tudi g. Ar ko in povdarja, da je dolžnost učiteljskego društva, da poskerbi za vdove in sirote ljudskih učiteljev, kterim se je že tu pa tam po moževi smerti odrekla pomoč. O tem razgovoru sta dva predloga: 1) naj se ta reč odloži do pervega zbora, 2) odbor učiteljskega društva naj odbor društva v pomoč vdovam in sirotam ljudskih učiteljev vpraša, kaj in kako je s tim društvom, in kar o tem zve, naj poroča pri pervem zboru. Sprejme se poslednji predlog.
Predsednik vpraša, ali bode društvo še za naprej imelo svojo sobo, ali ne. Udje so za to, da naj ima društvo svojo sobo, toda kar je mogoče, dober kup in v primernem kraji.
G. Šot nasvetuje, da naj bi se prosilo za prosto sobo v velikem šolskem poslopji, kjer bi bil že še kakhramček za kranjsko učiteljsko društvo. Njegov predlog se enoglasno sprejme.
Pervosednik imenuje ta zbor za občni zbor učiteljskega društva, in pravi, da naj tedaj po §. 13., ako se ne pokaže posebna potreba, odpade letošnji jesenski splošni zbor.
G. Močnik nasvetuje, da naj se volijo trije pregledovalci, da pregledajo, presodijo in poterdijo račune pri gospodarstvu zač. odbora, kakor veli §. 13. družbenih pravil. Za pregledovalce se tedaj volijo gg.: Iv. Tomšič, Fr. Raktelj in BI. Kuhar.
Na versti je volitev pervosednika , blagajnika in še osem drugih odbornikov. O tej priliki razodene pervosednik, da naj se voli naj manj 6 udov iz Ljubljane, 4 pa naj bodo iz okolice zavoljo odborovih sej. Po tem se pismeno voli, in odda se 39 volilnih listov in po večini glasov so voljeni: za pervosednika A. Prapr o tnik (34), za blagajnika M. Močnik (28), in za odbornike: L. Be lar (31), Fr. Gerkman (31), Fr. Govekar (31), BI. Kuhar (25), Fr. Raktelj (33), Fel. Stegnar (17), J. Šot (31), in Iv. Tomšič (3G). Za temi so dobili naj več glasov: J. Eppich (14), L. Ar k o (13), K. Dermelj (10).
Pervosednik A. P r a p r o t n i k se živo ganjen zahvaljuje za veliko zaupanje, kterega mu sobratje učitelji že drugič kažejo, da ga volijo za svojega pervosednika. On pravi: „Vse bodem storil, kar koli bodem mogel; toda jaz sem ničla, ako me na desni strani ne podpirajo gospodje odborniki in vsi družniki". Delajmo z združenimi močmi, da bode učiteljsko društvo, kakor se je čversto rodilo, tudi krepko rastlo in živelo za Boga, cesarja, za pravo prostost, za d o m o v i n o in za biser v njej — za domačo ljudsko šolo!
Zbor se konča ob :1/4 12 opoldne.
1. odborova seja učiteljskega društva za Kranjsko.
Ver sta razgovorov:
1.	Nasvetje o izpeljavi važniših sklepov vstanovnega zbora.
2.	Nasvetje posamesnih odbornikov.
3.	Volitev podpredsednika, zapisnikarja, knjižničarja in njenih namestnikov.
Ta seja je bila 8 t. m. od 2 do '/2 5 popoldne v družbeni
sobi.
Vdeleževali so se je iz med vnanjih odbornikov Fr. Govekar in BI. Kuhar; iz med ljubljanskih pa L. Belar, Fr. Gerkman, M. Močnik, A. Praprotnik, Fr. Raktelj, J. Šot in Iv. Tomšič. Vodil jo je pervosednik A. Praprotnik, in M. Močnik je bil zapisnikar.
1.	Pervosednik predlaga, naj se sestavi nov imenik učiteljske knjižnice, in naj se v kratkem razpošlje vsem gg. družnikom, da naj se za knjižnico kupi pripravna omara in da naj bo knjižnica začasno v Šentjakobski šoli, dokler društvo nima gotove sobe.
Odbor poterdi te predloge.
2.	Pervosednik vpraša, kako naj se sestavi bralni red. M. Močnik predlaga, da naj pervosednik sestavi bralni red, kterega
r
naj potem pošlje v okrogu odbornikom, in po dokončanem okrožju naj se ta red konečno določi.
Ta predlog se sprejme.
3.	Po sklepu pervega vstanovnega zbora naj se odbor oberne do slavnega deželnega odbora, da naj ta blagovoli pripustiti društvu kako brezplačno sobo ali v velikem šolskem poslopji, ali pa kjer koli drugod.
Odbor odloči A. Praprotnika in Fr. Gerkmana, da sestavita o tej zadevi prošnjo in da jo predložita slavnemu deželnemu odboru.
4.	Odpis slavne deželne vlade (s št. 1690) zahteva, da naj odbor sestavi načert za novo obertnijsko knjigo. Odbor določi: Iv. Tomšič naj sestavi načert za tako knjigo, in kedar ga izdela, naj ga da pervosed-niku, kteri ga potem pošlje posamesnim odbornikom v pregled, in na to naj skliče sejo, pri kteri se bode o tem dalje posvetovalo in sklepalo.
Pervosednik govori o važnosti znanstvenih učiteljskih skupščin. Po precej obširni razpravi se določi: Povabijo naj se govorniki za prostovoljne znanstvene reči, ki segajo v šolski poduk, izrejo itd. Govorniki naj se zglašajo o tem in naj pošiljajo svoje razprave pismeno odboru; A. Praprotnik, M. Močnik in Tomšič bodo pa pregledovali rokopise; pervosednik pa more o tem tudi drugih svetov iskati. Potem skliče odbor po §. 11. družbenih pravil take znanstvene shode, ktere morajo biti prava šola za učitelje.
6.	Kar zadeva vprašanje do odbora v pomoč vdov in sirot ljudskih učiteljev na Kranjskem, se bode v kratkem rasglasil natančen račun.
7.	Izvoljeni so: Iv. Tomšič za podpredsednika, Fr. Gerkman za zapisnikarja in M. Močnik za njegovega namestnika, Fr. Raktelj in Iv. Tomšič za knjižničarja, in pozneji, ako se knjižnica preseli v veliko šolsko poslopje, je knjižničar tudi J. Šot.
B©pM ta
Iz Koroškega. 31. marca in 1. t. m. smo tudi koroški učitelji imeli svoj splošni zbor v Celovcu. Učiteljem, kteri so bili pri tem zboru, gotovo ne bode nikdar žal za krajcarje, ki so jih pri tej priliki potrosili. Hvaležni smo učitelji g. Š o 1 c u, kleri je pri deželnem odboru preskerbel dvorano za zborovanje in ki je tudi višjo gosposko južne železnice naprosil za ceno voznino. Pri zboru je bilo naj pred na versti, kako naj učitelj pri okrajnem šolskem svetu šoli koristi. O tem je naj pred govoril g. N i k e I , pa mu nismo kaj prilagali. Pogovarjali smo se drugič, kakšne nadloge dela učitelju sedanji čas šolski denar, in kako naj bi se pomagalo. O tem se je mnogo govorilo. G. S c p e r povdarja nadloge in težave učiteljskega stana. Povedal je, da nekteri učitelji morajo zraven svoje službe opravljati
tudi celo nepristojna opravila, kakor n. pr. mesarijo po okolici, razna posla i. t. d. če hočejo žlviti sebe in svojo družino. Mnogo se je govorilo, kako naj bi se vredila učiteljeva plača. Eni so rekli, da naj bi učitelj dobival plačilo po tem, kolikor otrok da podučuje; drugi so zahtevali, naj se vpelje nov davek in iz tega naj se učitelj plačuje. To pa ni bilo vsem po volji. G. P e š e 1, vodja v mestni šoli, ki je tudi v oddelku, ki reševa lansko učiteljsko peticijo, pravi, da je že v deželnem odboru izdelan načert za učiteljevo plačo. Za naprej bode 400 ljudskih učiteljev (do sedaj jih je bilo le blizo 300). Od teh bodo dobivali 200 po 300 gold., 100 po 400 gold., 50 po 50Q gold., in 25 po 600 gold., in nekteri po 700 — 800 gl. Za učiteljeve vdove bo vsaki, ki ima po 300 gold. vkladal 1 %, ki ima 400, bo vkladal i. t. d. Cerkvenikove službe ne bode učitelj opravljal, orglavčevo službo naj pa še opravlja. Dalje nas imenovani gospod tolaži, da naj nikar preveč ne skerbimo za svojo plačo, da bode slavna vlada že na nas poskeibcla. Potem pride pogovor, kako bi se sestavil nov „Abecednik". Oglasili so se štirje učitelji, kteri so pripravljeni prevzeti to delo. Tudi se je sklenilo, da učitelji dobimo svoj popolni imenik.*) V odbor so bili izvoljeni vsi, ki so bili popred pri učiteljskem zboru. G. vodja Pešel je nasvetovai, da bi se pri jesenskem velikem zboru (kteri bo še pred splošnim avstr. zborom v Gradcu) razstavili tudi šolski pripomočki in enake reči. Naposled smo presvetlemu cesarju Francu Jožefu zaklicali trikrat: Slava! — Pervi dan smo se opoldne okoli 100 učiteljev sešli v gostilnici „Evropa". Med drugimi napitnicami se je tudi kranjskim učiteljem, ki so ravno ta dan v Ljubljani zborovali, napilo, da je gromelo po dvorani.**)
Iz Gorice. (Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva). (Dalje.)
Kdor izgubi pravico do te volitve, mora tudi odstopiti iz okrajnega šolskega svetovalstva.
Pervosednik določi svojega namestnika izmed okrajnih šolskih svetovalcev.
20. V mestih, ktera imajo lastno občinsko postavo, stopijo naslednje premembe §. 19 pri sestavljenju okrajnega šolskega svetovalstva :
a)	Pervosednik je mestni župan i njegov namestnik, se voli izmed okrajnega šolskega svetovalstva po večini glasov.
b)	Vsaka verska občina, ktera ima nad 500 duš, zastopa se v o-krajnem šolskem svetovalstvu po enem duhovniku; izraelitiška verska občina pa, ako ima euoliko duš, po njenem pervostojuiku.
c)	Določba 10 čerka d nima tu veljave. Temu nasproti pa voli občinsko zastopstvo iz svoje srede, ali iz drugih, kteri smejo izvoljeni biti, dva uda v okrajno šolsko svetovalstvo. Kdor izgubi zmožnost, voljen biti, ima tudi stopiti iz okrajnega šolskega svetovalstva.
*) Tudi na Kranjskem moramo imeti svoj imenik.
**) Slava Vam, verli bratje sosedje!
Vredn.
§. 21. Da čujejo verske interese tistih okrajnih prebivalcev, h kteri veri nobeden šolski okrajni svetovalec ne spada, voli o-krajno šolsko svetova lat vo za vsak verozakon enega svetovalca.
§. 22. VTse imenovanja in volitve, omenjene v §. 19, 21 imajo veljavo za šest let.
§. 23. Okrajno šolsko svetovalstvo ima glede na vse javne ljudske šole in privatna učilišča, ktera spadajo v ta red, s posebnimi učilišči vred, razen c. k. glavne normalke v Gorici, potem glede na odgojišča malih otrok vsega okraja tisto oblast, ktero so imele po sedanjih predpisih politiškc okrajne gosposke in šolski oddelkni nadgled-niki (dekani).
Njegova posebna naloga je:
1)	da zastopa šolskega okraja interese proti drugim, da ima okrajno šolstvo v natanjčnem razvidu, da skerbi za postavni red v šolstvu, kolikor mogoče, pomaga sploh in vsaki šoli posebe;
2)	da skerbi, da se razglašajo ljudske šole zadevajoče postave in naredbe viših šolskih gosposk, in da se te spolnujejo;
3)	da vodi obravnave zastran uredbe in razširjanja obstoječih, kakor tudi naprave novih šol; da dolača na pervi stopnji zastran izstopanja in vstopanja v šole, da ima više čuvanje pri zidanji šolskih poslopij, ako se ne zidajo šole na deželne troške, in pri pri-skerbljevanju potrebščin za ljudske šole, da pregleduje in poterjuje prinašbe za šole;
4)	da imajo varstveno pravico deržave v krajnih šolskih zalogih in šolskih ustanovih, ako zato niso poklicani posebni organi, ali je pa to prideržano kterej višej oblastniji;
5)	da varuje šole in učitelje v vseh ekonomičnih in policijskih zadevah, da določa na pervi stopnji zastran pritožb v zadevah plač (dotacij), preskerbnin, ako se te preskerbnine ne plačujejo iz der-žavnega ali deželnega zaloga, in da skrbi za učne pripomočke;
6)	da rabi prisilne pripomočke v postavno določenih primerljajih ;
7)	da začasno podeljuje na šolah izpraznjene službe in se vdeležuje pri stanovitnem podeljevanju služb, oziroma pri pomikanju učitelje v više službe;
8)	da preiskuje disciplinarne pogreške učiteljev in šolske pomanklji-vosti, in da določa o temna pervi stopinji, ali, če je potreba, da nasvet poda o tem deželnemu šolskemu svetovalstvu;
9)	da podpira, da se učitelji vedno bolj izobražujejo, da napravlja okrajne učiteljske zbore, in nagleduje šolske in učiteljske knjižnice ;
10)	da daje učiteljem spričevala zastran njihove rabljivosti;
11)	da daje ukaze zastran sestavljenja krajnih šolskih svetovalstev in da jim je v pomoč in nadgleduje njihovo delavnost (§§. 5, 6, 7, 15);
12)	da izredno napravlja šolska pogledovanja;
13)	da po zaslišanju krajnega šolskega svetovalstva po krajnih razmerah dolača čas, kdaj imajo biti postavne počitnice v elementarnih učiliščih ;

14) da poroča, daje nasvete, menitve, razjasnila in občasna šolska
sporočila višini šolskim oblastnijam.	(Dalje prih.)
Iz Ljubljane. Nemški in potem tudi že slovenski časopisi so povedali, da je za Kranjsko deželni šolski svet že sestavljen. Vradni list pa nam to reč tako le razjasnuje: Deželni šolski svet sestaviti in vrediti ima po postavi 25. maja preteč. I. le deželna postava; ker pa se to na Kranjskem ni zgodilo, je po postavi c. k. deželni poglavar pooblaščen, da pri posvetovanji važnih šolskih zadev k svetu privzame deželne odbornike, duhovnike in zvedence v šolstvu. Gospod c. k. deželni poglavar je tedaj tudi v ta svet povabil knezoškofijski konzi-storij in deželni odbor, pa še druge zvedence v šolstvu in tudi evang. fajmoštra. Knezoškofijski konzistorij je v ta svet poslal dva zastopnika, deželni odbor pa nobenega. Deželni šolski svet pa (razun udov iz deželnega odbora) po vladinem predlogu imenuje presvetli cesar sam. Sliši se, da [bodo pa kmali imenovani začasni okrajni šolski ogledniki (Bezirksschulinspectoren).
— l'o ukazu ministerstva za bogočastje in šolstvo 10. febr. t. I. o začasnem šolskem nadzorstvu je gospod c. k. deželni poglavar Konrad ž I. E y b e s f e 1 d 10. t. m. poklical g. g.: stolnega dekana dr. P o g a č a r j a, korarja in bivšega višjega šolskega nadzornika J. Za vaš ni ka, šolskega svetovalca in prošta dr. A. Jarca, gimnazijalucga vodja Smoleja, normalkinega vodja K. Legata, deželnega odbornika D e ž m a n a, učitelja glavnih šol A. Praprot-n i k a in J. E p p i c h a in enega zastopnika časnikarskega. Gospod c. k. deželni poglavar začne sejo s tim, da pozdravi pričujoče in povdarja, da vlada o imenovani postavi posebno važnost stavi v posvet skušenih zvedencev. Po daljni obravnavi se določi to le:
1.	Krajno šolsko nadzorstvo , kakor ga je po politični šolski vredbi izverševala duhovščina in okrajni šolski ogledniki, naj do časa, da se dožene deželna postava, opravlja začasni krajni šolski svet, kteri naj bo iz cerkvenih, šolskih in srenjskih zastopovalcev.
2.	Srenjske zastopovalce v krajni šolski svet voli srenja, ali če ima več sosesek ali podsosesek eno šolo, jih voli zbor teh srenj (§. 13 srenj. post.). Naj manj sta dva zastopovalca, naj več jih je pet, kar določuje okrajni poglavar, v Ljubljani pa mestni župan. Ako pa bi se v kaki srenji (a volitev ne mogla dognati, naj pa okrajna šolska gosposka te zaslopovalce sama izvoli in pokliče v krajni šolski svet,
3.	Udje začasnega krajnega šolskega sveta volijo med seboj z večino glasov pervosednika in njegovega namestnika: ta volitev velja tri leta.
4.	.Kar zadeva krajnega šolskega oglednika in njegovo delovanje, velja, kakor je določeno v 15. vladinega predloga o šolskem nadzorstvu.
Pridjan jc Kazavec št. 2., 2 strani.
Odgovorni vrednik:	Tiskar in založnik:
Andrej Praprotnlk.	Jož. Rudolf Milic.